Vuk
�osi�
Net.art, besedilo
Net.art, uvod
Berete kratko besedilo o posebnem umetni�kem postopku, ki ga je sestavil praktik, ne da bi �elel ponuditi temeljito analizo, kakr�no bi naredil teoretik. Besedilo �eli omogo�iti seznanitev z na�inom delovanja net.arta in net.artistov, historizacijo pa prepu��a kasnej�emu trenutku.
Nekdo je neko� rekel, da je net.art zadnja postaja, kamor se lahko �e zate�e� pred umetnostnim sistemom. Tako bo najve� odlomkov tega besedila sku�alo ilustrirati, kako zapleteno ali celo nemogo�e je to.
Net.art, termin
Soglasja glede izvora izraza net.art ni, �etudi je Aleksej �ulgin ponudil o�arljivo romanti�no zgodbo, ki naj bi zapolnila praznino:
"�utim, da je napo�il �as, ko je potrebno osvetliti izvor izraza - 'net.art'.
Pravzaprav gre za ready-made.
Decembra 1995 je Vuk �osi� prejel anonimno sporo�ilo. Zaradi neusklajenosti softvera je odprto besedilo izgledalo kot neberljive ascii �ira�are. Edini odlomek, ki je deloval smiselno, je izgledal nekako takole:
[...] J8-g#|\;Net. Art(- ^s1 [...]
Vuka je vse skupaj zelo o�aralo in vznemirilo: delovanju, v katerega je bil vpleten, je internet sam podelil ime! Izraz je za�el nemudoma uporabljati. �ez nekaj mesecev je skrivnostno sporo�ilo posredoval Igorju Markovi�u in ta ga je uspel pravilno dekodirati. Izkazalo se je, da je besedilo precej protisloven in nejasen manifest, v katerem je avtor tradicionalnim umetnostnim institucijam pripisoval vse mo�ne grehe in razgla�al svobodo samoizra�anja in umetnikovo neodvisnost na internetu. Del besedila z zgoraj omenjenim odlomkom, ki ga je Vukov softver tako nenavadno spremenil, se je glasil (navajam po spominu):"Vse to postane mogo�e �ele s pojavom interneta. Umetnost kot pojem je postala zastarela ..." Besedilo torej ni bilo kdovekako zanimivo. Vendar se je medtem izraz, ki je iz njega posredno iz�el, �e prijel. �al mi je za bodo�e net.art zgodovinarje - manifesta nimamo ve�. Skupaj z drugimi dragocenimi podatki je izginil, ko se je lansko poletje Igorju sesul trdi disk.
"Ta usodna zgodba mi je v�e�, saj dovr�eno ilustrira dejstvo, da je svet, v katerem �ivimo, precej bogatej�i od vseh na�ih predstav o njem.
Net.art per se
Na splo�no je seznam specifi�nih lastnosti, ki net.art lo�ijo od ve�ine drugih postopkov, pribli�no takle:
- multimedijskost
- interaktivnost
- networking in sodelovanje
- iniciative, ki jih vodijo umetniki, in imediatizem
- neprodajnost
Multimedijskost
ne potrebuje dodatne razlage, saj je prisotna v svetu cd-romov. Vseeno
povejmo, da to za praktika pomeni, da lahko isto�asno uporablja zlitje
besedila, grafike, zvoka in videa.
Interaktivnost se zdi novost. To je tisto, kar kustosi navadno pri�akujejo
od net.art dela. V ve�ini primerov pa net.artisti ne �elijo, da se uporabnik
v delo preve� vme�ava. Interaktivnost se navadno kon�a s knjigami gostov
ali z zgodbami �tirih scenarijev, podobnim tistim iz razvpitih televizijskih
trikov. Networking in sodelovanje sta precej pomembnej�a in sta verjetno
najresnej�a analogija med net.artom in zgodovinskimi avantgardami tega
stoletja. Prosti komunikacijski kanali omogo�ajo resni�no nove in zanimive
mo�nosti izmenjav vsebin med umetniki v globalni pokrajini (tu ne bi rad
za�el v razpravo "imajo / nimajo", vzemite globalno kot metaforo).
Net.artisti jih uporabljajo in se medsebojno zlahka razpoznavajo.
Iniciative, ki jih vodijo umetniki in imediatizem, so mo�nosti, ki so obstajale tudi v drugih novih medijih (kot v videu v sedemdesetih), a so se iz raznih, prete�no ekonomskih razlogov izjalovile (kot v videu v osemdesetih). Tokrat smo zavoljo nekaterih podrobnosti korak bli�e tej utopi�ni situaciji - klju�na podrobnost je dejstvo, da je internet kon�ni kontekst za net.art delo, tako da umetnik, ki se izogiba kustosov, s tem ne (p)ostane nedostopen, kar velja tudi za njegovo / njeno delo. Teoreti�no bi torej imediatisti�ni model (Hakim Bey) skrivne zdru�be umetnikov, kjer se dela prosto delijo in izmenjujejo v mre�i zaupanja, tokrat lahko deloval.
Neprodajnost je med ob�eveljavnimi net.art zna�ilnostmi najbolj spolzka. �lo naj bi za to, da bo digitalna narava dela (z neomejenim �tevilom identi�nih kopij) koneckoncev prepre�ila prodajo net.art del na trgu. Zaenkrat obstaja ve� tr�nih modelov:
- sistem neekskluzivnih pravic, ko institucija kupi kopijo net.artistovega dela za svojo zbirko (ZKM, Karlsruhe),
- mo�nost
kontrole dostopa, kjer kupec odlo�a, kdo bo lahko videl original (s tem
eksperimentira art.teleportacia.org, ki podeljuje originalnost, takoreko�
auro, URL-ju, univerzalnemu enkratnemu internet naslovu datoteke),- naro�ila
(kjer umetnik navadno prejme pla�ilo za trud, kupec pa nima nadaljnje
kontrole oz. interesa - najbolj�i primer je Ars Electronica, ali, brez
pravega razumevanja podro�ja, Cartier, Guggenheim).
Obstajajo net.art dela, ki se ukvarjajo s to temo, pa tudi dela, ki so
namenoma taka, da se jih ne da pretvoriti v blago.
Net.art, umetniki
Navadno se izraz net.art uporablja kot oznaka za dela �tirih avtorjev: jodija, Alekseja �ulgina, Heatha Buntinga in za pisca tega besedila, �eprav ljudje, kot so Rachel Baker, Olia Lialina in mnogi drugi, nedvomno sodijo v isto poglavje. Sledijo "besede poznavalcev", kot jih navaja art.teleportacia.org, prva prava net.art galerija:
Tilman Baumgaertel o Alekseju �ulginu:"O�e ruske net.umetnosti" ... "Izumitelj Form arta" ... "Cyber-Majakovski" ... Ali preprosto: "Mojster"
...Z leti so Alekseju �ulginu njegovi vdani privr�enci podelili mnogo prisr�nih ali ob�udujo�ih imen. Mali biser: Ruski fotograf, ki je postal net.artist, je mlado net.art sceno zalo�il z nekaterimi, doslej najodli�nej�imi dose�ki. S tem, ko je na internetu ustvaril dela, ki uporabnika napeljujejo, da postane umetnikov sodelavec, �ulgin ostaja tako v tradiciji ruskega konceptualizma kot Beuysove "socialne skulpture". Ta 35-letni umetnik iz Moskve, ki je na avstrijskem festivalu medijske umetnosti Ars Electronica leta 1997 prejel �astno pohvalo, je ena najhitreje se prebijajo�ih zvezd net.arta, in je zato vreden va�e pozornosti in investicije.
Natalie Buk�in o Heathu Buntingu
Ljubite ga ali pa ga sovra�ite, ignorirati ga ne morete. Je sila, s katero se morate kosati, je val plimovanja v oceanu net.arta, je zaznamek v knji�nici URL-jev, je podstat v morju povr�nih surferjev in enica v mno�ici ni�el. Kot strogo discipliniran zagovornik transgresivne socialne in politi�ne anarhije je Bunting kompleksna in kontroverzna osebnost, za nekatere izob�enec, za druge diktator, ki si je z lastnimi rokami izboril polo�aj, ki ga nekateri ozna�ujejo za naivnega, drugi odklanjajo kot protislovnega, toda le redki tako o�arljivo vztrajajo pri zastavljanju te�kih vpra�anj in zavra�ajo ponujanje lahkotnih odgovorov.
S. Albert o jodi
Jodijevo delo je rojeno na spletu. Sestavljeno je iz denou�d stilnih elementov, funkcionalnih sistemov in iz podob ra�unalni�kih ikon. Jodi te materiale uporablja na na�ine, ki si jih prej ne bi mogli niti zamisliti. Jodi uporabi (ali zlorabi), na primer, zapis v Javi kot animacijo padajo�e poplave podob, ikon, besedila in tekstur. Najve�krat so njegove teme dimenzije ekrana in semioti�ne ter politi�ne strukture spleta, ki so hkrati tudi vir njegovih ready-made materialov.
Jodi je na �elu stilisti�nega gibanja na spletu funkcionalne hladnosti (podob z nizko resolucijo, strani, ki se hitro nalagajo), zato je njegovo delo zelo priljubljeno pri zbiralcih. Jodijeva neskon�na inovativnost v okvirih ra�unalni�kega omre�ja / brkljalnika / uporabni�kega vmesnika je neprecenljiv vir za vse tiste, ki jih zanima raziskovanje spleta kot konteksta za katerokoli prizadevanje - umetni�ko ali komercialno.
Sandra Fauconier o Vuku �osi�u
Ta odli�ni umetnik, kozmopolit z balkanskimi koreninami, je dobro znan po svojem izzivalnem delu, s katerim orje ledino kot pionir net.arta. Za �osi�ev nenehno razvijajo�i se opus sta zna�ilna zanimiva me�anica filozofskih, politi�nih in konceptualnih klju�nih vpra�anj, vezanih na omre�je interneta, na eni, in inovativen ob�utek za sodobno urbano in underground estetiko na drugi strani. Lani je s krajo spletnih strani documente X dodobra pretresel svet umetnosti. Govori pa se, da ga bodo (glede na hitro in izredno zanimivo evolucijo njegove kariere) naslednji� najverjetneje �e vklju�ili na razstavo. �e kupite eno od njegovih del zdaj, se bo va� nakup �e �ez nekaj let nedvomno izkazal kot odli�na nalo�ba.
Net.art, �ivljenje
Omenjeni umetniki pre�ivijo najve� svojega �asa tako, da sedijo pred stroji in delajo ali pa sodelujejo na raznih "on line" forumih. Zgodovinsko najpomembnej�i je Nettime, kjer se je vse skupaj za�elo, vendar od septembra 1997 velja za njihovo klju�no shajali��e "mailing lista" 7-11. Drugo skupno delovi��e je konferenciranje in kro�enje po festivalih. Kraji, kot so Amsterdam, Rotterdam, Linz, Banff,..., ki gostijo tovrstne dogodke, so obi�ajna shajali��a, kjer opravijo ve�ino potrebnega spletkarjenja in na�rtov za sodelovanje.
Net.art, zaklju�ki
V tem trenutku razvoja net.arta (september 1998) je mo� zaznati dva procesa. Prvi je ta, da se nobeden od net.artistov ne ukvarja ve� samo z net.artom (�ulgin se ukvarja z glasbo, Bunting z genetiko, jodi s cd-romi, �osi� s tem besedilom), drugi pa, da smo pri�e masovnemu naskoku umetnostnih institucij. Ekosistem net.arta �e ni viden, vsi tovrstni dogodki so prilo�nostni.V teh nekaj letih je nastalo precej umetni�kih in internet laboratorijev, ki se posve�ajo raziskovanju internet umetnosti, �eprav iz njih ni iz�lo niti eno samo delo, ki bi bilo relevantno v smislu net.arta; ve�ja redefinicija kakovosti je torej �e na obzorju. Zdaj pa moram iti.
Op. prevajalke: izraza net.art in net.artist sta skovanki, ki ju ohranjamo v originalni obliki, saj se z njima (samo)ozna�uje dolo�ena skupina umetnikov, ki deluje v polju interneta.
Fotografije:
- Aleksej �ulgin, Neozna�ujo�i kontekst, kakor ga vidi umetnik
- Heath Bunting, Borba za takti�no uporabo novih medijev na primeru piratskega radia kot umetni�ke akcije
- jodi, Radikalna zloraba grafi�nih zmogljivosti interneta in pri�akovanj uporabnika
- Vuk �osi�, vhodna stran