{"id":11206,"date":"2017-05-03T15:43:33","date_gmt":"2017-05-03T13:43:33","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?page_id=11206"},"modified":"2017-05-11T16:18:42","modified_gmt":"2017-05-11T14:18:42","slug":"zivljenjepisi","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/sestnajsto-leto-2017-2018\/re-razstava\/zivljenjepisi","title":{"rendered":"\u017divljenjepisi"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/sestnajsto-leto-2017-2018\/re-razstava\">re- Razstava ob dvajseti obletnici \u0161ole Svet umetnosti<\/a><br \/>\n9.\u201326. 5. 2017, Galerija \u0160kuc, Ljubljana<\/p>\n<hr \/>\n<p><strong>UMETNIK IN UMETNICA<\/strong><\/p>\n<p><strong>Bla\u017e Miklav\u010di\u010d<\/strong> (1992) je leta 2016 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer nadaljuje \u0161tudij na drugi stopnji na programu Kiparstvo in sodobne umetni\u0161ke prakse. Razstavljal je v sklopu skupinske razstave <em>Decentralizacija sodobne umetnosti<\/em> v Galeriji Zelenica v Tovarni Rog (2016). Sodeloval je pri \u0161tudijskem seminarju \u0160UM v MGLC (2016). Kritike in recenzije razstav objavlja na Radiu \u0160tudent.<\/p>\n<p><strong>Rene Rusjan<\/strong> (1962) je leta 1987 diplomirala na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani; samostojna umetnica do 2009; soustanoviteljica KD Galerija GT (1988); soustanoviteljica in programska vodja \u0160ole uporabnih umetnosti Famul Stuart (1994) ter soustvarjalka naslednice, Visoke \u0161ole za umetnost (2009), sedaj Akademije umetnosti (2016), Univerze v Novi Gorici in njenih programov, kjer je od 2009 zaposlena kot direktorica programa in profesorica sodobnih umetni\u0161kih praks. Umetnost raziskuje skozi prizmo njene vloge v na\u0161ih \u017eivljenjih.<\/p>\n<hr \/>\n<p><strong>KURATORSKA EKIPA<\/strong><\/p>\n<p><strong>Lenka \u0110orojevi\u0107<\/strong> (1982) je umetnica in kuratorka. Diplomirala je leta 2008 na Akademiji za likovno umetnost v Trebinju v Bosni in Hercegovini, dodatno pa se je izobra\u017eevala na Mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Leta 2013 je magistrirala na ALUO v Ljubljani. Kon\u010dala je \u0161olo <em>Svet umetnosti <\/em>Zavoda za sodobno umetnost SCCA <em>\u2013 <\/em>Ljubljana, med leti 2013<em>\u2013<\/em>2015 je bila sodelavka Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent ter sourednica oddaje <em>Art-Area<\/em>. Je soustanoviteljica Dru\u0161tva za zvo\u010dno in vizualno umetnost OFFTIR, ki je bilo prvi\u010d predstavljeno na <em>U3 \u2013 7. trienalu sodobne umetnosti v Sloveniji, Pro\u017enost<\/em>. Leta 2015 je nastopila v skopu Lihten\u0161tajnskega paviljona na Bene\u0161kem bienalu, v sklopu festivala Mesto \u017eensk v Galeriji \u0160kuc kurirala skupinsko razstavo <em>CIK CAK<\/em> (2015) in za deli <em>Nevromat<\/em> in <em>Monomat<\/em> (z Matejem Stupico) prejela nagrado OHO. Od leta 2014 sodeluje z Dru\u0161tvom Ljudmila in Zavodom Projekt Atol ter je sodelovka Instituta za sodobno umetnost ISU v \u010crni Gori.<\/p>\n<p><strong>Miha Kelemina <\/strong>(1985) je kritik in kurator, vodja programa <em>Svet umetnosti<\/em>, \u0161ole za kuratorke prakse in kriti\u0161ko pisanje ter Studia 6. Od leta 2016 je samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v <em>Svet umetnosti<\/em>, ki deluje v okviru Zavoda za sodobno umetnost, SCCA \u2013 Ljubljana. Po kon\u010danem izobra\u017eevanju je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in knji\u017enici, pozneje je bil sodelavec <em>Postaje Diva<\/em>, portala za video umetnost in koordinator programa <em>Svet umetnosti<\/em> ter razstavno-raziskovalnega programa <em>Studio 6<\/em>. Kon\u010dal je dodatno izobra\u017eevanje v projektnem mened\u017ementu. Je ustanovni \u010dlan kolektiva <em>OFFTIR, dru\u0161tva za vizualno in zvo\u010dno umetnost<\/em> in sodelavec Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje <em>Art-Area<\/em>. Med 2014\u20132016 je bil sodelavec projekta <em>VideoWall, <\/em>urbane video galerije, ki na \u017didovski ulici v Ljubljani vsakih \u0161tirinajst dni predstavi novo video zanko.<\/p>\n<p><strong>Lara Plav\u010dak <\/strong>(1987) je diplomirana umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Leta 2011 je kon\u010dala <em>Svet umetnosti<\/em>, ki deluje v okviru Zavoda za sodobno umetnost, SCCA\u2013Ljubljana. Med 2013 in 2014 je sokurirala razstave <em>Cikla mladih ustvarjalcev<\/em> v Kinu \u0160i\u0161ka, v letu 2016 pa kurira <em>Cikel samostojnih razstav<\/em> v Kinu \u0160i\u0161ka. Kurirala je \u0161tevilne razstave. Svoje prispevke je do sedaj objavila v <em>Kinote\u010dniku, Dialogih, Likovnih besedah, Pogledih, Tribuni, AirBeletrini<\/em> in reviji <em>Fotografija<\/em>. Med 2015 in 2016 je sodelovala z dru\u0161tvom za promocijo kratkega filma KRAKEN in festivalom kratkega filma v Ljubljani FeKK. Aktivna je znotraj projektno-razstavne prodajne galerije DobraVaga, kjer kot ustanoviteljica vodi program zin razstav, delavnic, \u010ditalnice in arhiva ZINE VITRINE. Od leta 2016 je sodelavka <em>Sveta umetnosti <\/em>in Zavoda za sodobno umetnost, SCCA\u2013Ljubljana.<\/p>\n<p><strong>UDELE\u017dENKE_CI 16. LETA SVETA UMETNOSTI<\/strong><\/p>\n<p><strong>Ur\u0161ka Aplinc<\/strong> (1992) je diplomirala iz kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za svojo diplomsko delo je prejela \u0161tudentsko nagrado UL ALUO. Udele\u017eila se je Erasmus + izmenjave na Kunstuniversit\u00e4t Linz v Avstriji, trenutno pa kon\u010duje podiplomski \u0161tudij kiparstva na ALUO. Sodelovala je na \u0161tevilnih razstavah in festivalih v Sloveniji in tujini. V njeni umetni\u0161ki praksi jo zanimajo meje in pogoji umetni\u0161kega dela s poudarkom na raziskovanju lastnega procesa ustvarjanja, pri \u010demer se prej kot s postavljanjem kon\u010dnih trditev ukvarja z na\u010dini vzpostavljanja dela, ki je negotovo, in spodletelostjo njegovega branja. Skozi to prizmo \u017eeli pristopati h kuratorskim praksam kot polju, ki ustanavlja in omogo\u010da na\u010dine recepcije in delovanja v svetu umetnosti.<\/p>\n<p><strong>\u017diva Brglez <\/strong>(1991) je kon\u010dala \u0161tudij filozofije in umetnostne zgodovine in za diplomo prejela fakultetno Pre\u0161ernovo nagrado, sedaj pa je vpisana na podiplomski \u0161tudij umetnostne zgodovine. Sodelovala je pri dokumentarni razstavi o arhitektu Antonu La\u0161\u010daku v Umetnostnem centru Hanager v Kairu, trenutno pa sodeluje pri snovanju razstave <em>Neprimerni spomeniki<\/em> v MSUM. Ob\u010dasno pi\u0161e za \u0161tudentsko umetnostnozgodovinsko revijo <em>Artfiks<\/em>. Zanimajo jo teoretiziranje sodobnosti in sodobne umetnosti ter strategije pribli\u017eanja le-te \u010dim \u0161ir\u0161emu ob\u010dinstvu<strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>Maja Burja<\/strong> (1992) je leta 2015 diplomirala na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Vklju\u010dena je bila v ve\u010d skupinskih razstav in festivalov. Trenutno zaklju\u010duje podiplomski \u0161tudij na oddelku za kiparstvo (ALUO). V svoji umetni\u0161ki praksi raziskuje teme, vezane na procesualno, performans, participacijo in diskurzivni prostor. V delih pozorno spremlja lastno pozicijo ustvarjalke in problematizira izbrane medije, specifi\u010dni kontekst, ki ga z razstavljanjem pomaga ustvariti in razli\u010dne odtenke objektnosti, ki jih tak\u0161na aktivnost odkriva. Njene umetni\u0161ke strategije so se za\u010dele pribli\u017eevati kuratorskim praksam, v kolikor so te medsebojno \u0161e jasno razlo\u010dljive. V prihodnosti bi se tako rada posvetila raziskovanju specifik tovrstne dejavnosti.<\/p>\n<p><strong>Anabel \u010cernohorski<\/strong> (1991) je rojena v Ljubljani. Leta 2013 je diplomirala na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2013 dela v Galeriji Alkatraz, kjer je kurirala tudi nekaj razstav. Od leta 2014 je \u010dlanica umetni\u0161kega odbora in kustosinja Galerije No\u010dna izlo\u017eba Pe\u0161ak (AKC Metelkova mesto). \u017divi in dela v Ljubljani.<\/p>\n<p><strong>Magdalena Germek<\/strong><\/p>\n<p><strong>Anja Guid <\/strong>(1990) je rojena v Ljubljani. Leta 2016 je diplomirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer trenutno nadaljuje z magistrskim \u0161tudijem. Del dodiplomskega \u0161tudija je pre\u017eivela na Univerzi lepih umetnosti Mimar Sinan v Istanbulu. Kot \u0161tudentka je delala v ve\u010d ljubljanskih galerijah (Mestna galerija, Kulturni center Toba\u010dna), od leta 2014 pa redno sodeluje pri pripravi in izvedbi pedago\u0161kih programov v ljubljanskem Mednarodnem grafi\u010dnem likovnem centru. \u0160irok repertoar zanimanj: od muzeologije in muzejske pedagogike, razstavljanja in recepcije umetni\u0161kih del, do kuriranja (in) sodobne umetnosti.<\/p>\n<p><strong>Nika Ham<\/strong> (1991) je diplomirana slikarka. Trenutno zaklju\u010duje podiplomski \u0161tudij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. \u0160tudijsko se je izpopolnjevala v Veliki Britaniji. Sodelovala je pri raznih projektih, ki jih je podprla Mestna ob\u010dina Ljubljana, in na ve\u010d skupinskih in samostojnih razstav. V svojih delih se ukvarja prete\u017eno s politi\u010dno tematiko in dru\u017ebo, v zadnjih letih pa se zanima tudi za digitalno obliko umetnosti, ki ji nudi potrebno razse\u017enost pri prikazu dru\u017ebenih in politi\u010dnih stanj. Leta 2017 je opravila \u0161tudijsko prakso na Dunaju za filmski festival LET\u2019S CEE kot vodja grafi\u010dnega oddelka, trenutno pa je \u0161tudentsko zaposlena v Moderni galeriji.<\/p>\n<p><strong>Ajda Ana Kocutar <\/strong>(1994), rojena v Mariboru, je \u0161tudentka filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. O umetnostni zgodovini se je dodatno izobra\u017eevala na Univerzi v Utrechtu (Nizozemska), kjer je poleti 2016 tudi asistirala. Od leta 2014 pi\u0161e likovno kritiko, intervjuje in reporta\u017ee za Koridor \u2013 kri\u017ei\u0161\u010da umetnosti. Od 2015 je tudi del uredni\u0161kega tandema uredni\u0161tva za vizualno umetnost. V sodelovanju z galerijo DobraVaga s sourednico pripravlja in vodi niz dogodkov <em>Z umetniki osebno<\/em>. V Mestnem muzeju in Ple\u010dnikovi hi\u0161i od jeseni 2016 dela na pedago\u0161kih in andrago\u0161kih programih kot zunanja sodelavka.<\/p>\n<p><strong>Iza Pevec <\/strong>(1987) je kon\u010dala \u0161tudij umetnostne zgodovine in primerjalne knji\u017eevnosti. \u017de dlje pi\u0161e o umetnosti in kulturi, bila je sodelavka Radia \u0160tudent, od leta 2014 pa je tudi honorarna sodelavka Radia Ars. Kot mlada kuratorka je sodelovala v projektu Galerije \u0160kuc <em>ZAGON<\/em> in programu Centra in Galerije P74<em> Inkubator za mlade kustose<\/em>. Od leta 2013 sodeluje tudi z revijo Fotografija.\u00a0<strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>Adrijan Praznik<\/strong> (1988) je leta 2016 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), smer slikarstvo, pri mentorju mag. \u017digi Kari\u017eu in somentorju dr. Tomislavu Vignjevi\u0107u. Prejemal je \u0161tipendijo Mestne ob\u010dine Ljubljana za nadarjene \u0161tudente ter prejel nagrado ALUO za posebne umetni\u0161ke dose\u017eke v akademskem letu 2011\/2012. Razstavljal je na \u0161tevilnih skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji in v mednarodnem prostoru (\u010ce\u0161ka, Bosna in Hercegovina, Gr\u010dija, Italija, Nem\u010dija) ter bil na rezidencah v Rigi in v Berlinu. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ga je leta 2015 nagradilo z delovno \u0161tipendijo za perspektivne umetnike. Njegova dela so vklju\u010dena v zbirko Mednarodnega grafi\u010dnega likovnega centra. \u017divi in dela v Ljubljani.<\/p>\n<p><strong>Nina Tepe\u0161<\/strong> je pravnica z raznovrstnimi interesi. Veliko zanimanje za umetnost jo je vodilo od aktivnega udele\u017eevanja strokovnih ekskurzij in predavanj do opravljanja izpitov iz umetnostne zgodovine na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) Ljubljana med letoma 2013 in 2016. Trenutno obiskuje \u0160olo za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje, ki deluje v okviru Zavoda za sodobno umetnost, SCCA-Ljubljana. Na Pravnem centru za varstvo \u010dlovekovih pravic v Kopru od leta 2016 deluje kot vodja projektov in se v tej vlogi udele\u017euje usposabljanja za projektni mened\u017ement. Usposabljanje poteka v okviru projekta NVO s potencialom, ki je del programa Iskra \u2013 Sti\u010di\u0161\u010de NVO Istre in Krasa. Od leta 2015 je direktorica In\u0161tituta ERGO SUM, zavoda za sodobne umetnosti in kulture. Poleg opravljanja poslovodnih nalog aktivno sodeluje pri umetni\u0161kih projektih In\u0161tituta kot kuratorka in sokuratorka.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/sestnajsto-leto-2017-2018\/re-razstava\">Nazaj na razstavo.<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>re- Razstava ob dvajseti obletnici \u0161ole Svet umetnosti 9.\u201326. 5. 2017, Galerija \u0160kuc, Ljubljana UMETNIK IN UMETNICA Bla\u017e Miklav\u010di\u010d (1992) je leta 2016 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer nadaljuje \u0161tudij na drugi stopnji na programu Kiparstvo in sodobne umetni\u0161ke prakse. Razstavljal je v sklopu skupinske razstave Decentralizacija [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":0,"parent":11183,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/11206"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11206"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/11206\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11275,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/11206\/revisions\/11275"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/11183"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11206"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11206"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11206"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}