Svet umetnosti na posvetu in delavnici o mobilnosti in rezidencah za umetnike in kustose sodobne umetnosti

by

SVET UMETNOSTI, šola za kustose in kritike sodobne umetnosti
2011/2013
Leto 14

Torek, 6. 12. 2011
Mestni muzej Ljubljana


Šola Svet umetnosti se je v torek, 6. decembra, udeležila javnega posveta in mednarodne delavnice o rezidencah za umetnike in kustose sodobne umetnosti v Mestnem muzeju Ljubljana. Dogodek je pripravil zavod SCCA – Ljubljana z Artservisom ter izpeljal smiselno zaokrožen tematski dan, s pomočjo katerega smo udeleženci lahko dobili podrobnejši vpogled v slovensko in evropsko organizacijo ter širši koncept umetniških rezidenc, ki postajajo pomemben, če ne že nujen del umetniške, pa tudi kuratorske prakse.

Program je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi del z naslovom Ljubljana – mesto umetniških rezidenc je kot moderatorka programa otvorila in vodila mag. Marija Mojca Pungerčar. Goste je spodbudila k pogovoru o stanju in problemih umetniških rezidenc pri nas. Preden se je pogovor zares začel, je Dušan Dovč, vodja produkcije, fundraisinga in odnosov z javnostmi na SCCA, predstavil novo spletno vsebino Artservisa: Umetnik na službenem potovanju. Sledil je pogovor z gosti, ki se na različne načine srečujejo s temo umetniških rezidenc ali vprašanji mednarodnih izmenjav umetnikov v Sloveniji. Pogovarjali so se: Nevenka Šivavec, direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra MGLC, Alenka Gregorič, vodja Mestne galerije Ljubljana in Galerije 001, Lena Jevnik, višja svetovalka na Oddelku za kulturo, MOL in svetovalec na Direktoratu za umetnost Peter Baroš.V drugem delu je Anna Ptak predstavila raziskavo in publikacijo Re-tooling Residencies, nastalo pod okriljem varšavskega centra za sodobno umetnost Art Ujazdowski Castle. Sledil je še švedski kurator Johan Lundh, ki je iz prve roke opisal nekaj rezidenčnih programov, bolj podrobno pa pojasnil umetniške projekte, ki so nastali v okviru njegovih rezidenčnih udeležb.Zadnji del programa sta prevzela nizozemska raziskovalca in sodelavca neodvisnega spletnega informacijskega centra Trans Artists Yasmine Ostendorf in Erik Hagoort. Vodila sta zaprto delavnico o kuratorskih rezidencah, kjer sta pojasnila modele obstoječih rezidenc, discipline znotraj le-teh, na različnih primerih iz celega sveta pa pojasnila okolja in možnosti, ki jih ponujajo. Kljub kategorizaciji glavne teme, sta zavrgla šolski pristop in se s prisotnimi pogovarjala povsem sproščeno. Udeleženci šole Svet umetnosti smo jima na njuno željo že dan prej posredovali nalogo, s pomočjo katere sta nam na konkretnem primeru razvila razmislek o izboru, pravzaprav bolj o načinu izbora, prave rezidence za kuratorje. S spletne strani Trans Artists ali Artservisa smo si morali izbrati rezidenco, ki bi se je radi udeležili. Pojasniti smo morali razloge za izbor, jih prednostno razvrstiti, nazadnje pa razložiti, kako posamezna rezidenca ustreza našim željam in nameram. Svetovni zemljevid rezidenc je zelo obsežen in pester, zato izbira ni bila lahka. Izkazalo se je, da je redko kdo izmed nas uspel natančno pojasniti, zakaj nam je prav izbrana rezidenca ustrezala, zato sta vodji delavnice osvetlila glavne točke, na katere moramo biti pozorni pri izbiri rezidence, pisanju prošenj ter razčlenitvi naših notranjih namer, ki v kuratorski praksi morda sploh ne bodo strogo vezane na obisk nekega rezidenčnega mesta. Z naše strani je bil glavni problem neizkušenost na področju kuratorskega dela, zato smo iskali takšne rezidence za kuratorje, kjer bi bil program nekoliko bolj strukturiran, torej bi ponudil tudi učno okolje, hkrati pa dopuščal svobodo za lastno ustvarjanje.Ob pogovoru smo izpostavili še nekatere teme, ki so pomembne za razumevanje posameznih rezidenc. Neizogibno je na primer dejstvo, da je način dela v nekem rezidenčnem mestu odvisen od okolja, pravzaprav njegovih etnoloških potez. Izpostavili smo vprašanje načina dela znotraj rezidence, kjer dela več umetnikov in raziskovalcev naenkrat, kakšne so prednosti in slabosti takšnega druženja. Nizozemska mentorja sta presenetila s svojo dobro voljo, osebnim pristopom in izkušenostjo na področju, ki postaja pomemben del umetniške ali raziskovalne dejavnosti. Spletna stran Trans Artists bo ob Artservisu zdaj verjetno glavna spletna stran, kjer bomo odslej redno preverjali možnosti za naše mednarodne izkušnje. Delavnica nam je vsekakor pomagala do razmisleka, kakšno kuratorsko rezidenco bomo iskali, ko bo zanjo čas in kako se bomo nanjo prijavili.

V časih, ko kulturi sicer grozi velik rez finančnih sredstev, se razpravljanje o strukturi, financiranju ter vzpostavljanju novih rezidenčnih točk sicer na prvi pogled zdi malo naivno, vendar nam je ob pogovoru različnih akterjev iz posameznih segmentov slovenske umetnosti in kulture postalo jasno, da so tovrstni dogodki nujni za razmislek o poznavanju, stanju in dolgoročnem razvoju umetniških ter kuratorskih rezidenc v Sloveniji. Gosti iz tujine so nam odprli pogled na trende mobilnosti umetnikov, kustosov in drugih raziskovalcev v Evropi, nenazadnje pa tudi na uspešne rezultate, ki jih ustvari tovrstna praksa. Mobilnost znotraj različnih kulturnih institucij je postala dejstvo, zato upajmo, da se bodo tudi modeli njenega uresničevanja v prihodnosti vedno bolj strukturirali, da bodo dobili boljše zakonske in operativne zasnove, s pomočjo katerih bo sistem rezidenčne prakse lažje deloval. Umetnost in kreativne ideje ne potrebujejo potnega lista, zakaj ne bi torej tega izkoristili.

Maja Antončič






Scroll up