\nGalerija \u0160kuc, Stari trg 21, Ljubljana<\/strong><\/p>\n
Umetnik: Voranc Kumar<\/strong> O RAZSTAVI<\/strong><\/p>\n Voranc Kumar je tekom \u0161olanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje nekaj \u010dasa dokumentiral jutranje dogajanje ob kuhanju prve kave v ateljeju. Iz zajetega materiala sta takrat nastala delo Prva kava <\/em>(2014) in njegovo nadaljevanje oz. ponovitev Radijska igra: Prva kava <\/em>(2015).<\/em> Nekaj minut kasneje.<\/em> se vra\u010da k delu v nastajanju \u2013 v polje nejasnosti in necelovitosti. Z razstavo smo kuratorji in umetnik skupaj vnovi\u010d posegli v prvotni material, ki, razstavljen ve\u010dkrat, niha med delom in ne\u010dim, kar to (\u0161e) ni. V razli\u010dnih mo\u017enih realizacijah ustvarja tok za\u010dasnih pomenov, ki nakazuje mno\u0161tvo potencialnih dovr\u0161itev dela.<\/p>\n Kumar je izhajal iz problema, kako izmed ne\u0161teto stvari dolo\u010diti objekt in s poskusom njegovega zajetja postopoma graditi delo. Svojo izbiro je zato namenoma omejil in ob za\u010detku projekta postavil pravila, ki so pozneje postala pogoji dela. Petindvajset dni je v ateljeju iz treh zornih kotov minuciozno videodokumentiral dogajanje ob kuhanju prve jutranje kave. Nastalim videoposnetkom je odvzel originalni zvo\u010dni zapis in jim dodal naknadno posnete zvoke prostora (foley<\/em>) in glasbo, ki se je v \u010dasu snemanja predvajala v ateljeju. Vsakodnevni pogovori med prisotnimi so bili transkribirani in na delih potemnjeni. Pitje kave in vsebina zajetega materiala na tej to\u010dki nista bila bistvena, klju\u010den je bil sam postopek. Pomemben del slednjega so medijski prenosi, katerim pri bele\u017eenju \u017eivega dogajanja neprestano nekaj uhaja, kar se izka\u017ee kot klju\u010dno in formativno za vzpostavitev zainteresiranega pogleda. Kumar v praksi ne prehaja enosmerno k avtorskemu poseganju v material, temve\u010d na vseh stopnjah procesa ohranja za\u010detno odprtost, posamezni segmenti pa ne stremijo k enotni kon\u010dni obliki.<\/p>\n Kuhanje kave je v ospredju kot \u010dasovna enota, ki odpira dva nasprotujo\u010da si, a nelo\u010dljiva pogleda na Kumarjevo delo, v razliki med katerima je projekt sploh lahko vzniknil. Pripravo kave lahko po eni strani razumemo kot arbitraren pogoj, nekaj, kar je \u017ee del ateljeja in njegove \u010dasovne strukture, kot katera koli druga rutina. Videomaterial je formalno dolo\u010den s \u010dasovnim intervalom kuhanja kave, ki ustvarja izseke nepopolno dokumentiranega vsakdanjika v ateljeju. Po drugi strani pa lahko spremljanje rutinskega kuhanja kave razumemo tudi kot to\u010dko, kjer se mimobe\u017enost vsakdana prepleta s procesi u\u010denja (umetnosti), ki so povezani s pozornostjo, usmerjeno v iskanje smisla in pomena. Bele\u017eenje lahko v tem primeru vidimo kot \u010dakanje na material, ki bo morda postal umetni\u0161ko delo.<\/p>\n Na tak\u0161en na\u010din je Kumar material obravnaval v nadaljevanju, ko je v neartikulirani masi besedila transkriptov posku\u0161al najti zametke pomena in jih z dramatur\u0161kimi tehnikami pribli\u017eati obliki zgodbe. Nastalo je ve\u010d scenarijev, izmed katerih je bil realiziran le eden v formatu kratke radijske igre. V Radijski igri: Prva kava<\/em> so so\u0161olci izgovarjali lastno, a z avtorjeve strani prikrojeno besedilo in tako ponovno uprizorili izsek zajetega dogajanja. Preobrazba tekstovnega materiala v okorno radijsko igro, v kateri \u0161tudentje umetnosti zavzamejo mesta igralcev, dodatno pod\u010drta nemo\u017enost preprostega prenosa \u017eivljenja v polje umetnosti. Tako distancirana dr\u017ea, ki sku\u0161a formo in vsebino \u010drpati iz nujnosti v materialu, kot tudi potapljanje v material, \u00a0ki implicira premi\u0161ljanje in potenciranje umetni\u0161ke (oz. kuratorske) investicije, se \u017eivljenja dotikata samo in ravno skozi razlike.<\/p>\n V samonana\u0161alnem postopku oblikovanja razstave je na\u0161 kuratorski postopek mo\u010d vzporediti s Kumarjevim projektom: iskali smo to\u010dke, ki bi lahko oblikovale heterogeno skupino posameznikov v skupnost, v kateri obstaja mo\u017enost soobstoja razli\u010dnih mnenj, pozicij in medsebojnih (ne)skladij. \u00a0Ob tem posku\u0161a razstava premisliti tudi lastno paradoksalno pozicijo ter spodletelost, ki sta vpisani v tovrstno vra\u010danje, samorefleksijo in ukvarjanje s pristopi umetnosti do vsakdanjega \u017eivljenja.<\/p>\n Nekaj minut kasneje<\/em> sku\u0161a eno samo delo razpirati skozi zdrse in ponovitve v delu ter ve\u010dkratno vra\u010danje k materialu. Slednjega ohranja v vmesnem stanju, v napetosti med materialom in delom, namesto posameznih del ali objektov pa \u00a0so v ospredju relacije med posameznimi segmenti v njihovi (ne)jasnosti in (pol)prepustnosti. Gre za poskus vra\u010danja k odlo\u017eenemu materialu, da bi ta bil aktualiziran in razprt \u2013 ustvarjal razli\u010dne svetove dela ter \u00a0vzpostavljal polje mnogoterih in mimobe\u017enih pogledov.<\/p>\n Voranc Kumar<\/strong> (Koper, 1990) zaklju\u010duje \u0161tudij kiparstva na ALUO in dvopredmetni \u0161tudij filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegovo delovanje je razpeto med vizualno umetnostjo in gledali\u0161\u010dem, dela tudi kot scenograf in avtor videa. Sodeloval je na skupinskih razstavah: Kaj je u\u010denje?<\/em> (Media Nox v Mariboru), Pravo\u010dasno<\/em> (Galerija \u0160kuc v Ljubljani), Transform<\/em> (Galerija Constantin Brancusi v Bukare\u0161ti). Od leta 2017 je \u010dlan uredni\u0161tva revije \u0160um.<\/p>\n FOTOGALERIJA<\/strong><\/a><\/p>\n KATALOG<\/strong><\/p>\n Dvojezi\u010dni katalog Nekaj minut kasneje.<\/i><\/b> obsega vizualno dokumentacijo postavitve razstave v galeriji in izseke videov, transkripicij in scenarijev, ki predstavljajo material Kumarjevih del Prva kava<\/i> (2014) in njenega nadaljevanja oz. ponovitve Radijska igra: Prva kava<\/i> (2015). Na 144 straneh poleg vizualne dokumentacije obsega tudi teoretski sklop \u2013 besedila Jo\u017eeta Bar\u0161ija<\/strong>, Roka Ben\u010dina<\/strong>, Voranca Kumarja<\/strong> in Tadeja Trohe<\/strong>. Katalog sta uredili Ur\u0161ka Aplinc<\/strong> in Maja Burja<\/strong>.<\/p>\n Ve\u010d o katalogu razstave Nekaj minut kasneje.<\/em><\/a><\/p>\n
\nKurator in kuratorke: Ur\u0161ka Aplinc, Maja Burja, Anja Guid, Ajda Ana Kocutar, Iza Pevec, Adrijan Praznik<\/strong>
\nMentor in mentorica: Alenka Gregori\u010d, Miran Mohar<\/strong>
\nVodja \u0161ole: Miha Kelemina<\/strong><\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/05\/Vizualija-transkript.jpg\"){kind=spacer}
<\/strong><\/p>\n
\n
\n
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/06\/0393-Skuc-730x487.jpg\")
<\/a><\/p>\n
\n
![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/06\/promo-foto_katalog_2-730x411.jpg\")
<\/a><\/p>\n