Metelkova oživljena
(ali kako je padel ljubljanski “berlinski” zid (op.a))
Mzin v svoji 20. številki podrobno opiše dogajanje pred in po zasedbi Metelkove. Sama vsebina je razdeljena na tri dele: podroben opis dogajanja, podpore in umetnost, ki varuje Metelkovo.
V okviru prvega dela Mzina uporabniki Metelkove in zainteresirana javnost razkrivata idejni naboj, ki ga nosi Metelkova, in njen pomen za mesto Ljubljana. Tukaj se razkrivajo interesi kapitala in mestnih oblasti, ki Mreži za Metelkovo (MzM) nikakor nočeta priznati legitimnosti za njeno zasedbo, kljub legitimnosti, ki jo je ustvarila široka podpora strokovne javnosti, ki deluje na področju kulture. V prvem delu Mzina so tehtno podani razlogi za zasedbo, katera predstavlja največji problem v očeh mestne oblasti. Vendar pa je bila zasedba logična posledica triletnega procesa, ko mestna oblast nikakor ni hotela transparentno rešiti problematike in prostorske stiske neodvisne – alternativne kulture v Ljubljani. Zavlačevanje sprejema odločitev je povzročilo, da je MZM skoraj izgubila upanje za pridobitev prostorov. Kritični moment se je zgodil, ko je mestna oblast začela na skrivaj rušiti stavbe na severnem delu Metelkove. Ob tem je prišlo do nagle mobilizacije javnosti in v nekaj urah se je pred Metelkovo zbralo več kot sto ljudi, ki so vdrli v prostor in ga zasedli.
Eden pomenljivejših člankov v tej številki je WTC vs. WCC. Torej World Trade Center proti World Cultural Center. Izredno naključje je, da so dan pred zasedbo Metelkove v Ljubljani otvorili Svetovni trgovski center kot središče trgovanja in simbol kapitala. V središču mesta pa nastane AKC Metelkova, ki se bori in zavzema za kulturni kapital in razvoj slovenske in mednarodne neodvisne kulture, ki je v tem času vedno bolj pomembna. Tako je pomemben del metelkovske simbolike boj proti interesom krutega kapitala, še posebej v časih, ko je civilna družba v Sloveniji zamrla. Boj za Metelkovo pa je pomemben tudi iz tega vidika, saj je sprožil novo nastajanje civilne družbe in njene neodvisnosti. Na Metelkovo bi morda lahko gledali kot na simbol neodvisnosti in ustvarjalnosti državljanov v sodobni zahodni družbi.
Drugi del Mzina je sestavljen iz pisem podpor, ki jih MzM prejema od slovenske kulturne scene in podobnih gibanj v tujini. Med temi pismi najdemo podporo ljubljanske Moderne galerije, akademskih slikarjev in drugi umetnikov, prav tako pa tudi politikov, kulturnih producentov, glasbenikov itd. Večina teh prominentnih pisem obsoja mestno oblast in jo poziva k razumevanju dogajanja na Metelkovi ter posledično na ljubljanski kulturni sceni.
Tretji del pa Mzin zaključuje s squat-artom. Predmeti, ki so svoje že odslužili, sedaj služijo za zapolnjevanje prostora na Metelkovi, kjer so dobili novo vrednost. Po eni strani gre za praktični razlog, da je težje izseliti uporabnike, če bi prišlo do izselitve. Po drugi strani pa se je iz tega razvila nova umetnost, ki je reciklirana, kar je bilo dobro prikazano tudi na eni od razstav Laboratorija kuratorskih praks/Tečaja za kustose, kjer so v okviru razstave This art is recycled zastopani tudi metelkovski umetniki s svojo produkcijo.
Jernej Škof