Suzana Brborović, Bridge Countries – Intersection

Analiza umetniškega dela

Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, Moderna galerija, 31. 1. – 31. 3. 2019.

Besedilo je del sklopa analiz umetniških del, ki so nastale pod mentorstvom Barbare Borčić.


Suzana Brborović, Bridge Countries – Intersection, 2018, akril in tuš na platnu. Z dovoljenjem avtorice.

 

Umetniška dela Suzane Brborović zaznamuje plastenje predmetov, rastrov, ploskev, krivih in ravnih linij ter geometrijskih likov, ki zapolnijo celotno slikarsko površino. Arhitekturne zasnove in elemente redno vključuje v svoja dela, ker ji poleg zanimivih kompozicijskih rešitev ponujajo tudi razmislek o umeščenosti posameznika v prostor, v infrastrukturo, v družbo. V seriji Bridge Countries – slikah Connection, Idealisation in Intersection – prepleta podobe mostov in prizore z gradbišč. Serijo treh platen lahko sicer beremo kot zaključeno celoto, umetnica pa se k širitvi serije v prihodnje morda še vrne.

Bridge Countries
V tej seriji slik so upodobljeni mostovi iz držav t. i. balkanske poti[1], ki pa jih umetnica ne želi izpostaviti zgolj kot tiste, po kateri potujejo begunci, temveč o poti razmišlja tudi kot o poti do uspeha. Pri tem same predmete objektivizira in s tem prevprašuje pomen monumentalnih gradenj ter njihov vpliv na naš življenjski prostor. Pri upodobljenih gradbiščih in konstrukcijah mostov nas v oči zbodejo prikazni velikanskih jeklenih žerjavov. Podobo žerjava vključi tudi v sliko Connection, kjer ga izpostavi centralno, samo gradnjo mostov pa problematizira kot velike inženirske podvige, ki sicer v prvi vrsti omogočajo lažjo migracijo ali izmenjavo dobrin, ljudi, idej in kultur; na drugi strani pa so to velike zasebne investicije, katerih namen je povsem preprost – pridobivanje dobička. Tudi zato zaključke gradnje mostov spremljajo slovesna odprtja. V sliki Idealisation sta izpostavljena dva stebra: prvi je steber z mostu Rio-Antirrio v Grčiji, drugi pa Tretji most čez Bospor, ki ga je slavnostno odprl sam predsednik Turčije. Aktualni inženirski dosežek tukaj služi kot primer političnega manipuliranja, ki je vseprisoten pri državnih proslavah ali ob gradnji spomenikov in velikih infrastruktur.

Intersection
V kolikor prvi dve sliki predstavljata infrastrukturne objekte z balkanske poti, se na zadnji sliki srečamo s podobami iz ciljnih destinacij severne Evrope. Intersection prikazuje strukture, ki se do neprepoznavnosti prepletajo in jih ne moremo razločiti. Rastri pravokotnikov in heksagonov tvorijo neke vrste ustroj, ki definira objekte v brezprostorju. Umetničina natančna in realistična upodobitev objektov vseeno vodi k temu, da prepoznamo dvižni Milenijski most iz angleškega mesta Gateshead. Ta tehnološko napredna infrastruktura je kmalu postala ena znamenitejših točk mesteca na severovzhodu Anglije in je celo upodobljena na kovancu za en funt. Objekti v naši okolici namreč hitro postanejo del naše identitete in simbolne podobe postanejo dokaz o uspehu določenega prostora. Suzana Brborović prek “balkanske poti” in “razglednic s severa” poskuša problematizirati pot do uspeha in ruši obče razumevanje mostu kot elementa povezovanja in “intersekcije”.

Na tej sliki bela infrastruktura, črni indikatorji gradbišč, barvite linije in rastri, ki izstopajo iz temnega ozadja, ustvarjajo dinamično kompozicijo, ki deluje kot da se bo ravnokar zgrnila v središče slike. To je zanimiv učinek, ki odraža tudi značilnosti samega dvižnega mostu iz Anglije, hkrati pa kaže na zbližanje, ki naj bi ga prinesli mostovi in tehnološki napredek. Na sliki upodobljena mostova sta postavljena diagonalno in zdi se, kot da ju bomo ravnokar lahko prečkali. Realistična izdelanost in večplastnost slike merita na večplastnost zgodb, ki spremljajo izgradnjo mostov. Mostovi so v osnovi povezovalni elementi, ki naj bi omogočali večjo pretočnost in odpirali možnosti za izmenjave, hkrati pa močno vplivajo na identiteto določenega prostora in kažejo na navidezni uspeh, ki s(m)o ga v določenih okoljih dosegli.

Večplastnost na slikah iz serije Bridge Countries pa ni zgolj kompozicijska ali motivna, temveč prehaja tudi na samo materialnost slikarskega dela. Tovrstni premisleki, ki se morda zdijo dobesedni, vendarle odpirajo polje razumevanja, ko sliko gledamo tudi kot predmet sam po sebi. Enake vrste večplastnosti lahko pričakujemo tako pri gradnji velikih infrastrukturnih objektov kakor v delih Suzane Brborović. Na sliki Intersection se morda lahko znova naučimo gledati ali vsaj postanemo spet pozorni na sam akt gledanja; naše okolje nam navsezadnje pove veliko o poteh, po katerih lahko v prihodnje hodimo.

Tia Čiček


Besedilo je nastalo na podlagi pogovora z umetnico z dne 10. 3. 2019

[1] Začetki balkanske poti segajo v leto 2012, ko je EU zmanjšala svoje vizumske omejitve za Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Srbijo in Makedonijo. Pot poteka skozi Turčijo, Grčijo, Makedonijo, Srbijo, Hrvaško, Madžarsko, Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo (Wesley Dockery, The Balkan Route Explained, 8. 5. 2017, https://www.infomigrants.net/en/post/2546/the-balkan-route-explained, dostop dne: 27. 3. 2019).