Drugi letnik 2019/2020

Svet umetnosti | Šola za kuratorske prakse in kritiško pisanje | Leto 17



MODUL 1: RAZSTAVA

Udeleženci in udeleženke bodo pod mentorskim vodstvom kuratorke Alenke Gregorič in umetnika Mirana Moharja zasnovali in izvedli svojo končno razstavo v Galeriji ŠKUC. Končna razstava je končni rezultat in obenem sklep dvoletnega izobraževanja v šoli Svet umetnosti.


Alenka Gregorič, Miran Mohar: Kuratorski kolegij

Udeleženci in udeleženke bodo na tedenskih kuratorskih srečanjih z Alenko Gregorič in Miranom Moharjem zasnovali razstavo in njene spremljevalne dogodke. Izbrali bodo umetnike in umetnice, spisali spremno besedilo in opremo razstave, v skupinah pa bodo pripravili tehnični načrt, načrt odnosov z javnostmi, poskušali pridobiti dodatna finančna sredstva ter zasnovali publikacijo.

Miran Mohar je slikar, oblikovalec in scenograf. Je član skupine Irwin in so-ustanovitelj gibanja Neue Slowenische Kunst, oblikovalskega studia Novi kolektivizem in Gledališča Sester Scipion Nasice. Je tudi predavatelj na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana in njen prodekan ter so-ustanovitelj gibanja Maja Farol za odprto arhitekturo. Živi in dela v Ljubljani. FOTO OD LANI

Alenka Gregorič je umetnostna zgodovinarka, kuratorka in piska. Med leti 2003 in 2009 je bila umetniška vodja Galerije Škuc, od leta 2010 pa je umetniška vodja Mestne galerije Ljubljana in Tobačne 001 – Muzej in galerije mesta Ljubljane. V letu 2009 je kurirala slovenski paviljon na beneškem bienalu in sokurirala 28. Grafični bienale v Ljubljani, leta 2011 je z Galit Eilat sokurirala 52. Oktobrski salon v Beogradu, v 2014 pa je bila ena od kuratork projekta Curated by_Vienna. Kurirala je več kot petdeset samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in v tujini, kjer so med drugimi razstavljali tudi Vuk Ćosić, Jan Fabre, Omer Fast, Harun Farocki, Vadim Fiškin, Irwin, Jannis Kounellis, Rabih Morue, Ivan Moudov, Marjetica Potrč, Mladen Stilinović, Raša Todosojević, Bill Viola, Katarina Zdjelar in številni drugi. Napisala tudi številne eseje, kritike in članke za različne knjige umetnikov, kataloge in druge publikacije. Osrednja točka njenega zanimanja je predvsem odgovornost institucij in posameznikov, ki ustvarjajo sodobno umetnost, kakor tudi njihova vloga v sodobni družbi.



MODUL 2: MENEDŽMENT IN PRODUKCIJA RAZSTAVE

V modulu se bomo preko predavanj in praktičnih delavnic spoznali z osnovami kulturnega menedžmenta in delom producenta/-ke v sodobni umetnosti. Udeleženci in udeleženke bodo pridobili osnovna znanja, informacije in veščine upravljanja s sponzorskimi sredstvi ter se naučili uspešnega komuniciranja z javnostmi.


Yasmin Martin Vodopivec: Menedžment kot orodje za udejanjanje idej na področju kulture

predavanje in delavnica

Kulturni potencial se lahko uresniči, ko se ideje pretvorijo v projekt in začenjajo udejaniti. Sedanja nestabilna družbena situacija zahteva nove ideje, ki pa jih težko realiziramo brez temeljitega strateškega načrtovanja. Kulturni menedžment nam ponuja skupek znanj in veščin s katerimi lahko dosežemo zastavljene cilje tako pri spodbujanju in vrednotenju različnih umetniških manifestacij in kulturnih fenomenov, kot pri ohranjanju kolektivnega spomina in kulturne dediščine. Zavedanje o pomenu kulture in specifičnosti delovanja na njenem področju sta ključnega pomena pri oblikovanju, posredovanju in evalvaciji kulturnih iniciativ. Na srečanjih se bomo seznanili s teoretičnimi osnovami področja in praktično zasnovali strategijo skupnega projekta.


Upravljanje sponzorskih sredstev

praktikum

Na delavnici Upravljanje sponzorstev bomo spoznali osnovna trženjska in komunikacijska orodja za komunikacijo s sponzorji in pridobivanje sredstev iz zasebnega sektorja na področju kulture in umetnosti. Udeleženci in udeleženke bodo imeli po delavnici vsa potrebna orodja, da za potrebe končne razstave v Galeriji Škuc začnejo z aktivnim iskanjem potencialnih investitorjev. Za domačo nalogo bodo pripravili ponudbo za sponzorje, s katero bodo poskušali pridobiti dodatna sponzorska sredstva za končno razstavo. Na drugem srečanju se bomo na primerih drugih sponzorskih ponudb učili, kako sponzorje kar najbolj ustrezno nagovoriti.

Najava v pripravi.


Urška Comino, Odnosi z javnostmi za razstavo sodobne umetnosti

praktikum

Uspešno in zlasti inovativno obveščanje javnosti je pomemben del produkcije razstavnega dogodka. V svetu umetnosti s tehnikami odnosov z javnostmi ne skrbimo le za obveščanje in promocijo umetniškega dogodka, ampak je naš namen narediti sodobno umetnost bolj razumljivo, dostopno in manj hermetično. Udeleženci in udeleženke se bodo seznanili z različnimi orodji komuniciranja (obvestila za širšo javnost in medije, tiskano vabilo, izdelava spletnih strani …), posebno pozornost bomo namenili pisanju spremnega besedila.

Najava v pripravi.


Dušan Dovč: Producent v sodobni vizualni umetnosti

praktikum

Pogovori z različnimi producentkami in producenti bodo predstavili naloge producenta v sodobni vizualni umetnosti. Pogovore bo moderiral Dušan Dovč.

  • Producent v instituciji:Kakšen je prispevek producenta v projektu oz. kakšne naloge opravlja, npr. vsebinska in tehnična priprava projekta, izbor razstavnega prostora (koprodukcijska pogodba), financiranje projekta, koordinacija z umetniki, umetnicami in avtorji ter avtoricami projekta, koordinacija promocije projekta, dokumentacija projekta. Osredotočili se bomo na institucijo, ki deluje na področju sodobne likovne umetnosti z osnovno razstavno dejavnostjo, a nima svojega razstavnega prostora. Spraševali se bomo tudi, kakšna je razlika med koproducentom in soorganizatorjem.
  • Producent in/ali kurator: Kakšno je sodelovanje med producentom in kuratorjem? Ali je producent tudi kurator in obratno? Kdaj se njune naloge ločujejo in kdaj dopolnjujejo?
  • Poklic producenta: V času, ko nekateri poklici v registru samozaposlenih v kulturi postajajo ogroženi, se bomo pogovarjali tudi, kako pridobiti vpis v register samozaposlenih v kulturi za poklic producenta. Kakšni so pogoji in kaj vpis v register prinaša?

Dušan Dovč: Priprava finančnega načrta za razstavo sodobne umetnosti

praktikum

Praktikum bo udeležencem in udeleženkam ponudil osnovna znanja, informacije in veščine upravljanja s finančnimi sredstvi. Zasnova finančnega načrta bo temelj za pripravo stroškovnika končne razstave. Spoznali se bomo z razrezom predvidenih/nepredvidenih prihodkov/odhodkov različnih segmentov (razstavnina, produkcija, honorar, prevoz, tisk, pogostitev, idr.) in s poslovanjem z izplačili, (pred)računi, ponudbami, naročilnicami in gotovinskim poslovanjem..


Yasmín Martín Vodopivec je kulturna menedžerka in kuratorka, ki živi v Ljubljani. Dokončala je podiplomski študij iz mednarodnega sodelovanja in kulturnega menedžmenta ter magisterij iz menedžmenta kulturnih institucij in podjetij v Univerzi v Barceloni. V letu 2016 je končala magistrski študij Izobraževanje in muzeji: Dediščina, identiteta in kulturna mediacija (Univerza v Murciji) in se specializirala za odnos muzejev do oseb z demenco. Kot kulturna menedžerka je delala na filmskem, glasbenem, plesnem ter likovnem področju, tako v nevladnih organizacijah kot v javnem sektorju. Bila je udeleženka šole Svet umetnosti. Kurirala je več razstav, med drugim: Ura anatomije, samostojna razstava nagrajenke 20. grafičnega bienala v Ljubljani, Regine Jose Galindo (2013), mednarodno skupinsko razstavo Vse in nič v Galeriji Škuc (2014), Enajst tisoč batin, samostojno razstavo Zore Stančič v Galeriji Kapsula (2015), skupinsko razstavo študentov ALUO v Galeriji Škuc (2016), Klub golih pesti v Galeriji Vžigalica (2016), Dvoriščno okno, To ni ime (2017) v Galeriji Škuc. Slednja je bila del 32. grafičnega bienala, pri katerem je sodelovala tudi kot članica bienalskega kolegija. Od leta 2011 deluje kot pomočnica direktorice Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC). Leta 2017 je zasnovala celoletni projekt in razstavo pod naslovom Švicarija: skupnost, umetnost in narava, ki zarisuje vizijo za nadaljnje delovanje novoustanovljenega Ustvarjalnega centra Švicarija. (foto: Anamaria Kanc)

Dušan Dovč je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izkušnje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin kot urednik in vodja projektov (1997−2002), nato na družbi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 dela na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev, od oktobra 2015 tudi kot direktor zavoda. Aktiven je v različnih skupinah za razvoj kulturne politike (nekdanji član ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, član upravnega odbora pri društvu Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009). (foto: arhiv predavatelja)



MODUL 3: OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA PODPORA RAZSTAVE

Modul bo posvečen tehničnim in oblikovnim vidikom snovanja razstave od njene preliminarne, pripravljalne faze pa vse do operativne faze in postavljanja umetniških del v prostor. Izdelali bomo tehnični načrt in se seznanili z mutimedijo ter zadregami neinteraktivne multimedijske tehnologije kot komunikacijskega orodja na umetnostni razstavi. Posebno pozornost bomo namenili oblikovanju razstave in inovativnim in praktičnim metodologijam reševanja izzivov, ki jih predstavlja medij razstave.


Luka Hribar: Multimedija na razstavnem projektu

predavanje

Multimedija je v širšem smislu informacijska tehnologija, ki obiskovalcu muzeja, galerije ali razstave predstavlja več kot le formatirane podatke in besedilo. Vključuje različne besedilne in slikovne predstavitve, video, zvok, računalniško generirano grafiko, hipermedijske aplikacije, navidezno resničnost, računalniško nadzorovane interaktivne prikaze, idr. Predstavili bomo nekaj praktičnih zadreg uporabe neinteraktivne multimedijske tehnologije kot komunikacijskega orodja na muzejski oz. galerijski razstavi. Pri multimedijski opremi razstave je pogosto potrebno uporabiti tehnologijo, ki je na voljo, čeprav ni najbolj optimalna. Izvedeli boste nekaj praktičnih napotkov o projektorjih, multimedijskih prikazovalnikih, predvajalnikih video gradiva, priključkih, video formatih in načinih, kako zasnovati predstavitev tako, da bo delovala zanesljivo skozi celotno obdobje razstavnega projekta.


Vesna Bukovec: Oblikovanje razstave

praktikum

Oblikovanje razstave vključuje inovativne, kreativne in praktične metodologije prostorske realizacije koncepta, ki rešujejo izziv, ki ga predstavlja razstava kot poseben medij. Glede na raznolikost razstavnih projektov se tudi oblikovanje prilagaja različnim nalogam, od vizualno-prostorske izkušnje obiskovalke_ca do jasne komunikacije in posredovanja informacij.


Miha Kelemina: Priprava tehničnega načrta za razstavo sodobne umetnosti

praktikum

Na modulu bomo pogledali, kaj je tehnični načrt in kako ga pripravimo; pogledali bomo, kakšne tehnične načrte je potrebno priložiti razpisni dokumentaciji ob prijavi na razpis, kako sestavimo seznam potreb umetnic in umetnikov pri pripravi razstave sodobne umetnosti, različne primere načrtovanja postavitve del v prostor, časovni okvir postavljanja, idr. Vzporedno s snovanjem razstave in z načrtom postavitve umetniških del v prostor bomo sestavili tudi tehnični načrt in časovni okvir postavljanja končne razstave 17. leta Sveta umetnosti v Galeriji ŠKUC.


Luka Hribar je skrbnik informacijskega sistema in tehnologij v Narodni galeriji. Poleg upravljanja informacijsko-komunikacijske tehnologije že od začetka sodeluje tudi pri digitalizaciji umetnostnega fonda galerije. Od leta 1996 dalje skrbi za spletno podobo ustanove in sodeluje pri multimedijski opremi razstavnih projektov. Od leta 2012 se ukvarja z izdajanjem e-publikacij Narodne galerije. Na to temo je leta 2013 tudi magistriral. Pripravlja tudi videe kot spremljevalno in razlagalno gradivo na razstavah in na družbenih omrežjih. (foto: arhiv SCCA-Ljubljana)

Vesna Bukovec je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav, je tudi članica umetniške skupine KOLEKTIVA (skupaj z Metko Zupanič in Lado Cerar). V sodelovanju z Metko Zupanič kurira program Video in Progress (od 2008) in serijo Video večerov v Galeriji Photon (od 2010). Od leta 2006 je skrbnica spletnih strani na SCCA-Ljubljana, od leta 2015 sodelavka Postaje DIVA. Je samozaposlena v kulturi in deluje tudi na področju spletnega in grafičnega oblikovanja za nevladne organizacije na področju kulture.

Miha Kelemina je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem študiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, po končanem izobraževanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti ter razstavno-raziskovalnega programa Studio 6. Končal je dodatno izobraževanje v projektnem menedžmentu. Je sodelavec Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area. V šolskem letu 2017/2018 je začel sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja.



MODUL 4: PRIPRAVA RAZSTAVE IN PODPORNIH VSEBIN

Dogajanje na razstavi se ne konča z odprtjem, ampak njeno vsebino dopolnjujejo, osmislijo in interpretirajo različni spremljevalni dogodki, namenjeni različnim ciljnim občinstvom, nemalokrat razstavo pospremi tudi spremna publikacija in/ali spletna stran.


Urša Jurman: Katalog. Pogled urednika

praktikum

Katalog je ena od najpogostejših oblik publikacije, ki spremlja razstavo, lahko pa predstavlja tudi raziskavo, arhivsko delo, festival ali kuratorski in umetniški projekt. Na začetku se bomo na konkretnih primerih seznanili z različnimi tipi katalogov, ki spremljajo skupinsko, tematsko, pregledno in samostojni razstavo ali dokumentarni in raziskovalni projekt. Pogledali bomo, kakšno vlogo in funkcijo ima lahko katalog in kakšno je njegovo razmerje z razstavo in umetniškimi deli. Potem se bomo posvetili zasnovi razstavnega kataloga: obsegu, strukturi, obliki in vsebini, v nadaljevanju pa tipom teksta za katalog in praktičnim nasvetom za pisanje. Seznanili se bomo tudi z navodili, kako naj bo urejeno besedilo za objavo, načini citiranja in pisanja bibliografije.


Lenart Kučič, Svoj prostor na spletu

praktikum

Najava v pripravi.


Adela Železnik, Spremljevalni program razstave

praktikum

Najava v pripravi.


Urška Jurman je umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture. Deluje kot urednica, kuratorka, piska in organizatorka na področju sodobne umetnosti. Od leta 2013 je programska vodja Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter urednica knjižne zbirke IZA Editions, v okviru katere je uredila zbornik Extending the Dialogue (2016) in monografijo Beti Žerovc When Attitudes Become the Norm: Contemporary Curator and Institutional Art (2015). Med drugim je tudi urednica kataloga Sanja Iveković: Public Cuts (2006), sourednica zbornika ARHITEKTURA ≠ UMETNOST (2017), zbornika Ready 2 Change (2005) in revije za sodobno umetnost Platforma SCCA (2000–05). (foto: Nada Žgank)



MODUL 5: KURATORSKO MAPIRANJE

Na obiskih umetnostnih razstav v Ljubljani, po Sloveniji in na ekskurzijah v bližnja mednarodna središča bodo udeleženci in udeleženke šole spoznali delovanje različnih javnih zavodov, neodvisnih umetnostnih institucij ter posameznikov in posameznic. Oglede bodo dopolnjevale moderirane diskusije in pogovori s kuratorkami, kuratorji ter drugimi kulturnimi delavci in delavkami.


Jana Ferjan in Teja Merhar: Dokumentacija

praktikum

Na modulu se bomo seznanili z Oddelkom DOKUMENTACIJA-ARHIV MG+MSUM, ki vse od leta 1971 zbira, obdeluje in hrani gradivo o likovni umetnosti 20. in 21. stoletja v Sloveniji. Jana Intihar Ferjan in Teja Merhar nam bosta predstavili praktično delo v dokumentaciji-arhivu. Pojasnili nam bosta, kaj pokriva termin muzejska dokumentacija in kako je videti stanje v praksi. Predstavili nam bosta načine pridobivanja gradiva, klasifikacijo, vnašanje v bazo podatkov ter iskanje po bazi, ki je pomemben vir podatkov tako ob snovanju razstav kot pri kuratorskih raziskavah.


Jasna Jernejšek: Kuratorsko mapiranje

delo na terenu

V sklopu obiskov različnih razstavnih prostorov za sodobno umetnost bomo spoznali vodje razstavišč, se seznanili s specifikami posameznih razstavnih prostorov ter njihovimi programskimi usmeritvami. Obiskali bomo aktualne razstave in se s kuratorji in kuratorkami pogovarjali o njihovem snovanju.


Pogovori s kuratorji, kuratorkami, kustosi, kustosinjami

Pogovori s kuratorji in kuratorkami bodo potekali v njihovem delovnem okolju, povabili pa jih bomo tudi na šolo. Diskusije bodo moderirali udeleženci in udeleženke šole, s katerimi se bomo na pogovore predhodno pripravili.


Jasna Jernejšek: Obiski ateljejev in drugih prostorov ustvarjanja

delo na terenu

Obiski ateljejev nudijo možnost spoznavanja umetniške produkcije in umetniških pozicij umetnikov in umetnic. Prednost obiskov je osebni stik, ki omogoča tako spoznavanje umetniške produkcije kot priložnost za pogovor. Z obiski ateljejev se gradijo in vzdržujejo profesionalni odnosi ter poznanstva, ki temeljijo na spremljanju produkcije, dialogu med kuratorjem/kuratorko in umetnikom/umetnico ter celostnem pristopu k umetniškemu delu kot kuratorjevi odgovornosti.
Na vodenih obiskih ateljejev se bo skupina udeležencev in udeleženk šole spoznala z nekaterimi od aktivnih umetnikov in umetnic različnih generacij. Pred vsakim obiskom se bodo na pogovor pripravili s predhodno raziskavo, kar jim bo v pomoč v konkretni situaciji razgovora kot tudi pri njihovih nadaljnjih pristopih h kuriranju.


Jana Intihar Ferjan je leta 1981 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvo zaposlitev v splošni knjižnici je zaključila s strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Od 1983 v Moderni galeriji na mestu kustosinje na oddelku Dokumentacija – arhiv, bibliografija. Delovno mesto je opredeljeno kot zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje podatkov o dogajanju na področju moderne in sodobne likovne umetnosti na Slovenskem. Večino objav tvorijo izbrane kronologije, bibliografije in seznami razstav v dokumentarnih delih katalogov večjih razstav in zbirk Moderne galerije in gesla v Allgemeines Künstlerlexikon. Die Bildenden Künstler aller Zeiten und Völker. Od leta 2003 članica uredniškega odbora revije Umetnostna kronika (izdaja Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta Steleta pri SAZU), od 2009 še Umetnostnozgodovinskega biltena (izhaja on-line). Za svoje delo je leta 2007 prejela priznanje Izidorja Cankarja. (foto: arhiv SCCA-Ljubljana)

Teja Merhar je leta 2009 diplomirala iz umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Od leta 2010 dela kot kustosinja na oddelku Dokumentacija arhiv Moderne galerije v Ljubljani, ki sistematično zbira, obdeluje, hrani ter posreduje podatke in gradivo o likovni umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Merharjeva polega tega redno sodeluje pri publikacijah in razstavah Moderne galerije; mdr. je pripravila izbrani biobibliografiji ob preglednih razstavah Jožeta Baršija (2013, +MSUM) in Tadeja Pogačarja (2014, MG+). (foto: arhiv SCCA-Ljubljana)

Jasna Jernejšek

Jasna Jernejšek je samozaposlena v kulturi, deluje kot kuratorka, vodja projektov, piska, publicistka in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je zaključila tudi znanstveni magisterij komunikologije. Med leti 2012 in 2015 je delovala kot urednica oddaje Art-Area na Radiu Študent. Od leta 2012 redno objavlja v reviji Fotografija. Med leti 2013–2017 je sodelovala s Photonom – Centrom sodobne fotografije kot kuratorka in vodja projektov ter s festivalom Fotonični trenutki – Mesec fotografije. Je soustanoviteljica Sektorja, Zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti.