Mitja Ficko, Grdi raček se prvič ugleda

Analiza umetniškega dela

Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, Moderna galerija, 31. 1. – 31. 3. 2019.

Besedilo je del sklopa analiz umetniških del, ki so nastale pod mentorstvom Barbare Borčić.


Mitja Ficko, Grdi raček se prvič ugleda, 2015, olje na platnu. Obljavljeno z dovoljenjem avtorja.

 

Fantazijska krajina
Fantazijska krajina na sliki Grdi raček se prvič ugleda prikazuje sivo-modro bledikasto vodno površino, iz katere se dvigujejo ozke in zaobljene kamnite klade, gobe in drugo domišljijsko rastlinje, ki spominja na regratove lučke. Temne kamnite klade zapolnjujejo predvsem sprednji plan slikarskega polja, medtem ko so imaginativne mušnice naslikane razmeroma globljemegličasti atmosferi, a pred zabrisanim ozadjem.

Svetloba in barva
Vir svetlobe sicer ni eksplicitno izražen, vendar pa lahko na podlagi lege senc in odsevov, ki se širijo proti opazovalcu, razberemo prostor, od koder se svetloba širi. Na sliki prevladuje hladna, razredčena sivo-modra barva za vodno površino, ki jo je slikar dopolnil s toplimi, komplementarnimi barvami gob.

Motivi
Barviti klobuki gob delno zakrivajo dva črna racaka v osrednjem polju; desnega je slikar naslikal, kot da lebdi ali plava diagonalno vstran od opazovalca, medtem ko levega racaka skoraj v celoti zakriva rumeni klobuk gobe. Razkriva se samo njegova dvignjena glava, ki se zrcali na gladini.

Razvoj motiva mušnic
S skoraj vzporednim nizanjem gobjih betov, njihovih odsevov in kamnitih klad je poudarek na vertikalni perspektivi, ki je načeloma značilna tudi za ostala Fickova dela. Gobe, natanačneje mušnice, lahko prepoznamo kot motiv, ki se je v umetnikovem opusu pojavil večkrat. Že leta 2014 je slikar naslikal delo Weisse Schwan, ki je po kompoziciji in izbiri motivov primerljivo z obravnavano sliko. Rdeče mušnice so v tem primeru po barvah klobukov upodobljene bolj realistično kot mušnice na sliki Grdi raček se prvič ugleda, kjer so posamezni klobuki lahko predstavljeni tudi z njihovimi komplementarnimi barvami. Podobnost je tudi v izbiri osrednjega motiva vodne ptice, na sliki Weisse Schwann je to beli labod, medtem ko je na sliki Grdi raček se prvič ugleda ključen črni racak. Motiv mušnic se je med letoma 2014 in 2016 pri Ficku razvijal še naprej: če na sliki Weisse Schwan mušnice popolnoma zapolnijo slikarsko platno, se pozneje na sliki z naslovom Mitja Ficko & Marko Jakše Bonaca iz leta 2015 nekoliko razredčijo in zaznamujejo poglabljanje prostora. Na sliki Tracker (2015-2016) pa so mušnice izključni motiv, ki ga je lahko razpoznati na široki horizontalnih barvnih linijah.

Magični realizem
Po umetnikovih izjavah v razpoložljivih virih, naj bi motiv mušnic posredno izhajal iz slikarjevega eksperimentalnega uživanja teh gob in posledično halucinogenosti, ki predstavlja splošno slikarjevo izhodišče za magični realizem in intimizem. Zato lahko mušnice pri Ficku ne prevzemajo obče negativne konotacije strupenih gob, ampak predstavljajo odpiranje spiritualne razsežnosti ob navezavi na psihedelične snovi. Uporaba mušnic je bila namreč del tradicije šamanskih obredov in na podlagi te tradicije je slikar šititev spiritualne dimenzije ponazoril z vrstenjem navpičnic oziroma gobjih betov in kamnitih klad.

Brezčasnost
Izbira, razporeditev motivov in barv ustvarjata brezčasno vzdušje, umetnik poskuša tako pri tem kot pri ostalih delih odvzeti občutek stvarnega prostora in časa, ki lahko poveča možnost vživetja gledalca v sliko.

Racak ni labod
Naslov slike Grdi raček se prvič ugleda lahko opazovalcu prikliče v spomin Andersenovo pravljico Grdi raček, ki odpira problematiko o nesprejemanju drugačnega. Šele naslov slike opredeli prizor ali trenutek, ko se je raček ugledal na vodni gladni in se prepoznal kot drugačnega, a sprejemljivega, celo lepega. Ficko je morda motiv drugačnosti prevzel iz Andersenovega dela, vendar na sliki raček ni preobražen v laboda, še več naslikana sta dva racaka. Odsev enega pa se celo podvoji v osrednjem polju slike.

Odmev Leipziga
Slika je nastala v Leipzigu po koncu sodelovanja z Markom Jakšetom. Na njuno skupno serijo slik je močno vplivalo tandemsko uživanje mušnic in sliko Grdi raček se prvič ugleda lahko razumemo tudi kot umetnikov zadnji komentar in odzven delovanja v Leipzigu.

Umetnikovo izkustvo na platnu
Fickove slike nastajajo kot mentalne vizije, izvirajoče iz lastnih izkušenj, ki jih slikar preinterpretira v nepojasnljive motive; te običajno najprej preizkuša v risbi, nato na platnu in šele po dokončanem procesu slikanja lahko umetnik delo tudi pojasni.

Odmik od racionalne interpretacije
Dela Mitje Ficka in obravnavano sliko lahko na splošno uvrščamo med figuralno fantazijsko slikarstvo z izhodiščem v romantični tradiciji. Z igrivimi in sugestivnimi motivi se odmika od razumske in pomenske interpretacije in tako slika lasten domišljijski svet, ki ponuja neomejene možnosti branja. Četudi so detajlno naslikani motivi deloma prevzeti iz dejanskosti, so v medsebojni kombinaciji lahko le odraz fantazijskega sveta slikarja. Fickove upodobitve izhajajo iz lastnega izkustva, ki ga slikar preobrazi v fantazijske objekte; le-ti pa namigujejo na njegovo izkustvo in vzdušje ob tem, a ga zagotovo ne poskušajo razložiti.

Kristina Ferk


Viri:
Spletna stran Mitja Ficko (dostop 11. 3. 2019)
Mrežni muzej, predstavitev umetnika (dostop 10. 3. 2019)
Mitja Ficko: »V slikanje se bodisi zaljubiš ali ne. Jaz sem se«, Delo, 30. maj 2016. (dostop 11. 3. 2019)
Mitja Ficko, slikar … ki so ga toplo sprejeli v nemškem Leipzigu, Mladina, 22. 1. 2016. (dostop 11. 3. 2019)