Suzana Milevska: Pisati o umetnosti, z umetnostjo, izhajajoč iz umetnosti

Svet umetnosti | Leto 17 | Paralelni sistemi. Vzpostavljanje in uveljavljanje intermedijske umetnosti

Delavnica
Sreda, 20. november 2019, 16.00–20.00
Četrtek, 21. november 2019, 16.00–20.00
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana


Na dvodnevni delavnici bomo naslovili kompleksnost različnih žanrov pisanja o umetnosti in odprli razpravo o potrebi pisanja “navzven” – iz hermetičnih umetniških krogov k potrebam in interesom različnih skupnosti. Cilj delavnice je razmišljanje in iskanje novih metod pisanja o umetnosti, prevpraševanje našega obstoječega vedenja in pričakovanj o besedilih o umetnosti. Delavnica je namenjena raznoliki publiki, ki jo zanima pisanje in kritično razmišljanje o sodobni umetnosti ter hibridnih umetniških praksah.

V okviru srečanj bomo razpravljali o vprašanju, v čem se različna besedila razlikujejo, od akademskega pisanja o umetnosti od drugih besedilnih žanrov. Udeleženci in udeleženke bodo pridobili vpogled v strategije pisanja različnih žanrov besedil o razstavah intermedijske umetnosti in novomedijskih umetniških delih, pri tem pa se bomo še posebej posvetili iskanju enakovrednega odnosa med besedami in umetniškimi deli, ki niso ne materialna ne ustvarjena na tradicionalen način. Pri pisanju je ključno znati izluščiti vse podatke in razmisleke, povezane z umetniškimi projekti in praksami ter jih predstaviti na razumljiv način, brez da bi se odrekli njihovi kompleksnosti. Podrobneje bosta predstavljena dva žanra: uvod v razstavni katalog in kritiška ocena umetniškega dela. Žanra bomo obravnavali z zgodovinskega in kontekstualnega vidika in vidika vrednotenja ter v kontekstu različnih disciplin.

Kataloško besedilo je interdisciplinarno in performativno delo. Kataloška besedila so tako različna, njihova vnaprejšnja določitev pa ni preprosta. Po eni strani mora takšno besedilo jasno predstaviti relevantne informacije; njihovo zbiranje in izbiranje pogosto zahteva poglobljeno in dolgotrajno raziskovanje, po drugi strani pa mora odražati avtorjev izvirni slog. Potemtakem je pisanje kataloškega besedila performativen preplet treh radikalno različnih vidikov: ekstrapolacije koncepta, zbiranja in analize potrebnih informacij (o delih ali izdajah, povezanih z razstavo) ter osebnega iskanja lastnega sloga. Obstoječi razstavni modeli (individualne, monografske, retrospektivne, tematske, zgodovinske ali bienalne mednarodne razstave) kot tudi nedavni razvoj novih modelov (spletnih, sodelovalnih, participativnih idr.) zahtevajo prevpraševanje samega žanra. Poseben žanr pisanja so tudi kritiška besedila. Ključni vprašanji predavanja in delavnice bosta tako, kako naj avtor prilagodi in spremeni metode pisanja, oblike, besedišče idr., ko piše različna besedila, in kako to vpliva na njegov položaj.

Delavnico bomo začeli z natančnim branjem, pri čemer bomo oblikovali skupine udeležencev glede na zanimanje za izbrana besedila. Drugi dan bo namenjen individualnemu pisanju, pisnemu eksperimentu in diskusiji ob predstavitvi besedil udeležencev.
Delavnica bo v angleškem jeziku.

Na delavnico so obvezne prijave na info@scca-ljubljana.si. Cena dvodnevne delavnice je 15 evrov.


Suzana Milevska je kuratorka in teoretičarka iz Severne Makedonije. Doktorirala je na Goldsmiths College v Londonu. Ukvarja se s postkolonialno kritiko hegemonske moči v polju umetnosti, teorijo spolov in feminizmov v umetniških praksah, družbeno angažiranimi in participatornimi umetniškimi praksami. Redno objavlja v strokovnih periodičnih in monografskih publikacijah ter je avtorica več knjig. Med letoma 20132015 je bila prva gostujoča profesorica umetnostne zgodovine Srednje in Jugovzhodne Evrope na dunajski likovni akademiji, pred tem pa je predavala na univerzi v Skopju. Bila je prejemnica Fulbrightove štipendije in leta 2012 je za svoje delo prejela nagrado Igor Zabel za kulturo in teorijo. Kurirala je preko 70 mednarodnih razstav, v katerih se je posvečala iskanju novih kuratorskih formatov in načinov predstavljanja kritičnih diskurzov ter družbeno in politično angažiranih umetniških praks. Med drugim razstave Inside Out – Not So White Cube (skupaj z Alenko Gregorič, Ljubljana, 2015), Contentious Objects/Ashamed Subjects (Milano, 2019) in projekte The Renaming Machine (Ljubljana, Zagreb, Dunaj, 20092011), Roma Protocol (Dunaj) ter Call the Witness (Utrecht, 2011). Leta 2011 je začela projekt Call the Witness – Roma Pavilion na Beneškem bienalu. (Foto: Corn, Der Standard)


Delavnica je del cikla Paralelni sistemi. Vzpostavljanje in uveljavljanje intermedijske umetnosti, ki ga pripravljata Šola za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti (SCCA-Ljubljana) in Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo v partnerstvu z revijo ŠUM, Goethe-Institutom Ljubljana, Kulturnim centrom Veleposlaništva Madžarske, Balassijevim inštitutom, Moderno galerijo in Trubarjevo hišo literature.

Program podpirajo: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, Erste sklad in Zaklada Kultura nova.
Projekt  je del spremljevalnega programa BIO 26| Skupno znanje, ki ga organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Center za kreativnost sofinancirataEvropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.