Prvi letnik 2018/2019

Svet umetnosti | Šola za kuratorske prakse in kritiško pisanje | Leto 17



MODUL 1: ZGODOVINA RAZSTAVLJANJA IN KURATORSKIH PRAKS

Modul bo ponudil zgodovinski pregled praks razstavljanja moderne in sodobne umetnosti. Predstavili bomo ključne točke in mehanizme, ki so skozi zgodovino oblikovali fenomene razstavljana, razstavišč, umetnostnih institucij in vlogo kuratorja/kuratorke.


Asta Vrečko: Zgodovina razstavljanja

niz predavanj

V predavanjih se bomo posvetili najpomembnejših razstavam in manifestacijam skozi zgodovino, ki so ključno prispevale k formaciji umetnostnega sistema do prve polovice 20. stoletja.


Miha Kelemina: Zgodovina kuratorskih praks

niz predavanj

V drugem delu zgodovinskega pregleda praks razstavljanja bomo na primerih posameznih razstav in kuratorskih gest poskušali razbrati in analizirati raznolike metodologije in svojstvene pristope h kuriranju.


Asta Vrečko: Umetnostni sistem v Sloveniji – sprehod skozi 20. stoletje

predavanje

Najava v pripravi.


Simona Žvanut: Arhitektura muzejev sodobne umetnosti

predavanje

Vse se od zadnje četrtine 20. stoletja smo priča velikemu porastu števila umetnostnih muzejev, spremembam v načinih njihovega delovanja in raznolikim pristopom k njihovemu arhitekturnemu oblikovanju. Arhitektura umetnostnih muzejev dopušča vedno več eksperimentalnosti pri redefiniciji razmerja med vsebino, ovojem in pojavnostjo stavbe. Skozi predstavitev nekaterih novonastajajočih pojmov za označevanje muzejev sodobne umetnosti (npr. ”novi muzej,” ”sinhroni muzej”, ”muzej kot arhitekturna skulptura”, ”spektakularni muzej”) bomo na podlagi izbranih primerov razmišljali o različnih možnostih povezovanja med sodobno muzejsko arhitekturo in umetnostjo.


Dr. Asta Vrečko je docentka za področje umetnostne zgodovine in delno zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter sodelavka Sveta umetnosti. Njeno področje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Občasno sodeluje pri pripravi razstav. (foto: Arne Brejc)

Miha Kelemina je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem študiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, po končanem izobraževanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti ter razstavno-raziskovalnega programa Studio 6. Končal je dodatno izobraževanje v projektnem menedžmentu. Je sodelavec Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area. V šolskem letu 2017/2018 je začel sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja. (foto: arhiv predavatelja)

Simona Žvanut je umetnostna zgodovinarka s statusom samozaposlene v kulturi. Študentka doktorskega študija na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani od 2015/16. Diplomirala na dvopredmetnem študiju primerjalne književnosti in literarne teorije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2011). Med leti 2011 in 2015 je bila na SCCA-Ljubljana koordinatorka, med 2015 in 2016 pa vodja šole Svet umetnosti in razstavno-raziskovalnega programa Studio 6. (foto: arhiv predavateljice)



MODUL 2: UMETNOSTNI SISTEMI IN KULTURNA POLITIKA

Predavatelj in predavateljici bodo predstavili kulturno politiko v Sloveniji, očrtali osnovne podobnosti in razlike med delovanjem sistema sodobne umetnosti v Sloveniji in v mednarodnem prostoru ter razmišljali o možnih oblikah (re)organizacije. Razstavišča sodobne umetnosti, katerih programske smernice bomo analizirali, bomo obiskali v sklopu modula Kuratorsko mapiranje.


Tjaša Pureber: Kulturna politika in status umetnika/-ce

predavanje

Kaj vse vpliva na delo umetnic in umetnikov ter producentov v Sloveniji? Kako deluje kulturna politika in kateri zakoni so ključni za razumevanje statusa delavk in delavcev v kulturi? V dveh predavanjih bomo spoznali osnove kulturne politike: od zgodovinskih izvorov trenutnih težav v kulturni politiki do zakonskih okvirov in zemljevida ključnih subjektov v kulturi ter pomena njihovega povezovanja v prizadevanju za izboljšanje razmer samozaposlenih v kulturi.


Saša Nabergoj: Skica umetnostnega sistema v teoriji in praksi

predavanje

Na dveh srečanjih bomo pripravili analizo umetnostnega sistema. Na uvodnem predavanju bomo pogledali njegove sestavne dele (galerije, muzeje, artist-run prostore, skvote), njihova razmerja, financiranje in oblikovanje programa. Na drugem srečanju bomo na primeru različnih umetnostnih institucij v Ljubljani oblikovali zemljevid lokalne situacije in skozi analizo konkretnih možnosti razmišljali o novi obliki organizacije za prihodnost.


Tevž Logar: Kamen, papir, škarje. Nekaj misli o sistemu sodobne umetnosti

predavanje

Na dveh srečanjih bomo z udeleženci in udeleženkami analizirali mednarodni umetnostni sistem. Seznanili se bomo s stanjem umetnostnega trga in pogledali, kako potekajo institucionalizacija in muzealizacija umetnosti in zbiranje sodobne umetnosti. V drugem delu bomo vlekli vzporednice s slovenskim prostorom.


Tjaša Pureber je diplomirana politologinja teoretsko-analitske smeri na Fakulteti za družbene vede. Je doktorska študentka Sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem s preučevanjem družbenih gibanj. V sklopu dejavnosti Društva KUD Anarhiv se je ukvarjala s kulturno-umetnostno vzgojo. Vrsto let je delovala v novinarstvu, kjer je pisala predvsem o notranji in kulturni politiki. Od leta 2015 do 2018 je bila zaposlena na vsebinski mreži nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi Asociacija. Preden je v letu 2017 prevzela vodenje strokovne ekipe, je bila vodja zagovorništva, še pred tem pa strokovna sodelavka. Večinoma se je ukvarjala z vprašanji zakonskih predlog urejanja pogojev za delo na področju kulture in umetnosti. Sodeluje z različnimi nevladnimi organizacijami v kulturi. (foto: arhiv predavateljice)

Saša Nabergoj je umetnostna zgodovinarka in direktorica Loškega muzeja Škofja Loka ter dolgoletna sodelavka SCCA-Ljubljana, kjer je med leti 1998 in 2015 vodila šolo Svet umetnosti in od leta 2004 razstavno-raziskovalni program Studio 6. Je članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA in mednarodnega združenja kuratorjev sodobne umetnosti IKT. Od šolskega leta 2014/2015 je gostujoča predavateljica na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Deluje kot kuratorka, piska, urednica in predavateljica na področju sodobne umetnosti in muzeologije, s poudarkom na kuratorskih in kritiških praksah. Je avtorica številnih umetnostnih besedil, kurirala je številne razstave in uredila več strokovnih publikacij. V okviru Vaj iz moderne umetnosti pri doc. dr. Rebeki Vidrih za 2. stopnjo (2012/2013 in 2013/2014, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino) je pripravila in izvedla program Kuratorske in kritiške študije. (foto: Voranc Vogel, arhiv Dela)

Tevž Logar je neodvisni kurator, ki projektno sodeluje z različnimi producenti iz slovenskega in mednarodnega prostora. Med letoma 2009 in 2013 je bil kustos in umetniški vodja Galerije Škuc. Kuriral je številne samostojne in skupinske razstave v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. V letih 2009 in 2014 je predaval zgodovino umetnosti 20. stoletja na Akademiji vizualnih umetnosti AVA v Ljubljani. Je avtor scenarija za dokumentarni film Projekt Rak: Ulayev dnevnik od novembra do novembra, soustanovitelj Fundacije Ulay ter kustos in skrbnik umetnikovega opusa. (foto: arhiv predavatelja)



MODUL 3: FINANCIRANJE RAZSTAV IN PROJEKTOV SODOBNE UMETNOSTI

V modulu, ki ga organiziramo v sodelovanju z Zavodom Motovila in vključuje predavanja in praktične delavnice, se bodo udeleženci in udeleženke seznanili s finančnimi mehanizmi podpor za delovanje v kulturi in umetnosti na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. Spoznali bodo tudi, katere institucije nudijo servisno podporo pri pridobivanju finančnih sredstev za kulturne projekte. Predavatelja z dolgoletnimi izkušnjami na področju financiranja kulture bosta predstavila osnovne gabarite, kako najti in se znajti med različnimi razpisi ter pripraviti uspešno prijavo.


Dušan Dovč: Zemljevid razpisov in pozivov

predavanje

Na srečanju si bomo začrtali zemljevid razpisov in pozivov, na katere se lahko prijavljajo mladi umetniki, kuratorji in kritiki. Pregledali bomo razpisne mehanizme Ministrstva za kulturo (enoletni projektni razpis, večletni projektni in programski razpis, razpis za štipendije in bivanje v umetniških rezidencah) in Mestne občine Ljubljana (enoletni projektni razpis, večletni programski razpis, razpis Mladike). Seznanili se bomo, kakšna je razlika med razpisom in pozivom, na katere razpisne pogoje in priloge moramo biti še posebej pozorni, kako poteka prijavni postopek in obveščanje prijaviteljev, ali se lahko pritožimo na mnenje strokovne komisije. Spregovorili bomo tudi o mednarodnih razpisih, ki spodbujajo mobilnost.


Ines Kežman, Zavod Motovila: Programi financiranja EU – Ustvarjalna Evropa

predavanje

Predavateljica bo predstavila zavod Motovila, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih; predstavila bo shemo financiranja programov EU: decentralizirane in centralizirane razpise, vlogo Generalnega direktorata za izobraževanje, mladino, šport in kulturo pri EU, vlogo strokovnih komisij in kdo jih sestavlja (neodvisni strokovnjaki, iz katerih držav); predstavila bo glavni EU vir financiranja za kulturo in umetnost: program Ustvarjalna Evropa (2014–2020): kako se razpis programira, cilje razpisa, upravičene prijavitelje, kaj pomeni mednarodno partnerstvo; dotaknila se bo tudi sodelovanja in uspešnosti slovenskih prijaviteljev v programu Ustvarjalna Evropa: statistike, zastopanosti področja likovne in intermedijske umetnosti, razmerja med manjšimi in večjimi projekti, razmerja med prijavitelji NVO in javnimi zavodi, kako se uspešne projekte sofinancira s strani nacionalnih virov (razpisi Ministrstva za kulturo).


Svet umetnosti v svetu programov EU: Pogovor s predstavnico Zavoda Motovila Ines Kežman. Moderira: Dušan Dovč

1) INFORMIRANJE

  • kako poiskati pravo informacijo o programih EU (novičnik Zavoda Motovila, CED); kakšno vlogo imajo javne predstavitve / seminarji / delavnice (udeležence je potrebno spodbuditi, da se začnejo udeleževati tega, kar se jim ponuja brezplačno); spremljanje primerov dobrih praks (uspešni prijavitelji).

2) PRIPRAVA PRIJAVE

  • kako poiskati partnerja;
  • kakšno vlogo imajo sestanki pred pisanjem prijave;
  • kdo je lahko nosilec projekta in kdo partner/soorganizator;
  • ali znam pravilno oceniti težavnost razpisa: pregled razpisnega obrazca, pregled vseh potrebnih prilog, sestava stroškovnika; kako razdeliti delo pri pripravi prijave; primeri besedila razpisa in obrazca;
  • kaj mi ostane, če sem »premajhen« prijavitelj; kateri EU razpisi so mi na voljo, npr. za mobilnost, kje poiskati informacije o takšnih razpisih.

3) IZVEDBA ODOBRENEGA PROJEKTA

  • kako poteka financiranje odobrenih projektov; kje se največkrat zatakne uspešnim prijaviteljem (npr. avansiranje, jemanje premostitvenih kreditov, odpoved partnerja);
  • monitoring projekta s strani EU;
  • vloga revizorja;
  • nasvet za bodoče kuratorje in kritike.

Dušan Dovč: Kako prijaviti projekt?

delavnica

Praktična delavnica bo namenjena izpolnjevanju razpisnih obrazcev preteklih in aktualnih razpisov in pozivov. Mentor bo z udeleženci in udeleženkami pregledal razpisne obrazce, ki so objavljeni na spletnih straneh različnih institucij (MK, MOL, evropski razpisi, pozivi fundacij, idr.). Posebna pozornost bo namenjena razpisom, ki spodbujajo mobilnost. Udeleženke in udeleženci bodo na delavnici izpolnili izbrane segmente različnih razpisov ter jih z mentorjem primerjali in komentirali. Glede na odprte razpise bodo doma zasnovali projekt in do naslednjega srečanja poskušali sami izpolniti razpisno dokumentacijo.


Dušan Dovč je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izkušnje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin kot urednik in vodja projektov (1997−2002), nato na družbi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 dela na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev, od oktobra 2015 tudi kot direktor zavoda. Aktiven je v različnih skupinah za razvoj kulturne politike (nekdanji član ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, član upravnega odbora pri društvu Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009). (foto: arhiv predavatelja)

Motovila, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, je ustanovljena leta 2013 kot zasebni, neprofitni ter nevladni zavod za spodbujanje mednarodnega in drugega projektnega sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (KUS) ter njim sorodnih, komplementarnih ali povezanih sektorjih s področja civilne družbe in/ali gospodarstva.
Delovanje zavoda se osredotoča na področje informacijskih in podpornih dejavnosti za predstavnike KUS, ne glede na specifično področje delovanja (sektor), območje oz. regijo delovanja (sedež) ali pravni status (javni/zasebni) uporabnika. Poslanstvo zavoda je enakovredno zastopati vsa področja KUS in se ne omejevati na zgolj posamezno (pod)področje ter hkrati omogočati podporo tako javnim zavodom kot nevladnim organizacijam in podjetjem, katerih primarna dejavnost zadeva KUS. (foto: vir)



MODUL 4: PISANJE O SODOBNI UMETNOSTI

Veščine pisanja, analiziranja in vrednotenja umetnosti so ključne tako za produkcijo sodobne umetnosti kot za njeno refleksijo. V sklopu modula se bodo udeleženci in udeleženke po ogledu razstav sodobne umetnosti na dveh seminarjih lotili pisanja kritik obiskanih razstav in analize posameznih umetniških del. Seminarja bosta pospremljena s predavanjem o umetnostnih žanrih in dvema praktično usmerjenima delavnicama, kjer bomo pogledali, kako zasnovati različne vrste besedil ter kateri normativnimi priročniki, korpusi in orodja so nam lahko ob tem v pomoč.


Lenart J. Kučić: Umetnostni žanri

predavanje in praktikum

Na predavanju se bomo seznanili z različnimi žanri pisanja: teorijo in zgodovino umetnostne kritike, zgodovinjenjem sodobne umetnosti, poročilom, intervjujem, kolumno, besedilom za katalog, analizo umetniškega dela, najavo za medije, televizijskim prispevkom idr.


Urban Šrimpf: (Ne)Umetnost jasnega besedila

praktikum

Predavanje z naslovom (Ne)Umetnost jasnega besedila bo skušalo odgovoriti na vprašanja, ki vzniknejo in vztrajajo ob pisanju akademskih prispevkov in besedil o umetnosti. Kako se spopademo s tematiko, kako zastavimo in razvijemo jasno misel v besedilu, ne da bi zapadli v vsem nam znano kriptično leporečenje in modrovanje? Katere (spletne in klasične) pripomočke lahko uporabimo ob pravopisnih in slogovnih vprašanjih? S katerimi vzporednimi besedili si lahko pomagamo in kako se najlažje izognemo pogostim napakam?


Lara Plavčak: Optimizacija besedila

predavanje in praktikum

V sklopu praktikuma, usmerjenega v razvijanje in utrjevanje jezikovne kulture, se bodo udeleženci in udeleženke spoznali z referenčnimi korpusi in normativnimi priročniki slovenskega knjižnega jezika, kar jim bo v pomoč pri nadaljnjem pisanju in reševanju zagat jezikovne rabe in norme. Spoznali bodo najpogostejše pravopisne in pravorečne napake ter sporočanjska priporočila. Vsebina modula bo prilagojena glede na posebnosti in problematiko sloga obrazstavnega besedila za razstavo sodobne umetnosti.


Barbara Borčić: Analiza umetniškega dela

seminar

Uvodno srečanje bo namenjeno pogovoru o pomenu analize umetniškega dela, izbrani razstavi in pristopu do pisanja. Na podlagi ogleda razstave skupaj s kuratorjem/kuratorko in pogovora bodo udeleženci in udeleženke izbrali umetniško delo in pripravili kratko zasnovo besedila. Pogovoru in komentarjem sledi individualno pisanje, skupno branje prvih različic besedil s komentiranjem pa se lahko kombinira tudi z individualnimi srečanji. Besedila bodo objavljena na spletnih straneh šole.


Miha Kelemina, Asta Vrečko: Umetnostna kritika

seminar

Umetnostna kritika je imela med žanri pisanja o umetnosti vedno privilegiran položaj, ne glede na izgubo svojega tradicionalno uveljavljenega formata pa so vse nove pojavne oblike umetnostne kritike še vedno pomemben del kritiške refleksije. Na seminarju bomo uvodoma razmišljali o vlogi umetnostne kritike, o stanju kritiškega pisanja in analizirali nekaj primerov. Udeleženci in udeleženke se bodo pod mentorskim vodstvom lotili pisanja kritik obiskanih razstav sodobne umetnosti. Na nadaljnjih individualnih srečanjih bomo poskušali razvijati lasten slog pisanja in spodbujati kritiško misel. Besedila bodo objavljena na spletnih straneh šole.


Lenart J. Kučić je novinar neodvisnega in neprofitnega medija podcrto.si, predavatelj in voditelj podkastov na mreži Marsowci. Deset let je bil novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela. Novinarsko se je izpopolnjeval na londonskem Guardianu, študijsko pa na londonski univerzi Goldsmiths, kjer je tudi magistriral. Dejavno spoznava nove medijske platforme, javno nastopa in sodeluje s študenti. Kučić je soustanovitelj mreže podkastov Marsowci, kjer skupaj s sodelavci pripravlja oddaji o branju in fotografiji, je član uredništva revije Fotografija, več let je bil član uredništva Medijske preže, med študijem pa je urejal študentski časopis Zofa. Živi in dela v Ljubljani. (Spletna stran: www.lenartkucic.net) (foto: arhiv predavatelja)

Dr. Urban Šrimpf je prevajalec, visokošolski učitelj, doktor in asistent prevodoslovja na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter koordinator kulturnih programov na Goethe-Institutu Ljubljana, kjer je globoko pogreznjen v kulturni management in mednarodno kulturno izmenjavo. Študiral je tudi filozofijo in primerjalno književnost. Njegova interesna področja zajemajo široko paleto tem: od strokovne terminologije do razsvetljenstva, od slovenske literarne in prevodne zgodovine do opusa Linharta in Prešerna, od nemške klasične filozofije vse tja do vprašanj vloge umetnosti v družbi. (foto: arhiv predavatelja)

Lara Plavčak je diplomirana umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Leta 2011 je končala Svet umetnosti, šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje. Kurirala je več samostojnih in skupinskih razstav v slovenskem in mednarodnem prostoru. Med 2015 in 2017 je sodelovala s festivalom kratkega filma v Ljubljani FeKK. Aktivna je znotraj projektno-razstavne prodajne galerije DobraVaga, kjer vodi program zin razstav, čitalnice in arhiva ZINE VITRINE. Od 2016 do 2018 je bila sodelavka šole Svet umetnosti, od februarja 2018 pa je vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino Šiška. (foto: arhiv predavateljice)

Barbara Borčić je umetnostna zgodovinarka in anglistka, programska svetovalka Zavoda SCCA-Ljubljana. Študirala je medijske študije in antropologijo na ISH, Institutum Studiorum Humanitatis, Fakultete za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Deluje kot kuratorka, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na področju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). Članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA. V okviru Zavoda SCCA-Ljubljana je vodila številne projekte, souredila knjižno zbirko Žepna in publikacije PlatformaSCCA. Vodi program Brez žebljev in podstavkov in video arhiv Postaja DIVA. (foto: arhiv predavateljice)

Miha Kelemina je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem študiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, po končanem izobraževanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti ter razstavno-raziskovalnega programa Studio 6. Končal je dodatno izobraževanje v projektnem menedžmentu. Je sodelavec Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area. V šolskem letu 2017/2018 je začel sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja. (foto: arhiv predavatelja)

Dr. Asta Vrečko je docentka za področje umetnostne zgodovine in delno zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter sodelavka Sveta umetnosti. Njeno področje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Občasno sodeluje pri pripravi razstav. (foto: Arne Brejc)



MODUL 5: TEORIJA IN FILOZOFIJA SODOBNE UMETNOSTI

V sklopu dveh bralnih seminarjev, predavanj in diskusij se bomo seznanili s pomembnimi filozofskimi in teoretskimi koncepti minulega stoletja. Vzpostaviti bomo poskušali povezave med različnimi teoretskimi pristopi, ki bodo udeleženkam in udeležencem šole pomagali pri razmišljanju o sodobni umetnosti.


Gregor Moder: Uvod v sodobno filozofijo umetnosti

predavanja in seminar

Cilj seminarja je udeleženkam in udeležencem predstaviti temeljne tokove sodobne filozofije umetnosti. Študentje bodo spoznali teoretsko ozadje sodobnih vprašanj v polju umetnosti, vprašanj, ki segajo od estetske revolucije do epistemološkega statusa umetnosti, ter do razmerij umetnosti z oblastjo in z ideologijo. Udeleženke in udeleženci bodo tako poglobili svoje znanje in se lažje aktivno vključili v teoretske debate o sodobni umetnosti.


Jasna Jernejšek: Vizualna kultura v kulturnih študijah

predavanje

Kulturologija interdisciplinarno povezuje različne vidike filozofije, sociologije, antropologije, umetnostne zgodovine, psihologije in številnih drugih ved. Predavateljica bo poskušala predstaviti možne vstope v sodobno vizualno umetnost, posebej se bo osredotočila na področje vizualnih komunikacij.


Predavanja kolektiva ŠUM

Niz predavanj v Galeriji ŠKUC

Kolektiv ŠUM v sodelovanju z Galerijo ŠKUC in šolo Svet umetnosti v Galeriji ŠKUC pripravlja tri predavanja: Voranc Kumar: Fulguracija: od reprezentacije k produkciji, Kaja Kraner: Estetika relacij: sodobna umetnost med modernizmom in postsodobnostjo in Domen Ograjenšek: Fever Theory. Predavanjem bodo sledile diskusije.


Dr. Gregor Moder je docent za področje filozofije in uči filozofijo umetnosti na AGRFT v Ljubljani. Zaposlen je kot raziskovalec na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer se ukvarja z nemškim idealizmom, s teorijo ideologije ter s filozofijo kulture in umetnosti. Je član uredniškega odbora revije Problemi ter urednik knjižnega programa založbe Maska. Moder je avtor knjig Komična ljubezen: Shakespeare, Hegel, Lacan (2015) ter Hegel and Spinoza: Substance and Negativity (2017). V kratkem bo pri založbi Palgrave Macmillan izšla tudi knjiga The Object of Comedy (2018), ki jo je uredil z J. Mascat. (foto: arhiv predavatelja)

Jasna JernejšekJasna Jernejšek je samozaposlena v kulturi, deluje kot kuratorka, vodja projektov, piska, publicistka in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je zaključila tudi znanstveni magisterij komunikologije. Med leti 2012 in 2015 je delovala kot urednica oddaje Art-Area na Radiu Študent. Od leta 2012 redno objavlja v reviji Fotografija. Med leti 2013–2017 je sodelovala s Photonom – Centrom sodobne fotografije kot kuratorka in vodja projektov ter s festivalom Fotonični trenutki – Mesec fotografije. Je soustanoviteljica Sektorja, Zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti. (foto: arhiv predavateljice)

ŠUM vzpostavlja mrežo sodelavcev pretežno (a ne izključno) mlajše generacije, hkrati pa tudi infrastrukturo, ki bi lahko omogočila materialno in simbolno bazo za produkcijo novih diskurzov o(b) sodobni umetnosti. Revija za kritiko sodobne umetnosti ŠUM objavlja strokovna in eksperimentalna besedila s področja kritike sodobne umetnosti ter teorij, ki se gibljejo v njeni bolj ali manj neposredni bližini. Revija je distribuirana brezplačno v tiskani in spletni obliki. ŠUM izhaja s podporo mreže partnerskih institucij, v programe katerih občasno intervenira v obliki debat, predavanj in različnih drugih dogodkov. (foto: vir)



MODUL 6: KURATORSKO MAPIRANJE

Na obiskih umetnostnih razstav v Ljubljani, po Sloveniji in na ekskurzijah v bližnja mednarodna središča bodo udeleženci in udeleženke šole spoznali delovanje različnih javnih zavodov, neodvisnih umetnostnih institucij ter posameznikov in posameznic. Oglede bodo dopolnjevale moderirane diskusije in pogovori s kuratorkami, kuratorji ter drugimi kulturnimi delavci in delavkami.
Fotogalerija


Vladimir Vidmar, Brati razstavo

praktikum, delo na terenu

Razstava je medij, določen s svojo (dolgo) zgodovino, usodno pa ga je zaznamovala razsvetljenska misel in politični razvoj modernosti. Vednost, ki jo sistematizirajo institucije, dobiva vidnost prek niza protokolov, ki jih določajo pravila in konsenzi.

Vstopiti na razstavo pomeni vstopiti v rebus, v katerem se sklopu moderne vednosti-vidnosti pridružuje kontrolirani eksperiment sodobne umetnosti. Brati razstavo torej pomeni razumeti njen družbeno-politični temelj in hkrati razvozlavati investicije sodobnih umetnikov in kustosov. Sklop »Kako brati razstavo« bo zato izveden kot kombinacija »fenomenološkega sprehoda«, prek katerega bomo razčlenili elemente razstave, in jih v naslednjem koraku združili pod streho kuratorskega/umetniškega koncepta, kot se ta kaže, diskurzivno, formalno ali drugače.


Jasna Jernejšek: Kuratorsko mapiranje

delo na terenu

V sklopu obiskov različnih razstavnih prostorov za sodobno umetnost bomo spoznali vodje razstavišč, se seznanili s specifikami posameznih razstavnih prostorov ter njihovimi programskimi usmeritvami. Obiskali bomo aktualne razstave in se s kuratorji in kuratorkami pogovarjali o njihovem snovanju.


Pogovori s kuratorji, kuratorkami, kustosi, kustosinjami

Pogovori s kuratorji in kuratorkami bodo potekali v njihovem delovnem okolju, povabili pa jih bomo tudi na šolo. Diskusije bodo moderirali udeleženci in udeleženke šole, s katerimi se bomo na pogovore predhodno pripravili.


Jasna Jernejšek: Obiski ateljejev in drugih prostorov ustvarjanja

delo na terenu

Obiski ateljejev nudijo možnost spoznavanja umetniške produkcije in umetniških pozicij umetnikov in umetnic. Prednost obiskov je osebni stik, ki omogoča tako spoznavanje umetniške produkcije kot priložnost za pogovor. Z obiski ateljejev se gradijo in vzdržujejo profesionalni odnosi ter poznanstva, ki temeljijo na spremljanju produkcije, dialogu med kuratorjem/kuratorko in umetnikom/umetnico ter celostnem pristopu k umetniškemu delu kot kuratorjevi odgovornosti.
Na vodenih obiskih ateljejev se bo skupina udeležencev in udeleženk šole spoznala z nekaterimi od aktivnih umetnikov in umetnic različnih generacij. Pred vsakim obiskom se bodo na pogovor pripravili s predhodno raziskavo, kar jim bo v pomoč v konkretni situaciji razgovora kot tudi pri njihovih nadaljnjih pristopih h kuriranju.


Vladimir Vidmar je umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz filozofije in novinarstva na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne samostojne razstave, mdr. Tadeja Pogačarja, Lale Raščić, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike Špan, Nikite Kadan, Katalin Ladik, Rosselle Biscotii in Kevina van Braaka ter mednarodne skupinske projekte. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu Otroci si želijo komunizem. Redno objavlja besedila o sodobnih umetniških praksah v umetniških revijah, katalogih, bil pa je tudi član različnih žirij. Od 2016 poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. (foto: arhiv predavatelja)

Jasna JernejšekJasna Jernejšek je samozaposlena v kulturi, deluje kot kuratorka, vodja projektov, piska, publicistka in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je zaključila tudi znanstveni magisterij komunikologije. Med leti 2012 in 2015 je delovala kot urednica oddaje Art-Area na Radiu Študent. Od leta 2012 redno objavlja v reviji Fotografija. Med leti 2013–2017 je sodelovala s Photonom – Centrom sodobne fotografije kot kuratorka in vodja projektov ter s festivalom Fotonični trenutki – Mesec fotografije. Je soustanoviteljica Sektorja, Zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti. (foto: arhiv predavateljice)



MODUL 7: DELO V PRAKSI

Delu v praksi je posvečen predvsem drugi letnik šole, ki je osredinjen okrog priprave in izvedbe končne razstave. Udeleženci in udeleženke šole pa bodo imeli že tekom prvega letnika priložnost pridobivati praktične izkušnje na področju snovanja in postavljanja razstave sodobne umetnosti. Praktični vpogled v kuratorsko delo bodo pridobili tudi v okviru srečanj Kuratorska raziskava, kjer bodo pripravili svoj virtualni razstavni projekt. S podobnim projektom, virtualno razstavo, ki jo udeleženci in udeleženke pripravijo čez poletje, se zaključi prvi letnik šole.


Vladimir Vidmar: Kuratorska raziskava

praktikum

V nizu srečanj s kuratorjem Vladimirjem Vidmarjem se bodo udeleženke in udeleženci seznanili s kuratorskim delom v praksi. Zanimalo nas bo predvsem, kako se kurator ali kuratorka loti snovanja razstave, kje najde izhodiščno točko ter kako razvija koncept. Kaj je prvi vzgib za nastanek razstave, ideja, ki se nam jo zdi vredno razviti v koncept, ali umetniško delo/praksa, ki sili v razmislek? Kako koncept razvijati izhajajoč iz umetniških praks in kako se izogniti ilustrativnosti?
Nadalje nas bo zanimalo, kako poteka kuratorsko raziskovalno delo v praksi. Izhajamo iz pogovora z umetnikom ali umetnico, obiska ateljeja, iz poznanega dela ali obiskane razstave? Brskamo po spletu, spletnih bazah, knjižnicah in arhivih? Kakšne so raziskovalne metode ter kako poteka delo v kuratorski skupini? Povsem praktično naravnan sklop bo slonel na vsakdanjih izzivih kuratorskega dela in bo vseboval vrsto nalog, kjer bodo bodoči kuratorji začeli vaditi svoje spopadanje z zahtevami kuratorstva.


Pomoč pri pripravi razstave sodobne umetnosti v Galeriji Škuc

delo v praksi

Udeleženci in udeleženke šole bodo kot asistenti pridobivali praktične izkušnje na področju snovanja in postavljanja razstave ter spremljevalnega programa ob razstavi, ki jo ekipa Sveta umetnosti v maju 2019 pripravlja v Galeriji Škuc. Kuratorska ekipa se bo občasno srečevala na delovnih sestankih, kjer bomo razpravljali o konceptu, umetniških delih in poteku dela.


Virtualna razstava

vaja

Po koncu prvega letnika bodo udeleženci in udeleženke zasnovali lastno virtualno razstavo, ki jo bodo pred začetkom drugega letnika predstavili mentorju, mentorici in svojim sošolkam in sošolcem.

Pri snovanju razstave bodo upoštevali specifike izbranega razstavišča sodobne umetnosti, v pomoč pa jim bo znanje, ki ga bodo pridobili tekom prvega letnika. Glede na predloženo virtualno razstavo in predhodno uspešno delo v okviru programa bomo manjšo skupino udeležencev in udeleženk povabili k vpisu v drugi letnik šole.


Vladimir Vidmar je umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz filozofije in novinarstva na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne samostojne razstave, mdr. Tadeja Pogačarja, Lale Raščić, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike Špan, Nikite Kadan, Katalin Ladik, Rosselle Biscotii in Kevina van Braaka ter mednarodne skupinske projekte. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu Otroci si želijo komunizem. Redno objavlja besedila o sodobnih umetniških praksah v umetniških revijah, katalogih, bil pa je tudi član različnih žirij. Od 2016 poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. (foto: arhiv predavatelja)