MODUL 1: ZGODOVINA RAZSTAVLJANJA IN KURATORSKIH PRAKS<\/strong><\/h4>\nModul bo ponudil zgodovinski pregled praks razstavljanja moderne in sodobne umetnosti. Predstavili bomo klju\u010dne to\u010dke in mehanizme, ki so skozi zgodovino oblikovali fenomene razstavljana, razstavi\u0161\u010d, umetnostnih institucij in vlogo kuratorja\/kuratorke.<\/p>\n
\nAsta Vre\u010dko: Vzpostavljanje umetnostnega sistema v Sloveniji<\/em><\/h4>\nniz predavanj<\/p>\n
V 20. stoletje je slovenska umetnost vstopila institucionalno precej podhranjena. V pregledu se bomo sprehodili \u010dez najpomembnej\u0161e dogodke v preteklem stoletju, od Jakopi\u010devega paviljona do najpomembnej\u0161ih kulturnih ustanov, razstav in dogodkov, ki so sooblikovali umetnostni sistem, kot ga poznamo danes.<\/p>\n
\nMiha Kelemina: Zgodovina<\/em> kuratorskih praks<\/em><\/h4>\nniz predavanj<\/p>\n
V drugem delu zgodovinskega pregleda praks razstavljanja bomo na primerih posameznih razstav in kuratorskih gest posku\u0161ali razbrati in analizirati raznolike metodologije in svojstvene pristope h kuriranju.
\nPredavanja se bodo izvedla v jesenskem semestru.<\/em><\/p>\n
\nAsta Vre\u010dko: Zgodovina razstavljanja<\/em><\/h4>\nniz predavanj<\/p>\n
V predavanjih se bomo posvetili najpomembnej\u0161ih razstavam in manifestacijam skozi zgodovino, ki so klju\u010dno prispevale k formaciji umetnostnega sistema do prve polovice 20. stoletja.
\nPredavanja se bodo izvedla v jesenskem semestru. <\/em><\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Asta-Vrecko.jpg\")
Dr. Asta Vre\u010dko<\/strong> je docentka za podro\u010dje umetnostne zgodovine in delno zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter sodelavka Sveta umetnosti. Njeno podro\u010dje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Ob\u010dasno sodeluje pri pripravi razstav. (foto: Arne Brejc<\/em>)<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/miha-kelemina.jpg\")
Miha Kelemina<\/strong> je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, po kon\u010danem izobra\u017eevanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA<\/em>. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti ter razstavno-raziskovalnega programa Studio 6. Kon\u010dal je dodatno izobra\u017eevanje v projektnem mened\u017ementu. Je sodelavec Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area<\/em>. V \u0161olskem letu 2017\/2018 je za\u010del sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja. (foto: arhiv predavatelja<\/em>)<\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 2: UMETNOSTNI SISTEMI IN KULTURNA POLITIKA<\/strong><\/h4>\nPredavatelj in predavateljici bodo predstavili kulturno politiko v Sloveniji, o\u010drtali osnovne podobnosti in razlike med delovanjem sistema sodobne umetnosti v Sloveniji in v mednarodnem prostoru ter razmi\u0161ljali o mo\u017enih oblikah (re)organizacije. Razstavi\u0161\u010da sodobne umetnosti, katerih programske smernice bomo analizirali, bomo obiskali v sklopu modula Kuratorsko mapiranje<\/em>.<\/p>\n
\nTja\u0161a Pureber: Kulturna politika in status umetnika\/-ce<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Kaj vse vpliva na delo umetnic in umetnikov ter producentov v Sloveniji? Kako deluje kulturna politika in kateri zakoni so klju\u010dni za razumevanje statusa delavk in delavcev v kulturi? V dveh predavanjih bomo spoznali osnove kulturne politike: od zgodovinskih izvorov trenutnih te\u017eav v kulturni politiki do zakonskih okvirov in zemljevida klju\u010dnih subjektov v kulturi ter pomena njihovega povezovanja v prizadevanju za izbolj\u0161anje razmer samozaposlenih v kulturi.<\/p>\n
\nSa\u0161a Nabergoj: Skica umetnostnega sistema v teoriji in praksi<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Na dveh sre\u010danjih bomo pripravili analizo umetnostnega sistema. Na uvodnem predavanju bomo pogledali njegove sestavne dele (galerije, muzeje, artist-run prostore, skvote), njihova razmerja, financiranje in oblikovanje programa. Na drugem sre\u010danju bomo na primeru razli\u010dnih umetnostnih institucij v Ljubljani oblikovali zemljevid lokalne situacije in skozi analizo konkretnih mo\u017enosti razmi\u0161ljali o novi obliki organizacije za prihodnost.<\/p>\n
\nTev\u017e Logar: Kamen, papir, \u0161karje. Nekaj misli o sistemu sodobne umetnosti<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Na dveh sre\u010danjih bomo z udele\u017eenci in udele\u017eenkami analizirali mednarodni umetnostni sistem. Seznanili se bomo s stanjem umetnostnega trga in pogledali, kako potekajo institucionalizacija in muzealizacija umetnosti in zbiranje sodobne umetnosti. V drugem delu bomo vlekli vzporednice s slovenskim prostorom.<\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Tjasa-Pureber.jpg\")
Tja\u0161a Pureber<\/strong> je diplomirana politologinja teoretsko-analitske smeri na Fakulteti za dru\u017ebene vede. Je doktorska \u0161tudentka Sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem s preu\u010devanjem dru\u017ebenih gibanj. V sklopu dejavnosti Dru\u0161tva KUD Anarhiv se je ukvarjala s kulturno-umetnostno vzgojo. Vrsto let je delovala v novinarstvu, kjer je pisala predvsem o notranji in kulturni politiki. Od leta 2015 do 2018 je bila zaposlena na vsebinski mre\u017ei nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi Asociacija. Preden je v letu 2017 prevzela vodenje strokovne ekipe, je bila vodja zagovorni\u0161tva, \u0161e pred tem pa strokovna sodelavka. Ve\u010dinoma se je ukvarjala z vpra\u0161anji zakonskih predlog urejanja pogojev za delo na podro\u010dju kulture in umetnosti. Sodeluje z razli\u010dnimi nevladnimi organizacijami v kulturi. (foto: arhiv predavateljice)<\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/sasa_nabergoj.jpg\")
Sa\u0161a Nabergoj<\/strong> je umetnostna zgodovinarka in direktorica Lo\u0161kega muzeja \u0160kofja Loka ter dolgoletna sodelavka SCCA-Ljubljana, kjer je med leti 1998 in 2015 vodila \u0161olo Svet umetnosti<\/em> in od leta 2004 razstavno-raziskovalni program Studio 6. Je \u010dlanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA in mednarodnega zdru\u017eenja kuratorjev sodobne umetnosti IKT. Od \u0161olskega leta 2014\/2015 je gostujo\u010da predavateljica na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Deluje kot kuratorka, piska, urednica in predavateljica na podro\u010dju sodobne umetnosti in muzeologije, s poudarkom na kuratorskih in kriti\u0161kih praksah. Je avtorica \u0161tevilnih umetnostnih besedil, kurirala je \u0161tevilne razstave in uredila ve\u010d strokovnih publikacij. V okviru Vaj iz moderne umetnosti<\/em> pri doc. dr. Rebeki Vidrih za 2. stopnjo (2012\/2013 in 2013\/2014, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino) je pripravila in izvedla program Kuratorske in kriti\u0161ke \u0161tudije<\/em>. (foto: Voranc Vogel, arhiv Dela) <\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Tevz-Logar.jpg\")
Tev\u017e Logar<\/strong> je neodvisni kurator, ki projektno sodeluje z razli\u010dnimi producenti iz slovenskega in mednarodnega prostora. Med letoma 2009 in 2013 je bil kustos in umetni\u0161ki vodja Galerije \u0160kuc. Kuriral je \u0161tevilne samostojne in skupinske razstave v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. V letih 2009 in 2014 je predaval zgodovino umetnosti 20. stoletja na Akademiji vizualnih umetnosti AVA v Ljubljani. Je avtor scenarija za dokumentarni film Projekt Rak: Ulayev dnevnik od novembra do novembra<\/em>, soustanovitelj Fundacije Ulay ter kustos in skrbnik umetnikovega opusa. (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 3: FINANCIRANJE RAZSTAV IN PROJEKTOV SODOBNE UMETNOSTI <\/strong><\/h4>\nV modulu, ki ga organiziramo v sodelovanju z Zavodom Motovila in vklju\u010duje predavanja in prakti\u010dne delavnice, se bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke seznanili s finan\u010dnimi mehanizmi podpor za delovanje v kulturi in umetnosti na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. Spoznali bodo tudi, katere institucije nudijo servisno podporo pri pridobivanju finan\u010dnih sredstev za kulturne projekte. Predavatelja z dolgoletnimi izku\u0161njami na podro\u010dju financiranja kulture bosta predstavila osnovne gabarite, kako najti in se znajti med razli\u010dnimi razpisi ter pripraviti uspe\u0161no prijavo.<\/p>\n
\nDu\u0161an Dov\u010d: Zemljevid razpisov in pozivov<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Na sre\u010danju si bomo za\u010drtali zemljevid razpisov in pozivov, na katere se lahko prijavljajo mladi umetniki, kuratorji in kritiki. Pregledali bomo razpisne mehanizme Ministrstva za kulturo (enoletni projektni razpis, ve\u010dletni projektni in programski razpis, razpis za \u0161tipendije in bivanje v umetni\u0161kih rezidencah) in Mestne ob\u010dine Ljubljana (enoletni projektni razpis, ve\u010dletni programski razpis, razpis Mladike). Seznanili se bomo, kak\u0161na je razlika med razpisom in pozivom, na katere razpisne pogoje in priloge moramo biti \u0161e posebej pozorni, kako poteka prijavni postopek in obve\u0161\u010danje prijaviteljev, ali se lahko prito\u017eimo na mnenje strokovne komisije. Spregovorili bomo tudi o mednarodnih razpisih, ki spodbujajo mobilnost.<\/p>\n
\nInes Ke\u017eman, Zavod Motovila: Programi financiranja EU \u2013 Ustvarjalna Evropa<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Predavateljica bo predstavila zavod Motovila, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih; predstavila bo shemo financiranja programov EU: decentralizirane in centralizirane razpise, vlogo Generalnega direktorata za izobra\u017eevanje, mladino, \u0161port in kulturo pri EU, vlogo strokovnih komisij in kdo jih sestavlja (neodvisni strokovnjaki, iz katerih dr\u017eav); predstavila bo glavni EU vir financiranja za kulturo in umetnost: program Ustvarjalna Evropa<\/em> (2014\u20132020): kako se razpis programira, cilje razpisa, upravi\u010dene prijavitelje, kaj pomeni mednarodno partnerstvo; dotaknila se bo tudi sodelovanja in uspe\u0161nosti slovenskih prijaviteljev v programu Ustvarjalna Evropa<\/em>: statistike, zastopanosti podro\u010dja likovne in intermedijske umetnosti, razmerja med manj\u0161imi in ve\u010djimi projekti, razmerja med prijavitelji NVO in javnimi zavodi, kako se uspe\u0161ne projekte sofinancira s strani nacionalnih virov (razpisi Ministrstva za kulturo).<\/p>\n
\nSvet umetnosti v svetu programov EU: Pogovor s predstavnico Zavoda Motovila Ines Ke\u017eman. Moderira: Du\u0161an Dov\u010d<\/h4>\n
1) INFORMIRANJE<\/strong><\/p>\n\n- kako poiskati pravo informacijo o programih EU (novi\u010dnik Zavoda Motovila, CED); kak\u0161no vlogo imajo javne predstavitve \/ seminarji \/ delavnice (udele\u017eence je potrebno spodbuditi, da se za\u010dnejo udele\u017eevati tega, kar se jim ponuja brezpla\u010dno); spremljanje primerov dobrih praks (uspe\u0161ni prijavitelji).<\/li>\n<\/ul>\n
2) PRIPRAVA PRIJAVE<\/strong><\/p>\n\n- kako poiskati partnerja;<\/li>\n
- kak\u0161no vlogo imajo sestanki pred pisanjem prijave;<\/li>\n
- kdo je lahko nosilec projekta in kdo partner\/soorganizator;<\/li>\n
- ali znam pravilno oceniti te\u017eavnost razpisa: pregled razpisnega obrazca, pregled vseh potrebnih prilog, sestava stro\u0161kovnika; kako razdeliti delo pri pripravi prijave; primeri besedila razpisa in obrazca;<\/li>\n
- kaj mi ostane, \u010de sem \u00bbpremajhen\u00ab prijavitelj; kateri EU razpisi so mi na voljo, npr. za mobilnost, kje poiskati informacije o tak\u0161nih razpisih.<\/li>\n<\/ul>\n
3) IZVEDBA ODOBRENEGA PROJEKTA<\/strong><\/p>\n\n- kako poteka financiranje odobrenih projektov; kje se najve\u010dkrat zatakne uspe\u0161nim prijaviteljem (npr. avansiranje, jemanje premostitvenih kreditov, odpoved partnerja);<\/li>\n
- monitoring projekta s strani EU;<\/li>\n
- vloga revizorja;<\/li>\n
- nasvet za bodo\u010de kuratorje in kritike.<\/li>\n<\/ul>\n
\nDu\u0161an Dov\u010d: Kako prijaviti projekt?<\/em><\/h4>\ndelavnica<\/p>\n
Prakti\u010dna delavnica bo namenjena izpolnjevanju razpisnih obrazcev preteklih in aktualnih razpisov in pozivov. Mentor bo z udele\u017eenci in udele\u017eenkami pregledal razpisne obrazce, ki so objavljeni na spletnih straneh razli\u010dnih institucij (MK, MOL, evropski razpisi, pozivi fundacij, idr.). Posebna pozornost bo namenjena razpisom, ki spodbujajo mobilnost. Udele\u017eenke in udele\u017eenci bodo na delavnici izpolnili izbrane segmente razli\u010dnih razpisov ter jih z mentorjem primerjali in komentirali. Glede na odprte razpise bodo doma zasnovali projekt in do naslednjega sre\u010danja posku\u0161ali sami izpolniti razpisno dokumentacijo.<\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/dusan_dovc.jpg\")
Du\u0161an Dov\u010d<\/strong> je diplomiral iz primerjalne knji\u017eevnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izku\u0161nje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin<\/em> kot urednik in vodja projektov (1997\u22122002), nato na dru\u017ebi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 dela na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev, od oktobra 2015 tudi kot direktor zavoda. Aktiven je v razli\u010dnih skupinah za razvoj kulturne politike (nekdanji \u010dlan ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, \u010dlan upravnega odbora pri dru\u0161tvu Asociacija, dru\u0161tvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009). (foto: arhiv predavatelja) <\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Motovila.jpg\")
Motovila<\/strong>, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, je ustanovljena leta 2013 kot zasebni, neprofitni ter nevladni zavod za spodbujanje mednarodnega in drugega projektnega sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (KUS) ter njim sorodnih, komplementarnih ali povezanih sektorjih s podro\u010dja civilne dru\u017ebe in\/ali gospodarstva.
\nDelovanje zavoda se osredoto\u010da na podro\u010dje informacijskih in podpornih dejavnosti za predstavnike KUS, ne glede na specifi\u010dno podro\u010dje delovanja (sektor), obmo\u010dje oz. regijo delovanja (sede\u017e) ali pravni status (javni\/zasebni) uporabnika. Poslanstvo zavoda je enakovredno zastopati vsa podro\u010dja KUS in se ne omejevati na zgolj posamezno (pod)podro\u010dje ter hkrati omogo\u010dati podporo tako javnim zavodom kot nevladnim organizacijam in podjetjem, katerih primarna dejavnost zadeva KUS. (foto: vir<\/a>)<\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 4: PISANJE O SODOBNI UMETNOSTI<\/strong><\/h4>\nVe\u0161\u010dine pisanja, analiziranja in vrednotenja umetnosti so klju\u010dne tako za produkcijo sodobne umetnosti kot za njeno refleksijo. V sklopu modula se bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke po ogledu razstav sodobne umetnosti na dveh seminarjih lotili pisanja kritik obiskanih razstav in analize posameznih umetni\u0161kih del. Seminarja bosta pospremljena s predavanjem o umetnostnih \u017eanrih in dvema prakti\u010dno usmerjenima delavnicama, kjer bomo pogledali, kako zasnovati razli\u010dne vrste besedil ter kateri normativnimi priro\u010dniki, korpusi in orodja so nam lahko ob tem v pomo\u010d.<\/p>\n
\nLenart J. Ku\u010di\u0107: Umetnostni \u017eanri<\/em><\/h4>\npredavanje in praktikum<\/p>\n
Na predavanju se bomo seznanili z razli\u010dnimi \u017eanri pisanja: teorijo in zgodovino umetnostne kritike, zgodovinjenjem sodobne umetnosti, poro\u010dilom, intervjujem, kolumno, besedilom za katalog, analizo umetni\u0161kega dela, najavo za medije, televizijskim prispevkom idr.<\/p>\n
\nUrban \u0160rimpf: (Ne)Umetnost jasnega besedila<\/em><\/h4>\npraktikum<\/p>\n
Predavanje z naslovom (Ne)Umetnost jasnega besedila<\/em> bo sku\u0161alo odgovoriti na vpra\u0161anja, ki vzniknejo in vztrajajo ob pisanju akademskih prispevkov in besedil o umetnosti. Kako se spopademo s tematiko, kako zastavimo in razvijemo jasno misel v besedilu, ne da bi zapadli v vsem nam znano kripti\u010dno lepore\u010denje in modrovanje? Katere (spletne in klasi\u010dne) pripomo\u010dke lahko uporabimo ob pravopisnih in slogovnih vpra\u0161anjih? S katerimi vzporednimi besedili si lahko pomagamo in kako se najla\u017eje izognemo pogostim napakam?
\nPraktikum se bo izvedel v jesenskem semestru.<\/em><\/p>\n
\nLara Plav\u010dak: Optimizacija besedila<\/em><\/h4>\npredavanje in praktikum<\/p>\n
V sklopu praktikuma, usmerjenega v razvijanje in utrjevanje jezikovne kulture, se bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke spoznali z referen\u010dnimi korpusi in normativnimi priro\u010dniki slovenskega knji\u017enega jezika, kar jim bo v pomo\u010d pri nadaljnjem pisanju in re\u0161evanju zagat jezikovne rabe in norme. Spoznali bodo najpogostej\u0161e pravopisne in pravore\u010dne napake ter sporo\u010danjska priporo\u010dila. Vsebina modula bo prilagojena glede na posebnosti in problematiko sloga obrazstavnega besedila za razstavo sodobne umetnosti.<\/p>\n
\nBarbara Bor\u010di\u0107: Analiza umetni\u0161kega dela<\/em><\/h4>\nseminar<\/p>\n
Uvodno sre\u010danje bo namenjeno pogovoru o pomenu analize umetni\u0161kega dela, izbrani razstavi in pristopu do pisanja. Na podlagi ogleda razstave skupaj s kuratorjem\/kuratorko in pogovora bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke izbrali umetni\u0161ko delo in pripravili kratko zasnovo besedila. Pogovoru in komentarjem sledi individualno pisanje, skupno branje prvih razli\u010dic besedil s komentiranjem pa se lahko kombinira tudi z individualnimi sre\u010danji. Besedila bodo objavljena na spletnih straneh \u0161ole.<\/p>\n
\nMiha Kelemina, Asta Vre\u010dko: Umetnostna kritika<\/em><\/h4>\nseminar<\/p>\n
Umetnostna kritika je imela med \u017eanri pisanja o umetnosti vedno privilegiran polo\u017eaj, ne glede na izgubo svojega tradicionalno uveljavljenega formata pa so vse nove pojavne oblike umetnostne kritike \u0161e vedno pomemben del kriti\u0161ke refleksije. Na seminarju bomo uvodoma razmi\u0161ljali o vlogi umetnostne kritike, o stanju kriti\u0161kega pisanja in analizirali nekaj primerov. Udele\u017eenci in udele\u017eenke se bodo pod mentorskim vodstvom lotili pisanja kritik obiskanih razstav sodobne umetnosti. Na nadaljnjih individualnih sre\u010danjih bomo posku\u0161ali razvijati lasten slog pisanja in spodbujati kriti\u0161ko misel. Besedila bodo objavljena na spletnih straneh \u0161ole.<\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/12\/Lenart-J-Kucic.jpg\")
Lenart J. Ku\u010di\u0107<\/strong> je novinar neodvisnega in neprofitnega medija podcrto.si, predavatelj in voditelj podkastov na mre\u017ei Marsowci. Deset let je bil novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela. Novinarsko se je izpopolnjeval na londonskem Guardianu, \u0161tudijsko pa na londonski univerzi Goldsmiths, kjer je tudi magistriral. Dejavno spoznava nove medijske platforme, javno nastopa in sodeluje s \u0161tudenti. Ku\u010di\u0107 je soustanovitelj mre\u017ee podkastov Marsowci, kjer skupaj s sodelavci pripravlja oddaji o branju in fotografiji, je \u010dlan uredni\u0161tva revije Fotografija, ve\u010d let je bil \u010dlan uredni\u0161tva Medijske pre\u017ee, med \u0161tudijem pa je urejal \u0161tudentski \u010dasopis Zofa. \u017divi in dela v Ljubljani. (Spletna stran: www.lenartkucic.net<\/a>) (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Urban-Srimpf.jpg\")
Dr. Urban \u0160rimpf<\/strong> je prevajalec, visoko\u0161olski u\u010ditelj, doktor in asistent prevodoslovja na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter koordinator kulturnih programov na Goethe-Institutu Ljubljana, kjer je globoko pogreznjen v kulturni management in mednarodno kulturno izmenjavo. \u0160tudiral je tudi filozofijo in primerjalno knji\u017eevnost. Njegova interesna podro\u010dja zajemajo \u0161iroko paleto tem: od strokovne terminologije do razsvetljenstva, od slovenske literarne in prevodne zgodovine do opusa Linharta in Pre\u0161erna, od nem\u0161ke klasi\u010dne filozofije vse tja do vpra\u0161anj vloge umetnosti v dru\u017ebi. (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2007\/01\/Lara_Plavcak.jpg\")
Lara Plav\u010dak<\/strong> je diplomirana umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Leta 2011 je kon\u010dala Svet umetnosti, \u0161olo za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje. Kurirala je ve\u010d samostojnih in skupinskih razstav v slovenskem in mednarodnem prostoru. Med 2015 in 2017 je sodelovala s festivalom kratkega filma v Ljubljani FeKK. Aktivna je znotraj projektno-razstavne prodajne galerije DobraVaga, kjer vodi program zin razstav, \u010ditalnice in arhiva ZINE VITRINE. Od 2016 do 2018 je bila sodelavka \u0161ole Svet umetnosti, od februarja 2018 pa je vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino \u0160i\u0161ka. (foto: arhiv predavateljice)<\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/barbara-borcic.jpg\")
Barbara Bor\u010di\u0107<\/strong> je umetnostna zgodovinarka in anglistka, programska svetovalka Zavoda SCCA-Ljubljana. \u0160tudirala je medijske \u0161tudije in antropologijo na ISH, Institutum Studiorum Humanitatis, Fakultete za podiplomski humanisti\u010dni \u0161tudij v Ljubljani. Deluje kot kuratorka, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na podro\u010dju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). \u010clanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA. V okviru Zavoda SCCA-Ljubljana je vodila \u0161tevilne projekte, souredila knji\u017eno zbirko \u017depna<\/em> in publikacije PlatformaSCCA<\/em>. Vodi program Brez \u017eebljev in podstavkov<\/em> in video arhiv Postaja DIVA<\/em>. (foto: arhiv predavateljice)<\/em><\/p>\nMiha Kelemina<\/strong> je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, po kon\u010danem izobra\u017eevanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA<\/em>. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti ter razstavno-raziskovalnega programa Studio 6. Kon\u010dal je dodatno izobra\u017eevanje v projektnem mened\u017ementu. Je sodelavec Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area<\/em>. V \u0161olskem letu 2017\/2018 je za\u010del sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja. (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\nDr. Asta Vre\u010dko<\/strong> je docentka za podro\u010dje umetnostne zgodovine in delno zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter sodelavka Sveta umetnosti. Njeno podro\u010dje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Ob\u010dasno sodeluje pri pripravi razstav. (foto: Arne Brejc<\/em>)<\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 5: TEORIJA IN FILOZOFIJA SODOBNE UMETNOSTI<\/strong><\/h4>\nV sklopu dveh bralnih seminarjev, predavanj in diskusij se bomo seznanili s pomembnimi filozofskimi in teoretskimi koncepti minulega stoletja. Vzpostaviti bomo posku\u0161ali povezave med razli\u010dnimi teoretskimi pristopi, ki bodo udele\u017eenkam in udele\u017eencem \u0161ole pomagali pri razmi\u0161ljanju o sodobni umetnosti.<\/p>\n
\nGregor Moder: Uvod v sodobno filozofijo umetnosti<\/em><\/h4>\npredavanja in seminar<\/p>\n
Cilj seminarja je udele\u017eenkam in udele\u017eencem predstaviti temeljne tokove sodobne filozofije umetnosti. \u0160tudentje bodo spoznali teoretsko ozadje sodobnih vpra\u0161anj v polju umetnosti, vpra\u0161anj, ki segajo od estetske revolucije do epistemolo\u0161kega statusa umetnosti, ter do razmerij umetnosti z oblastjo in z ideologijo. Udele\u017eenke in udele\u017eenci bodo tako poglobili svoje znanje in se la\u017eje aktivno vklju\u010dili v teoretske debate o sodobni umetnosti.<\/p>\n
\nJasna Jernej\u0161ek: Vizualna kultura v kulturnih \u0161tudijah<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Kulturologija interdisciplinarno povezuje razli\u010dne vidike filozofije, sociologije, antropologije, umetnostne zgodovine, psihologije in \u0161tevilnih drugih ved. Predavateljica bo posku\u0161ala predstaviti mo\u017ene vstope v sodobno vizualno umetnost, posebej se bo osredoto\u010dila na podro\u010dje vizualnih komunikacij.
\nPredavanje se bo izvedlo v jesenskem semestru.<\/em><\/p>\n
\nPredavanja kolektiva \u0160UM<\/h4>\n
Niz predavanj v Galeriji \u0160KUC<\/p>\n
Kolektiv\u00a0\u0160UM<\/a>\u00a0v sodelovanju z Galerijo \u0160KUC in \u0161olo Svet umetnosti v Galeriji \u0160KUC pripravlja tri predavanja: Voranc Kumar:\u00a0Fulguracija: od reprezentacije k produkciji<\/em><\/a>, Kaja Kraner:\u00a0Estetika relacij: sodobna umetnost med modernizmom in postsodobnostjo <\/em>in Domen Ograjen\u0161ek:\u00a0Fever Theory. <\/em>Predavanjem bodo sledile diskusije.<\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Gregor-Moder.jpg\")
Dr. Gregor Moder<\/strong> je docent za podro\u010dje filozofije in u\u010di filozofijo umetnosti na AGRFT v Ljubljani. Zaposlen je kot raziskovalec na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer se ukvarja z nem\u0161kim idealizmom, s teorijo ideologije ter s filozofijo kulture in umetnosti. Je \u010dlan uredni\u0161kega odbora revije Problemi<\/em> ter urednik knji\u017enega programa zalo\u017ebe Maska. Moder je avtor knjig Komi\u010dna ljubezen: Shakespeare, Hegel, Lacan<\/em> (2015) ter Hegel and Spinoza: Substance and Negativity<\/em> (2017). V kratkem bo pri zalo\u017ebi Palgrave Macmillan iz\u0161la tudi knjiga The Object of Comedy<\/em> (2018), ki jo je uredil z J. Mascat. (foto: arhiv predavatelja<\/em>)<\/p>\n![\"Jasna](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2011-13\/tecajniki\/jasna-jernejsek.jpg\")
Jasna Jernej\u0161ek<\/strong> je samozaposlena v kulturi, deluje kot kuratorka, vodja projektov, piska, publicistka in recenzentka na podro\u010dju sodobnih vizualnih umetnosti. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za dru\u017ebene vede v Ljubljani, kjer je zaklju\u010dila tudi znanstveni magisterij komunikologije. Med leti 2012 in 2015 je delovala kot urednica oddaje Art-Area<\/em> na Radiu \u0160tudent. Od leta 2012 redno objavlja v reviji Fotografija<\/em>. Med leti 2013\u20132017 je sodelovala s Photonom \u2013 Centrom sodobne fotografije kot kuratorka in vodja projektov ter s festivalom Fotoni\u010dni trenutki \u2013 Mesec fotografije. Je soustanoviteljica Sektorja, Zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti. (foto: arhiv predavateljice<\/em>)<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/sum.png\")
\u0160UM<\/strong> vzpostavlja mre\u017eo sodelavcev prete\u017eno (a ne izklju\u010dno) mlaj\u0161e generacije, hkrati pa tudi infrastrukturo, ki bi lahko omogo\u010dila materialno in simbolno bazo za produkcijo novih diskurzov o(b) sodobni umetnosti. Revija za kritiko sodobne umetnosti \u0160UM objavlja strokovna in eksperimentalna besedila s podro\u010dja kritike sodobne umetnosti ter teorij, ki se gibljejo v njeni bolj ali manj neposredni bli\u017eini. Revija je distribuirana brezpla\u010dno v tiskani in spletni obliki. \u0160UM izhaja s podporo mre\u017ee partnerskih institucij, v programe katerih ob\u010dasno intervenira v obliki debat, predavanj in razli\u010dnih drugih dogodkov. (foto: vir<\/a><\/em>)<\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 6: KURATORSKO MAPIRANJE<\/strong><\/h4>\n
niz predavanj<\/p>\n
V 20. stoletje je slovenska umetnost vstopila institucionalno precej podhranjena. V pregledu se bomo sprehodili \u010dez najpomembnej\u0161e dogodke v preteklem stoletju, od Jakopi\u010devega paviljona do najpomembnej\u0161ih kulturnih ustanov, razstav in dogodkov, ki so sooblikovali umetnostni sistem, kot ga poznamo danes.<\/p>\n
\n
Miha Kelemina: Zgodovina<\/em> kuratorskih praks<\/em><\/h4>\nniz predavanj<\/p>\n
V drugem delu zgodovinskega pregleda praks razstavljanja bomo na primerih posameznih razstav in kuratorskih gest posku\u0161ali razbrati in analizirati raznolike metodologije in svojstvene pristope h kuriranju.
\nPredavanja se bodo izvedla v jesenskem semestru.<\/em><\/p>\n
\nAsta Vre\u010dko: Zgodovina razstavljanja<\/em><\/h4>\nniz predavanj<\/p>\n
V predavanjih se bomo posvetili najpomembnej\u0161ih razstavam in manifestacijam skozi zgodovino, ki so klju\u010dno prispevale k formaciji umetnostnega sistema do prve polovice 20. stoletja.
\nPredavanja se bodo izvedla v jesenskem semestru. <\/em><\/p>\n
\nDr. Asta Vre\u010dko<\/strong> je docentka za podro\u010dje umetnostne zgodovine in delno zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter sodelavka Sveta umetnosti. Njeno podro\u010dje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Ob\u010dasno sodeluje pri pripravi razstav. (foto: Arne Brejc<\/em>)<\/p>\nMiha Kelemina<\/strong> je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, po kon\u010danem izobra\u017eevanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA<\/em>. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti ter razstavno-raziskovalnega programa Studio 6. Kon\u010dal je dodatno izobra\u017eevanje v projektnem mened\u017ementu. Je sodelavec Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area<\/em>. V \u0161olskem letu 2017\/2018 je za\u010del sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja. (foto: arhiv predavatelja<\/em>)<\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 2: UMETNOSTNI SISTEMI IN KULTURNA POLITIKA<\/strong><\/h4>\nPredavatelj in predavateljici bodo predstavili kulturno politiko v Sloveniji, o\u010drtali osnovne podobnosti in razlike med delovanjem sistema sodobne umetnosti v Sloveniji in v mednarodnem prostoru ter razmi\u0161ljali o mo\u017enih oblikah (re)organizacije. Razstavi\u0161\u010da sodobne umetnosti, katerih programske smernice bomo analizirali, bomo obiskali v sklopu modula Kuratorsko mapiranje<\/em>.<\/p>\n
\nTja\u0161a Pureber: Kulturna politika in status umetnika\/-ce<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Kaj vse vpliva na delo umetnic in umetnikov ter producentov v Sloveniji? Kako deluje kulturna politika in kateri zakoni so klju\u010dni za razumevanje statusa delavk in delavcev v kulturi? V dveh predavanjih bomo spoznali osnove kulturne politike: od zgodovinskih izvorov trenutnih te\u017eav v kulturni politiki do zakonskih okvirov in zemljevida klju\u010dnih subjektov v kulturi ter pomena njihovega povezovanja v prizadevanju za izbolj\u0161anje razmer samozaposlenih v kulturi.<\/p>\n
\nSa\u0161a Nabergoj: Skica umetnostnega sistema v teoriji in praksi<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Na dveh sre\u010danjih bomo pripravili analizo umetnostnega sistema. Na uvodnem predavanju bomo pogledali njegove sestavne dele (galerije, muzeje, artist-run prostore, skvote), njihova razmerja, financiranje in oblikovanje programa. Na drugem sre\u010danju bomo na primeru razli\u010dnih umetnostnih institucij v Ljubljani oblikovali zemljevid lokalne situacije in skozi analizo konkretnih mo\u017enosti razmi\u0161ljali o novi obliki organizacije za prihodnost.<\/p>\n
\nTev\u017e Logar: Kamen, papir, \u0161karje. Nekaj misli o sistemu sodobne umetnosti<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Na dveh sre\u010danjih bomo z udele\u017eenci in udele\u017eenkami analizirali mednarodni umetnostni sistem. Seznanili se bomo s stanjem umetnostnega trga in pogledali, kako potekajo institucionalizacija in muzealizacija umetnosti in zbiranje sodobne umetnosti. V drugem delu bomo vlekli vzporednice s slovenskim prostorom.<\/p>\n
\nTja\u0161a Pureber<\/strong> je diplomirana politologinja teoretsko-analitske smeri na Fakulteti za dru\u017ebene vede. Je doktorska \u0161tudentka Sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem s preu\u010devanjem dru\u017ebenih gibanj. V sklopu dejavnosti Dru\u0161tva KUD Anarhiv se je ukvarjala s kulturno-umetnostno vzgojo. Vrsto let je delovala v novinarstvu, kjer je pisala predvsem o notranji in kulturni politiki. Od leta 2015 do 2018 je bila zaposlena na vsebinski mre\u017ei nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi Asociacija. Preden je v letu 2017 prevzela vodenje strokovne ekipe, je bila vodja zagovorni\u0161tva, \u0161e pred tem pa strokovna sodelavka. Ve\u010dinoma se je ukvarjala z vpra\u0161anji zakonskih predlog urejanja pogojev za delo na podro\u010dju kulture in umetnosti. Sodeluje z razli\u010dnimi nevladnimi organizacijami v kulturi. (foto: arhiv predavateljice)<\/em><\/p>\nSa\u0161a Nabergoj<\/strong> je umetnostna zgodovinarka in direktorica Lo\u0161kega muzeja \u0160kofja Loka ter dolgoletna sodelavka SCCA-Ljubljana, kjer je med leti 1998 in 2015 vodila \u0161olo Svet umetnosti<\/em> in od leta 2004 razstavno-raziskovalni program Studio 6. Je \u010dlanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA in mednarodnega zdru\u017eenja kuratorjev sodobne umetnosti IKT. Od \u0161olskega leta 2014\/2015 je gostujo\u010da predavateljica na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Deluje kot kuratorka, piska, urednica in predavateljica na podro\u010dju sodobne umetnosti in muzeologije, s poudarkom na kuratorskih in kriti\u0161kih praksah. Je avtorica \u0161tevilnih umetnostnih besedil, kurirala je \u0161tevilne razstave in uredila ve\u010d strokovnih publikacij. V okviru Vaj iz moderne umetnosti<\/em> pri doc. dr. Rebeki Vidrih za 2. stopnjo (2012\/2013 in 2013\/2014, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino) je pripravila in izvedla program Kuratorske in kriti\u0161ke \u0161tudije<\/em>. (foto: Voranc Vogel, arhiv Dela) <\/em><\/p>\nTev\u017e Logar<\/strong> je neodvisni kurator, ki projektno sodeluje z razli\u010dnimi producenti iz slovenskega in mednarodnega prostora. Med letoma 2009 in 2013 je bil kustos in umetni\u0161ki vodja Galerije \u0160kuc. Kuriral je \u0161tevilne samostojne in skupinske razstave v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. V letih 2009 in 2014 je predaval zgodovino umetnosti 20. stoletja na Akademiji vizualnih umetnosti AVA v Ljubljani. Je avtor scenarija za dokumentarni film Projekt Rak: Ulayev dnevnik od novembra do novembra<\/em>, soustanovitelj Fundacije Ulay ter kustos in skrbnik umetnikovega opusa. (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 3: FINANCIRANJE RAZSTAV IN PROJEKTOV SODOBNE UMETNOSTI <\/strong><\/h4>\nV modulu, ki ga organiziramo v sodelovanju z Zavodom Motovila in vklju\u010duje predavanja in prakti\u010dne delavnice, se bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke seznanili s finan\u010dnimi mehanizmi podpor za delovanje v kulturi in umetnosti na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. Spoznali bodo tudi, katere institucije nudijo servisno podporo pri pridobivanju finan\u010dnih sredstev za kulturne projekte. Predavatelja z dolgoletnimi izku\u0161njami na podro\u010dju financiranja kulture bosta predstavila osnovne gabarite, kako najti in se znajti med razli\u010dnimi razpisi ter pripraviti uspe\u0161no prijavo.<\/p>\n
\nDu\u0161an Dov\u010d: Zemljevid razpisov in pozivov<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Na sre\u010danju si bomo za\u010drtali zemljevid razpisov in pozivov, na katere se lahko prijavljajo mladi umetniki, kuratorji in kritiki. Pregledali bomo razpisne mehanizme Ministrstva za kulturo (enoletni projektni razpis, ve\u010dletni projektni in programski razpis, razpis za \u0161tipendije in bivanje v umetni\u0161kih rezidencah) in Mestne ob\u010dine Ljubljana (enoletni projektni razpis, ve\u010dletni programski razpis, razpis Mladike). Seznanili se bomo, kak\u0161na je razlika med razpisom in pozivom, na katere razpisne pogoje in priloge moramo biti \u0161e posebej pozorni, kako poteka prijavni postopek in obve\u0161\u010danje prijaviteljev, ali se lahko prito\u017eimo na mnenje strokovne komisije. Spregovorili bomo tudi o mednarodnih razpisih, ki spodbujajo mobilnost.<\/p>\n
\nInes Ke\u017eman, Zavod Motovila: Programi financiranja EU \u2013 Ustvarjalna Evropa<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Predavateljica bo predstavila zavod Motovila, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih; predstavila bo shemo financiranja programov EU: decentralizirane in centralizirane razpise, vlogo Generalnega direktorata za izobra\u017eevanje, mladino, \u0161port in kulturo pri EU, vlogo strokovnih komisij in kdo jih sestavlja (neodvisni strokovnjaki, iz katerih dr\u017eav); predstavila bo glavni EU vir financiranja za kulturo in umetnost: program Ustvarjalna Evropa<\/em> (2014\u20132020): kako se razpis programira, cilje razpisa, upravi\u010dene prijavitelje, kaj pomeni mednarodno partnerstvo; dotaknila se bo tudi sodelovanja in uspe\u0161nosti slovenskih prijaviteljev v programu Ustvarjalna Evropa<\/em>: statistike, zastopanosti podro\u010dja likovne in intermedijske umetnosti, razmerja med manj\u0161imi in ve\u010djimi projekti, razmerja med prijavitelji NVO in javnimi zavodi, kako se uspe\u0161ne projekte sofinancira s strani nacionalnih virov (razpisi Ministrstva za kulturo).<\/p>\n
\nSvet umetnosti v svetu programov EU: Pogovor s predstavnico Zavoda Motovila Ines Ke\u017eman. Moderira: Du\u0161an Dov\u010d<\/h4>\n
1) INFORMIRANJE<\/strong><\/p>\n\n- kako poiskati pravo informacijo o programih EU (novi\u010dnik Zavoda Motovila, CED); kak\u0161no vlogo imajo javne predstavitve \/ seminarji \/ delavnice (udele\u017eence je potrebno spodbuditi, da se za\u010dnejo udele\u017eevati tega, kar se jim ponuja brezpla\u010dno); spremljanje primerov dobrih praks (uspe\u0161ni prijavitelji).<\/li>\n<\/ul>\n
2) PRIPRAVA PRIJAVE<\/strong><\/p>\n\n- kako poiskati partnerja;<\/li>\n
- kak\u0161no vlogo imajo sestanki pred pisanjem prijave;<\/li>\n
- kdo je lahko nosilec projekta in kdo partner\/soorganizator;<\/li>\n
- ali znam pravilno oceniti te\u017eavnost razpisa: pregled razpisnega obrazca, pregled vseh potrebnih prilog, sestava stro\u0161kovnika; kako razdeliti delo pri pripravi prijave; primeri besedila razpisa in obrazca;<\/li>\n
- kaj mi ostane, \u010de sem \u00bbpremajhen\u00ab prijavitelj; kateri EU razpisi so mi na voljo, npr. za mobilnost, kje poiskati informacije o tak\u0161nih razpisih.<\/li>\n<\/ul>\n
3) IZVEDBA ODOBRENEGA PROJEKTA<\/strong><\/p>\n\n- kako poteka financiranje odobrenih projektov; kje se najve\u010dkrat zatakne uspe\u0161nim prijaviteljem (npr. avansiranje, jemanje premostitvenih kreditov, odpoved partnerja);<\/li>\n
- monitoring projekta s strani EU;<\/li>\n
- vloga revizorja;<\/li>\n
- nasvet za bodo\u010de kuratorje in kritike.<\/li>\n<\/ul>\n
\nDu\u0161an Dov\u010d: Kako prijaviti projekt?<\/em><\/h4>\ndelavnica<\/p>\n
Prakti\u010dna delavnica bo namenjena izpolnjevanju razpisnih obrazcev preteklih in aktualnih razpisov in pozivov. Mentor bo z udele\u017eenci in udele\u017eenkami pregledal razpisne obrazce, ki so objavljeni na spletnih straneh razli\u010dnih institucij (MK, MOL, evropski razpisi, pozivi fundacij, idr.). Posebna pozornost bo namenjena razpisom, ki spodbujajo mobilnost. Udele\u017eenke in udele\u017eenci bodo na delavnici izpolnili izbrane segmente razli\u010dnih razpisov ter jih z mentorjem primerjali in komentirali. Glede na odprte razpise bodo doma zasnovali projekt in do naslednjega sre\u010danja posku\u0161ali sami izpolniti razpisno dokumentacijo.<\/p>\n
\nDu\u0161an Dov\u010d<\/strong> je diplomiral iz primerjalne knji\u017eevnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izku\u0161nje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin<\/em> kot urednik in vodja projektov (1997\u22122002), nato na dru\u017ebi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 dela na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev, od oktobra 2015 tudi kot direktor zavoda. Aktiven je v razli\u010dnih skupinah za razvoj kulturne politike (nekdanji \u010dlan ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, \u010dlan upravnega odbora pri dru\u0161tvu Asociacija, dru\u0161tvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009). (foto: arhiv predavatelja) <\/em><\/p>\nMotovila<\/strong>, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, je ustanovljena leta 2013 kot zasebni, neprofitni ter nevladni zavod za spodbujanje mednarodnega in drugega projektnega sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (KUS) ter njim sorodnih, komplementarnih ali povezanih sektorjih s podro\u010dja civilne dru\u017ebe in\/ali gospodarstva.
\nDelovanje zavoda se osredoto\u010da na podro\u010dje informacijskih in podpornih dejavnosti za predstavnike KUS, ne glede na specifi\u010dno podro\u010dje delovanja (sektor), obmo\u010dje oz. regijo delovanja (sede\u017e) ali pravni status (javni\/zasebni) uporabnika. Poslanstvo zavoda je enakovredno zastopati vsa podro\u010dja KUS in se ne omejevati na zgolj posamezno (pod)podro\u010dje ter hkrati omogo\u010dati podporo tako javnim zavodom kot nevladnim organizacijam in podjetjem, katerih primarna dejavnost zadeva KUS. (foto: vir<\/a>)<\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 4: PISANJE O SODOBNI UMETNOSTI<\/strong><\/h4>\nVe\u0161\u010dine pisanja, analiziranja in vrednotenja umetnosti so klju\u010dne tako za produkcijo sodobne umetnosti kot za njeno refleksijo. V sklopu modula se bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke po ogledu razstav sodobne umetnosti na dveh seminarjih lotili pisanja kritik obiskanih razstav in analize posameznih umetni\u0161kih del. Seminarja bosta pospremljena s predavanjem o umetnostnih \u017eanrih in dvema prakti\u010dno usmerjenima delavnicama, kjer bomo pogledali, kako zasnovati razli\u010dne vrste besedil ter kateri normativnimi priro\u010dniki, korpusi in orodja so nam lahko ob tem v pomo\u010d.<\/p>\n
\nLenart J. Ku\u010di\u0107: Umetnostni \u017eanri<\/em><\/h4>\npredavanje in praktikum<\/p>\n
Na predavanju se bomo seznanili z razli\u010dnimi \u017eanri pisanja: teorijo in zgodovino umetnostne kritike, zgodovinjenjem sodobne umetnosti, poro\u010dilom, intervjujem, kolumno, besedilom za katalog, analizo umetni\u0161kega dela, najavo za medije, televizijskim prispevkom idr.<\/p>\n
\nUrban \u0160rimpf: (Ne)Umetnost jasnega besedila<\/em><\/h4>\npraktikum<\/p>\n
Predavanje z naslovom (Ne)Umetnost jasnega besedila<\/em> bo sku\u0161alo odgovoriti na vpra\u0161anja, ki vzniknejo in vztrajajo ob pisanju akademskih prispevkov in besedil o umetnosti. Kako se spopademo s tematiko, kako zastavimo in razvijemo jasno misel v besedilu, ne da bi zapadli v vsem nam znano kripti\u010dno lepore\u010denje in modrovanje? Katere (spletne in klasi\u010dne) pripomo\u010dke lahko uporabimo ob pravopisnih in slogovnih vpra\u0161anjih? S katerimi vzporednimi besedili si lahko pomagamo in kako se najla\u017eje izognemo pogostim napakam?
\nPraktikum se bo izvedel v jesenskem semestru.<\/em><\/p>\n
\nLara Plav\u010dak: Optimizacija besedila<\/em><\/h4>\npredavanje in praktikum<\/p>\n
V sklopu praktikuma, usmerjenega v razvijanje in utrjevanje jezikovne kulture, se bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke spoznali z referen\u010dnimi korpusi in normativnimi priro\u010dniki slovenskega knji\u017enega jezika, kar jim bo v pomo\u010d pri nadaljnjem pisanju in re\u0161evanju zagat jezikovne rabe in norme. Spoznali bodo najpogostej\u0161e pravopisne in pravore\u010dne napake ter sporo\u010danjska priporo\u010dila. Vsebina modula bo prilagojena glede na posebnosti in problematiko sloga obrazstavnega besedila za razstavo sodobne umetnosti.<\/p>\n
\nBarbara Bor\u010di\u0107: Analiza umetni\u0161kega dela<\/em><\/h4>\nseminar<\/p>\n
Uvodno sre\u010danje bo namenjeno pogovoru o pomenu analize umetni\u0161kega dela, izbrani razstavi in pristopu do pisanja. Na podlagi ogleda razstave skupaj s kuratorjem\/kuratorko in pogovora bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke izbrali umetni\u0161ko delo in pripravili kratko zasnovo besedila. Pogovoru in komentarjem sledi individualno pisanje, skupno branje prvih razli\u010dic besedil s komentiranjem pa se lahko kombinira tudi z individualnimi sre\u010danji. Besedila bodo objavljena na spletnih straneh \u0161ole.<\/p>\n
\nMiha Kelemina, Asta Vre\u010dko: Umetnostna kritika<\/em><\/h4>\nseminar<\/p>\n
Umetnostna kritika je imela med \u017eanri pisanja o umetnosti vedno privilegiran polo\u017eaj, ne glede na izgubo svojega tradicionalno uveljavljenega formata pa so vse nove pojavne oblike umetnostne kritike \u0161e vedno pomemben del kriti\u0161ke refleksije. Na seminarju bomo uvodoma razmi\u0161ljali o vlogi umetnostne kritike, o stanju kriti\u0161kega pisanja in analizirali nekaj primerov. Udele\u017eenci in udele\u017eenke se bodo pod mentorskim vodstvom lotili pisanja kritik obiskanih razstav sodobne umetnosti. Na nadaljnjih individualnih sre\u010danjih bomo posku\u0161ali razvijati lasten slog pisanja in spodbujati kriti\u0161ko misel. Besedila bodo objavljena na spletnih straneh \u0161ole.<\/p>\n
\n Lenart J. Ku\u010di\u0107<\/strong> je novinar neodvisnega in neprofitnega medija podcrto.si, predavatelj in voditelj podkastov na mre\u017ei Marsowci. Deset let je bil novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela. Novinarsko se je izpopolnjeval na londonskem Guardianu, \u0161tudijsko pa na londonski univerzi Goldsmiths, kjer je tudi magistriral. Dejavno spoznava nove medijske platforme, javno nastopa in sodeluje s \u0161tudenti. Ku\u010di\u0107 je soustanovitelj mre\u017ee podkastov Marsowci, kjer skupaj s sodelavci pripravlja oddaji o branju in fotografiji, je \u010dlan uredni\u0161tva revije Fotografija, ve\u010d let je bil \u010dlan uredni\u0161tva Medijske pre\u017ee, med \u0161tudijem pa je urejal \u0161tudentski \u010dasopis Zofa. \u017divi in dela v Ljubljani. (Spletna stran: www.lenartkucic.net<\/a>) (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\nDr. Urban \u0160rimpf<\/strong> je prevajalec, visoko\u0161olski u\u010ditelj, doktor in asistent prevodoslovja na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter koordinator kulturnih programov na Goethe-Institutu Ljubljana, kjer je globoko pogreznjen v kulturni management in mednarodno kulturno izmenjavo. \u0160tudiral je tudi filozofijo in primerjalno knji\u017eevnost. Njegova interesna podro\u010dja zajemajo \u0161iroko paleto tem: od strokovne terminologije do razsvetljenstva, od slovenske literarne in prevodne zgodovine do opusa Linharta in Pre\u0161erna, od nem\u0161ke klasi\u010dne filozofije vse tja do vpra\u0161anj vloge umetnosti v dru\u017ebi. (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\nLara Plav\u010dak<\/strong> je diplomirana umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Leta 2011 je kon\u010dala Svet umetnosti, \u0161olo za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje. Kurirala je ve\u010d samostojnih in skupinskih razstav v slovenskem in mednarodnem prostoru. Med 2015 in 2017 je sodelovala s festivalom kratkega filma v Ljubljani FeKK. Aktivna je znotraj projektno-razstavne prodajne galerije DobraVaga, kjer vodi program zin razstav, \u010ditalnice in arhiva ZINE VITRINE. Od 2016 do 2018 je bila sodelavka \u0161ole Svet umetnosti, od februarja 2018 pa je vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino \u0160i\u0161ka. (foto: arhiv predavateljice)<\/em><\/p>\nBarbara Bor\u010di\u0107<\/strong> je umetnostna zgodovinarka in anglistka, programska svetovalka Zavoda SCCA-Ljubljana. \u0160tudirala je medijske \u0161tudije in antropologijo na ISH, Institutum Studiorum Humanitatis, Fakultete za podiplomski humanisti\u010dni \u0161tudij v Ljubljani. Deluje kot kuratorka, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na podro\u010dju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). \u010clanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA. V okviru Zavoda SCCA-Ljubljana je vodila \u0161tevilne projekte, souredila knji\u017eno zbirko \u017depna<\/em> in publikacije PlatformaSCCA<\/em>. Vodi program Brez \u017eebljev in podstavkov<\/em> in video arhiv Postaja DIVA<\/em>. (foto: arhiv predavateljice)<\/em><\/p>\nMiha Kelemina<\/strong> je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, po kon\u010danem izobra\u017eevanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA<\/em>. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti ter razstavno-raziskovalnega programa Studio 6. Kon\u010dal je dodatno izobra\u017eevanje v projektnem mened\u017ementu. Je sodelavec Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area<\/em>. V \u0161olskem letu 2017\/2018 je za\u010del sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja. (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\nDr. Asta Vre\u010dko<\/strong> je docentka za podro\u010dje umetnostne zgodovine in delno zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter sodelavka Sveta umetnosti. Njeno podro\u010dje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Ob\u010dasno sodeluje pri pripravi razstav. (foto: Arne Brejc<\/em>)<\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 5: TEORIJA IN FILOZOFIJA SODOBNE UMETNOSTI<\/strong><\/h4>\nV sklopu dveh bralnih seminarjev, predavanj in diskusij se bomo seznanili s pomembnimi filozofskimi in teoretskimi koncepti minulega stoletja. Vzpostaviti bomo posku\u0161ali povezave med razli\u010dnimi teoretskimi pristopi, ki bodo udele\u017eenkam in udele\u017eencem \u0161ole pomagali pri razmi\u0161ljanju o sodobni umetnosti.<\/p>\n
\nGregor Moder: Uvod v sodobno filozofijo umetnosti<\/em><\/h4>\npredavanja in seminar<\/p>\n
Cilj seminarja je udele\u017eenkam in udele\u017eencem predstaviti temeljne tokove sodobne filozofije umetnosti. \u0160tudentje bodo spoznali teoretsko ozadje sodobnih vpra\u0161anj v polju umetnosti, vpra\u0161anj, ki segajo od estetske revolucije do epistemolo\u0161kega statusa umetnosti, ter do razmerij umetnosti z oblastjo in z ideologijo. Udele\u017eenke in udele\u017eenci bodo tako poglobili svoje znanje in se la\u017eje aktivno vklju\u010dili v teoretske debate o sodobni umetnosti.<\/p>\n
\nJasna Jernej\u0161ek: Vizualna kultura v kulturnih \u0161tudijah<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Kulturologija interdisciplinarno povezuje razli\u010dne vidike filozofije, sociologije, antropologije, umetnostne zgodovine, psihologije in \u0161tevilnih drugih ved. Predavateljica bo posku\u0161ala predstaviti mo\u017ene vstope v sodobno vizualno umetnost, posebej se bo osredoto\u010dila na podro\u010dje vizualnih komunikacij.
\nPredavanje se bo izvedlo v jesenskem semestru.<\/em><\/p>\n
\nPredavanja kolektiva \u0160UM<\/h4>\n
Niz predavanj v Galeriji \u0160KUC<\/p>\n
Kolektiv\u00a0\u0160UM<\/a>\u00a0v sodelovanju z Galerijo \u0160KUC in \u0161olo Svet umetnosti v Galeriji \u0160KUC pripravlja tri predavanja: Voranc Kumar:\u00a0Fulguracija: od reprezentacije k produkciji<\/em><\/a>, Kaja Kraner:\u00a0Estetika relacij: sodobna umetnost med modernizmom in postsodobnostjo <\/em>in Domen Ograjen\u0161ek:\u00a0Fever Theory. <\/em>Predavanjem bodo sledile diskusije.<\/p>\n
\nDr. Gregor Moder<\/strong> je docent za podro\u010dje filozofije in u\u010di filozofijo umetnosti na AGRFT v Ljubljani. Zaposlen je kot raziskovalec na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer se ukvarja z nem\u0161kim idealizmom, s teorijo ideologije ter s filozofijo kulture in umetnosti. Je \u010dlan uredni\u0161kega odbora revije Problemi<\/em> ter urednik knji\u017enega programa zalo\u017ebe Maska. Moder je avtor knjig Komi\u010dna ljubezen: Shakespeare, Hegel, Lacan<\/em> (2015) ter Hegel and Spinoza: Substance and Negativity<\/em> (2017). V kratkem bo pri zalo\u017ebi Palgrave Macmillan iz\u0161la tudi knjiga The Object of Comedy<\/em> (2018), ki jo je uredil z J. Mascat. (foto: arhiv predavatelja<\/em>)<\/p>\nJasna Jernej\u0161ek<\/strong> je samozaposlena v kulturi, deluje kot kuratorka, vodja projektov, piska, publicistka in recenzentka na podro\u010dju sodobnih vizualnih umetnosti. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za dru\u017ebene vede v Ljubljani, kjer je zaklju\u010dila tudi znanstveni magisterij komunikologije. Med leti 2012 in 2015 je delovala kot urednica oddaje Art-Area<\/em> na Radiu \u0160tudent. Od leta 2012 redno objavlja v reviji Fotografija<\/em>. Med leti 2013\u20132017 je sodelovala s Photonom \u2013 Centrom sodobne fotografije kot kuratorka in vodja projektov ter s festivalom Fotoni\u010dni trenutki \u2013 Mesec fotografije. Je soustanoviteljica Sektorja, Zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti. (foto: arhiv predavateljice<\/em>)<\/p>\n\u0160UM<\/strong> vzpostavlja mre\u017eo sodelavcev prete\u017eno (a ne izklju\u010dno) mlaj\u0161e generacije, hkrati pa tudi infrastrukturo, ki bi lahko omogo\u010dila materialno in simbolno bazo za produkcijo novih diskurzov o(b) sodobni umetnosti. Revija za kritiko sodobne umetnosti \u0160UM objavlja strokovna in eksperimentalna besedila s podro\u010dja kritike sodobne umetnosti ter teorij, ki se gibljejo v njeni bolj ali manj neposredni bli\u017eini. Revija je distribuirana brezpla\u010dno v tiskani in spletni obliki. \u0160UM izhaja s podporo mre\u017ee partnerskih institucij, v programe katerih ob\u010dasno intervenira v obliki debat, predavanj in razli\u010dnih drugih dogodkov. (foto: vir<\/a><\/em>)<\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 6: KURATORSKO MAPIRANJE<\/strong><\/h4>\n
\nPredavanja se bodo izvedla v jesenskem semestru.<\/em><\/p>\n
\n
Asta Vre\u010dko: Zgodovina razstavljanja<\/em><\/h4>\nniz predavanj<\/p>\n
V predavanjih se bomo posvetili najpomembnej\u0161ih razstavam in manifestacijam skozi zgodovino, ki so klju\u010dno prispevale k formaciji umetnostnega sistema do prve polovice 20. stoletja.
\nPredavanja se bodo izvedla v jesenskem semestru. <\/em><\/p>\n
\nDr. Asta Vre\u010dko<\/strong> je docentka za podro\u010dje umetnostne zgodovine in delno zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter sodelavka Sveta umetnosti. Njeno podro\u010dje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Ob\u010dasno sodeluje pri pripravi razstav. (foto: Arne Brejc<\/em>)<\/p>\nMiha Kelemina<\/strong> je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, po kon\u010danem izobra\u017eevanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA<\/em>. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti ter razstavno-raziskovalnega programa Studio 6. Kon\u010dal je dodatno izobra\u017eevanje v projektnem mened\u017ementu. Je sodelavec Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area<\/em>. V \u0161olskem letu 2017\/2018 je za\u010del sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja. (foto: arhiv predavatelja<\/em>)<\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 2: UMETNOSTNI SISTEMI IN KULTURNA POLITIKA<\/strong><\/h4>\nPredavatelj in predavateljici bodo predstavili kulturno politiko v Sloveniji, o\u010drtali osnovne podobnosti in razlike med delovanjem sistema sodobne umetnosti v Sloveniji in v mednarodnem prostoru ter razmi\u0161ljali o mo\u017enih oblikah (re)organizacije. Razstavi\u0161\u010da sodobne umetnosti, katerih programske smernice bomo analizirali, bomo obiskali v sklopu modula Kuratorsko mapiranje<\/em>.<\/p>\n
\nTja\u0161a Pureber: Kulturna politika in status umetnika\/-ce<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Kaj vse vpliva na delo umetnic in umetnikov ter producentov v Sloveniji? Kako deluje kulturna politika in kateri zakoni so klju\u010dni za razumevanje statusa delavk in delavcev v kulturi? V dveh predavanjih bomo spoznali osnove kulturne politike: od zgodovinskih izvorov trenutnih te\u017eav v kulturni politiki do zakonskih okvirov in zemljevida klju\u010dnih subjektov v kulturi ter pomena njihovega povezovanja v prizadevanju za izbolj\u0161anje razmer samozaposlenih v kulturi.<\/p>\n
\nSa\u0161a Nabergoj: Skica umetnostnega sistema v teoriji in praksi<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Na dveh sre\u010danjih bomo pripravili analizo umetnostnega sistema. Na uvodnem predavanju bomo pogledali njegove sestavne dele (galerije, muzeje, artist-run prostore, skvote), njihova razmerja, financiranje in oblikovanje programa. Na drugem sre\u010danju bomo na primeru razli\u010dnih umetnostnih institucij v Ljubljani oblikovali zemljevid lokalne situacije in skozi analizo konkretnih mo\u017enosti razmi\u0161ljali o novi obliki organizacije za prihodnost.<\/p>\n
\nTev\u017e Logar: Kamen, papir, \u0161karje. Nekaj misli o sistemu sodobne umetnosti<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Na dveh sre\u010danjih bomo z udele\u017eenci in udele\u017eenkami analizirali mednarodni umetnostni sistem. Seznanili se bomo s stanjem umetnostnega trga in pogledali, kako potekajo institucionalizacija in muzealizacija umetnosti in zbiranje sodobne umetnosti. V drugem delu bomo vlekli vzporednice s slovenskim prostorom.<\/p>\n
\nTja\u0161a Pureber<\/strong> je diplomirana politologinja teoretsko-analitske smeri na Fakulteti za dru\u017ebene vede. Je doktorska \u0161tudentka Sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem s preu\u010devanjem dru\u017ebenih gibanj. V sklopu dejavnosti Dru\u0161tva KUD Anarhiv se je ukvarjala s kulturno-umetnostno vzgojo. Vrsto let je delovala v novinarstvu, kjer je pisala predvsem o notranji in kulturni politiki. Od leta 2015 do 2018 je bila zaposlena na vsebinski mre\u017ei nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi Asociacija. Preden je v letu 2017 prevzela vodenje strokovne ekipe, je bila vodja zagovorni\u0161tva, \u0161e pred tem pa strokovna sodelavka. Ve\u010dinoma se je ukvarjala z vpra\u0161anji zakonskih predlog urejanja pogojev za delo na podro\u010dju kulture in umetnosti. Sodeluje z razli\u010dnimi nevladnimi organizacijami v kulturi. (foto: arhiv predavateljice)<\/em><\/p>\nSa\u0161a Nabergoj<\/strong> je umetnostna zgodovinarka in direktorica Lo\u0161kega muzeja \u0160kofja Loka ter dolgoletna sodelavka SCCA-Ljubljana, kjer je med leti 1998 in 2015 vodila \u0161olo Svet umetnosti<\/em> in od leta 2004 razstavno-raziskovalni program Studio 6. Je \u010dlanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA in mednarodnega zdru\u017eenja kuratorjev sodobne umetnosti IKT. Od \u0161olskega leta 2014\/2015 je gostujo\u010da predavateljica na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Deluje kot kuratorka, piska, urednica in predavateljica na podro\u010dju sodobne umetnosti in muzeologije, s poudarkom na kuratorskih in kriti\u0161kih praksah. Je avtorica \u0161tevilnih umetnostnih besedil, kurirala je \u0161tevilne razstave in uredila ve\u010d strokovnih publikacij. V okviru Vaj iz moderne umetnosti<\/em> pri doc. dr. Rebeki Vidrih za 2. stopnjo (2012\/2013 in 2013\/2014, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino) je pripravila in izvedla program Kuratorske in kriti\u0161ke \u0161tudije<\/em>. (foto: Voranc Vogel, arhiv Dela) <\/em><\/p>\nTev\u017e Logar<\/strong> je neodvisni kurator, ki projektno sodeluje z razli\u010dnimi producenti iz slovenskega in mednarodnega prostora. Med letoma 2009 in 2013 je bil kustos in umetni\u0161ki vodja Galerije \u0160kuc. Kuriral je \u0161tevilne samostojne in skupinske razstave v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. V letih 2009 in 2014 je predaval zgodovino umetnosti 20. stoletja na Akademiji vizualnih umetnosti AVA v Ljubljani. Je avtor scenarija za dokumentarni film Projekt Rak: Ulayev dnevnik od novembra do novembra<\/em>, soustanovitelj Fundacije Ulay ter kustos in skrbnik umetnikovega opusa. (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 3: FINANCIRANJE RAZSTAV IN PROJEKTOV SODOBNE UMETNOSTI <\/strong><\/h4>\nV modulu, ki ga organiziramo v sodelovanju z Zavodom Motovila in vklju\u010duje predavanja in prakti\u010dne delavnice, se bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke seznanili s finan\u010dnimi mehanizmi podpor za delovanje v kulturi in umetnosti na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. Spoznali bodo tudi, katere institucije nudijo servisno podporo pri pridobivanju finan\u010dnih sredstev za kulturne projekte. Predavatelja z dolgoletnimi izku\u0161njami na podro\u010dju financiranja kulture bosta predstavila osnovne gabarite, kako najti in se znajti med razli\u010dnimi razpisi ter pripraviti uspe\u0161no prijavo.<\/p>\n
\nDu\u0161an Dov\u010d: Zemljevid razpisov in pozivov<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Na sre\u010danju si bomo za\u010drtali zemljevid razpisov in pozivov, na katere se lahko prijavljajo mladi umetniki, kuratorji in kritiki. Pregledali bomo razpisne mehanizme Ministrstva za kulturo (enoletni projektni razpis, ve\u010dletni projektni in programski razpis, razpis za \u0161tipendije in bivanje v umetni\u0161kih rezidencah) in Mestne ob\u010dine Ljubljana (enoletni projektni razpis, ve\u010dletni programski razpis, razpis Mladike). Seznanili se bomo, kak\u0161na je razlika med razpisom in pozivom, na katere razpisne pogoje in priloge moramo biti \u0161e posebej pozorni, kako poteka prijavni postopek in obve\u0161\u010danje prijaviteljev, ali se lahko prito\u017eimo na mnenje strokovne komisije. Spregovorili bomo tudi o mednarodnih razpisih, ki spodbujajo mobilnost.<\/p>\n
\nInes Ke\u017eman, Zavod Motovila: Programi financiranja EU \u2013 Ustvarjalna Evropa<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Predavateljica bo predstavila zavod Motovila, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih; predstavila bo shemo financiranja programov EU: decentralizirane in centralizirane razpise, vlogo Generalnega direktorata za izobra\u017eevanje, mladino, \u0161port in kulturo pri EU, vlogo strokovnih komisij in kdo jih sestavlja (neodvisni strokovnjaki, iz katerih dr\u017eav); predstavila bo glavni EU vir financiranja za kulturo in umetnost: program Ustvarjalna Evropa<\/em> (2014\u20132020): kako se razpis programira, cilje razpisa, upravi\u010dene prijavitelje, kaj pomeni mednarodno partnerstvo; dotaknila se bo tudi sodelovanja in uspe\u0161nosti slovenskih prijaviteljev v programu Ustvarjalna Evropa<\/em>: statistike, zastopanosti podro\u010dja likovne in intermedijske umetnosti, razmerja med manj\u0161imi in ve\u010djimi projekti, razmerja med prijavitelji NVO in javnimi zavodi, kako se uspe\u0161ne projekte sofinancira s strani nacionalnih virov (razpisi Ministrstva za kulturo).<\/p>\n
\nSvet umetnosti v svetu programov EU: Pogovor s predstavnico Zavoda Motovila Ines Ke\u017eman. Moderira: Du\u0161an Dov\u010d<\/h4>\n
1) INFORMIRANJE<\/strong><\/p>\n\n- kako poiskati pravo informacijo o programih EU (novi\u010dnik Zavoda Motovila, CED); kak\u0161no vlogo imajo javne predstavitve \/ seminarji \/ delavnice (udele\u017eence je potrebno spodbuditi, da se za\u010dnejo udele\u017eevati tega, kar se jim ponuja brezpla\u010dno); spremljanje primerov dobrih praks (uspe\u0161ni prijavitelji).<\/li>\n<\/ul>\n
2) PRIPRAVA PRIJAVE<\/strong><\/p>\n\n- kako poiskati partnerja;<\/li>\n
- kak\u0161no vlogo imajo sestanki pred pisanjem prijave;<\/li>\n
- kdo je lahko nosilec projekta in kdo partner\/soorganizator;<\/li>\n
- ali znam pravilno oceniti te\u017eavnost razpisa: pregled razpisnega obrazca, pregled vseh potrebnih prilog, sestava stro\u0161kovnika; kako razdeliti delo pri pripravi prijave; primeri besedila razpisa in obrazca;<\/li>\n
- kaj mi ostane, \u010de sem \u00bbpremajhen\u00ab prijavitelj; kateri EU razpisi so mi na voljo, npr. za mobilnost, kje poiskati informacije o tak\u0161nih razpisih.<\/li>\n<\/ul>\n
3) IZVEDBA ODOBRENEGA PROJEKTA<\/strong><\/p>\n\n- kako poteka financiranje odobrenih projektov; kje se najve\u010dkrat zatakne uspe\u0161nim prijaviteljem (npr. avansiranje, jemanje premostitvenih kreditov, odpoved partnerja);<\/li>\n
- monitoring projekta s strani EU;<\/li>\n
- vloga revizorja;<\/li>\n
- nasvet za bodo\u010de kuratorje in kritike.<\/li>\n<\/ul>\n
\nDu\u0161an Dov\u010d: Kako prijaviti projekt?<\/em><\/h4>\ndelavnica<\/p>\n
Prakti\u010dna delavnica bo namenjena izpolnjevanju razpisnih obrazcev preteklih in aktualnih razpisov in pozivov. Mentor bo z udele\u017eenci in udele\u017eenkami pregledal razpisne obrazce, ki so objavljeni na spletnih straneh razli\u010dnih institucij (MK, MOL, evropski razpisi, pozivi fundacij, idr.). Posebna pozornost bo namenjena razpisom, ki spodbujajo mobilnost. Udele\u017eenke in udele\u017eenci bodo na delavnici izpolnili izbrane segmente razli\u010dnih razpisov ter jih z mentorjem primerjali in komentirali. Glede na odprte razpise bodo doma zasnovali projekt in do naslednjega sre\u010danja posku\u0161ali sami izpolniti razpisno dokumentacijo.<\/p>\n
\nDu\u0161an Dov\u010d<\/strong> je diplomiral iz primerjalne knji\u017eevnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izku\u0161nje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin<\/em> kot urednik in vodja projektov (1997\u22122002), nato na dru\u017ebi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 dela na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev, od oktobra 2015 tudi kot direktor zavoda. Aktiven je v razli\u010dnih skupinah za razvoj kulturne politike (nekdanji \u010dlan ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, \u010dlan upravnega odbora pri dru\u0161tvu Asociacija, dru\u0161tvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009). (foto: arhiv predavatelja) <\/em><\/p>\nMotovila<\/strong>, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, je ustanovljena leta 2013 kot zasebni, neprofitni ter nevladni zavod za spodbujanje mednarodnega in drugega projektnega sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (KUS) ter njim sorodnih, komplementarnih ali povezanih sektorjih s podro\u010dja civilne dru\u017ebe in\/ali gospodarstva.
\nDelovanje zavoda se osredoto\u010da na podro\u010dje informacijskih in podpornih dejavnosti za predstavnike KUS, ne glede na specifi\u010dno podro\u010dje delovanja (sektor), obmo\u010dje oz. regijo delovanja (sede\u017e) ali pravni status (javni\/zasebni) uporabnika. Poslanstvo zavoda je enakovredno zastopati vsa podro\u010dja KUS in se ne omejevati na zgolj posamezno (pod)podro\u010dje ter hkrati omogo\u010dati podporo tako javnim zavodom kot nevladnim organizacijam in podjetjem, katerih primarna dejavnost zadeva KUS. (foto: vir<\/a>)<\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 4: PISANJE O SODOBNI UMETNOSTI<\/strong><\/h4>\nVe\u0161\u010dine pisanja, analiziranja in vrednotenja umetnosti so klju\u010dne tako za produkcijo sodobne umetnosti kot za njeno refleksijo. V sklopu modula se bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke po ogledu razstav sodobne umetnosti na dveh seminarjih lotili pisanja kritik obiskanih razstav in analize posameznih umetni\u0161kih del. Seminarja bosta pospremljena s predavanjem o umetnostnih \u017eanrih in dvema prakti\u010dno usmerjenima delavnicama, kjer bomo pogledali, kako zasnovati razli\u010dne vrste besedil ter kateri normativnimi priro\u010dniki, korpusi in orodja so nam lahko ob tem v pomo\u010d.<\/p>\n
\nLenart J. Ku\u010di\u0107: Umetnostni \u017eanri<\/em><\/h4>\npredavanje in praktikum<\/p>\n
Na predavanju se bomo seznanili z razli\u010dnimi \u017eanri pisanja: teorijo in zgodovino umetnostne kritike, zgodovinjenjem sodobne umetnosti, poro\u010dilom, intervjujem, kolumno, besedilom za katalog, analizo umetni\u0161kega dela, najavo za medije, televizijskim prispevkom idr.<\/p>\n
\nUrban \u0160rimpf: (Ne)Umetnost jasnega besedila<\/em><\/h4>\npraktikum<\/p>\n
Predavanje z naslovom (Ne)Umetnost jasnega besedila<\/em> bo sku\u0161alo odgovoriti na vpra\u0161anja, ki vzniknejo in vztrajajo ob pisanju akademskih prispevkov in besedil o umetnosti. Kako se spopademo s tematiko, kako zastavimo in razvijemo jasno misel v besedilu, ne da bi zapadli v vsem nam znano kripti\u010dno lepore\u010denje in modrovanje? Katere (spletne in klasi\u010dne) pripomo\u010dke lahko uporabimo ob pravopisnih in slogovnih vpra\u0161anjih? S katerimi vzporednimi besedili si lahko pomagamo in kako se najla\u017eje izognemo pogostim napakam?
\nPraktikum se bo izvedel v jesenskem semestru.<\/em><\/p>\n
\nLara Plav\u010dak: Optimizacija besedila<\/em><\/h4>\npredavanje in praktikum<\/p>\n
V sklopu praktikuma, usmerjenega v razvijanje in utrjevanje jezikovne kulture, se bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke spoznali z referen\u010dnimi korpusi in normativnimi priro\u010dniki slovenskega knji\u017enega jezika, kar jim bo v pomo\u010d pri nadaljnjem pisanju in re\u0161evanju zagat jezikovne rabe in norme. Spoznali bodo najpogostej\u0161e pravopisne in pravore\u010dne napake ter sporo\u010danjska priporo\u010dila. Vsebina modula bo prilagojena glede na posebnosti in problematiko sloga obrazstavnega besedila za razstavo sodobne umetnosti.<\/p>\n
\nBarbara Bor\u010di\u0107: Analiza umetni\u0161kega dela<\/em><\/h4>\nseminar<\/p>\n
Uvodno sre\u010danje bo namenjeno pogovoru o pomenu analize umetni\u0161kega dela, izbrani razstavi in pristopu do pisanja. Na podlagi ogleda razstave skupaj s kuratorjem\/kuratorko in pogovora bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke izbrali umetni\u0161ko delo in pripravili kratko zasnovo besedila. Pogovoru in komentarjem sledi individualno pisanje, skupno branje prvih razli\u010dic besedil s komentiranjem pa se lahko kombinira tudi z individualnimi sre\u010danji. Besedila bodo objavljena na spletnih straneh \u0161ole.<\/p>\n
\nMiha Kelemina, Asta Vre\u010dko: Umetnostna kritika<\/em><\/h4>\nseminar<\/p>\n
Umetnostna kritika je imela med \u017eanri pisanja o umetnosti vedno privilegiran polo\u017eaj, ne glede na izgubo svojega tradicionalno uveljavljenega formata pa so vse nove pojavne oblike umetnostne kritike \u0161e vedno pomemben del kriti\u0161ke refleksije. Na seminarju bomo uvodoma razmi\u0161ljali o vlogi umetnostne kritike, o stanju kriti\u0161kega pisanja in analizirali nekaj primerov. Udele\u017eenci in udele\u017eenke se bodo pod mentorskim vodstvom lotili pisanja kritik obiskanih razstav sodobne umetnosti. Na nadaljnjih individualnih sre\u010danjih bomo posku\u0161ali razvijati lasten slog pisanja in spodbujati kriti\u0161ko misel. Besedila bodo objavljena na spletnih straneh \u0161ole.<\/p>\n
\n Lenart J. Ku\u010di\u0107<\/strong> je novinar neodvisnega in neprofitnega medija podcrto.si, predavatelj in voditelj podkastov na mre\u017ei Marsowci. Deset let je bil novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela. Novinarsko se je izpopolnjeval na londonskem Guardianu, \u0161tudijsko pa na londonski univerzi Goldsmiths, kjer je tudi magistriral. Dejavno spoznava nove medijske platforme, javno nastopa in sodeluje s \u0161tudenti. Ku\u010di\u0107 je soustanovitelj mre\u017ee podkastov Marsowci, kjer skupaj s sodelavci pripravlja oddaji o branju in fotografiji, je \u010dlan uredni\u0161tva revije Fotografija, ve\u010d let je bil \u010dlan uredni\u0161tva Medijske pre\u017ee, med \u0161tudijem pa je urejal \u0161tudentski \u010dasopis Zofa. \u017divi in dela v Ljubljani. (Spletna stran: www.lenartkucic.net<\/a>) (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\nDr. Urban \u0160rimpf<\/strong> je prevajalec, visoko\u0161olski u\u010ditelj, doktor in asistent prevodoslovja na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter koordinator kulturnih programov na Goethe-Institutu Ljubljana, kjer je globoko pogreznjen v kulturni management in mednarodno kulturno izmenjavo. \u0160tudiral je tudi filozofijo in primerjalno knji\u017eevnost. Njegova interesna podro\u010dja zajemajo \u0161iroko paleto tem: od strokovne terminologije do razsvetljenstva, od slovenske literarne in prevodne zgodovine do opusa Linharta in Pre\u0161erna, od nem\u0161ke klasi\u010dne filozofije vse tja do vpra\u0161anj vloge umetnosti v dru\u017ebi. (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\nLara Plav\u010dak<\/strong> je diplomirana umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Leta 2011 je kon\u010dala Svet umetnosti, \u0161olo za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje. Kurirala je ve\u010d samostojnih in skupinskih razstav v slovenskem in mednarodnem prostoru. Med 2015 in 2017 je sodelovala s festivalom kratkega filma v Ljubljani FeKK. Aktivna je znotraj projektno-razstavne prodajne galerije DobraVaga, kjer vodi program zin razstav, \u010ditalnice in arhiva ZINE VITRINE. Od 2016 do 2018 je bila sodelavka \u0161ole Svet umetnosti, od februarja 2018 pa je vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino \u0160i\u0161ka. (foto: arhiv predavateljice)<\/em><\/p>\nBarbara Bor\u010di\u0107<\/strong> je umetnostna zgodovinarka in anglistka, programska svetovalka Zavoda SCCA-Ljubljana. \u0160tudirala je medijske \u0161tudije in antropologijo na ISH, Institutum Studiorum Humanitatis, Fakultete za podiplomski humanisti\u010dni \u0161tudij v Ljubljani. Deluje kot kuratorka, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na podro\u010dju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). \u010clanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA. V okviru Zavoda SCCA-Ljubljana je vodila \u0161tevilne projekte, souredila knji\u017eno zbirko \u017depna<\/em> in publikacije PlatformaSCCA<\/em>. Vodi program Brez \u017eebljev in podstavkov<\/em> in video arhiv Postaja DIVA<\/em>. (foto: arhiv predavateljice)<\/em><\/p>\nMiha Kelemina<\/strong> je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, po kon\u010danem izobra\u017eevanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA<\/em>. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti ter razstavno-raziskovalnega programa Studio 6. Kon\u010dal je dodatno izobra\u017eevanje v projektnem mened\u017ementu. Je sodelavec Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area<\/em>. V \u0161olskem letu 2017\/2018 je za\u010del sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja. (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\nDr. Asta Vre\u010dko<\/strong> je docentka za podro\u010dje umetnostne zgodovine in delno zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter sodelavka Sveta umetnosti. Njeno podro\u010dje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Ob\u010dasno sodeluje pri pripravi razstav. (foto: Arne Brejc<\/em>)<\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 5: TEORIJA IN FILOZOFIJA SODOBNE UMETNOSTI<\/strong><\/h4>\nV sklopu dveh bralnih seminarjev, predavanj in diskusij se bomo seznanili s pomembnimi filozofskimi in teoretskimi koncepti minulega stoletja. Vzpostaviti bomo posku\u0161ali povezave med razli\u010dnimi teoretskimi pristopi, ki bodo udele\u017eenkam in udele\u017eencem \u0161ole pomagali pri razmi\u0161ljanju o sodobni umetnosti.<\/p>\n
\nGregor Moder: Uvod v sodobno filozofijo umetnosti<\/em><\/h4>\npredavanja in seminar<\/p>\n
Cilj seminarja je udele\u017eenkam in udele\u017eencem predstaviti temeljne tokove sodobne filozofije umetnosti. \u0160tudentje bodo spoznali teoretsko ozadje sodobnih vpra\u0161anj v polju umetnosti, vpra\u0161anj, ki segajo od estetske revolucije do epistemolo\u0161kega statusa umetnosti, ter do razmerij umetnosti z oblastjo in z ideologijo. Udele\u017eenke in udele\u017eenci bodo tako poglobili svoje znanje in se la\u017eje aktivno vklju\u010dili v teoretske debate o sodobni umetnosti.<\/p>\n
\nJasna Jernej\u0161ek: Vizualna kultura v kulturnih \u0161tudijah<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Kulturologija interdisciplinarno povezuje razli\u010dne vidike filozofije, sociologije, antropologije, umetnostne zgodovine, psihologije in \u0161tevilnih drugih ved. Predavateljica bo posku\u0161ala predstaviti mo\u017ene vstope v sodobno vizualno umetnost, posebej se bo osredoto\u010dila na podro\u010dje vizualnih komunikacij.
\nPredavanje se bo izvedlo v jesenskem semestru.<\/em><\/p>\n
\nPredavanja kolektiva \u0160UM<\/h4>\n
Niz predavanj v Galeriji \u0160KUC<\/p>\n
Kolektiv\u00a0\u0160UM<\/a>\u00a0v sodelovanju z Galerijo \u0160KUC in \u0161olo Svet umetnosti v Galeriji \u0160KUC pripravlja tri predavanja: Voranc Kumar:\u00a0Fulguracija: od reprezentacije k produkciji<\/em><\/a>, Kaja Kraner:\u00a0Estetika relacij: sodobna umetnost med modernizmom in postsodobnostjo <\/em>in Domen Ograjen\u0161ek:\u00a0Fever Theory. <\/em>Predavanjem bodo sledile diskusije.<\/p>\n
\nDr. Gregor Moder<\/strong> je docent za podro\u010dje filozofije in u\u010di filozofijo umetnosti na AGRFT v Ljubljani. Zaposlen je kot raziskovalec na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer se ukvarja z nem\u0161kim idealizmom, s teorijo ideologije ter s filozofijo kulture in umetnosti. Je \u010dlan uredni\u0161kega odbora revije Problemi<\/em> ter urednik knji\u017enega programa zalo\u017ebe Maska. Moder je avtor knjig Komi\u010dna ljubezen: Shakespeare, Hegel, Lacan<\/em> (2015) ter Hegel and Spinoza: Substance and Negativity<\/em> (2017). V kratkem bo pri zalo\u017ebi Palgrave Macmillan iz\u0161la tudi knjiga The Object of Comedy<\/em> (2018), ki jo je uredil z J. Mascat. (foto: arhiv predavatelja<\/em>)<\/p>\nJasna Jernej\u0161ek<\/strong> je samozaposlena v kulturi, deluje kot kuratorka, vodja projektov, piska, publicistka in recenzentka na podro\u010dju sodobnih vizualnih umetnosti. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za dru\u017ebene vede v Ljubljani, kjer je zaklju\u010dila tudi znanstveni magisterij komunikologije. Med leti 2012 in 2015 je delovala kot urednica oddaje Art-Area<\/em> na Radiu \u0160tudent. Od leta 2012 redno objavlja v reviji Fotografija<\/em>. Med leti 2013\u20132017 je sodelovala s Photonom \u2013 Centrom sodobne fotografije kot kuratorka in vodja projektov ter s festivalom Fotoni\u010dni trenutki \u2013 Mesec fotografije. Je soustanoviteljica Sektorja, Zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti. (foto: arhiv predavateljice<\/em>)<\/p>\n\u0160UM<\/strong> vzpostavlja mre\u017eo sodelavcev prete\u017eno (a ne izklju\u010dno) mlaj\u0161e generacije, hkrati pa tudi infrastrukturo, ki bi lahko omogo\u010dila materialno in simbolno bazo za produkcijo novih diskurzov o(b) sodobni umetnosti. Revija za kritiko sodobne umetnosti \u0160UM objavlja strokovna in eksperimentalna besedila s podro\u010dja kritike sodobne umetnosti ter teorij, ki se gibljejo v njeni bolj ali manj neposredni bli\u017eini. Revija je distribuirana brezpla\u010dno v tiskani in spletni obliki. \u0160UM izhaja s podporo mre\u017ee partnerskih institucij, v programe katerih ob\u010dasno intervenira v obliki debat, predavanj in razli\u010dnih drugih dogodkov. (foto: vir<\/a><\/em>)<\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 6: KURATORSKO MAPIRANJE<\/strong><\/h4>\n
\nPredavanja se bodo izvedla v jesenskem semestru. <\/em><\/p>\n
\n
<\/a><\/p>\n Predavatelj in predavateljici bodo predstavili kulturno politiko v Sloveniji, o\u010drtali osnovne podobnosti in razlike med delovanjem sistema sodobne umetnosti v Sloveniji in v mednarodnem prostoru ter razmi\u0161ljali o mo\u017enih oblikah (re)organizacije. Razstavi\u0161\u010da sodobne umetnosti, katerih programske smernice bomo analizirali, bomo obiskali v sklopu modula Kuratorsko mapiranje<\/em>.<\/p>\n predavanje<\/p>\n Kaj vse vpliva na delo umetnic in umetnikov ter producentov v Sloveniji? Kako deluje kulturna politika in kateri zakoni so klju\u010dni za razumevanje statusa delavk in delavcev v kulturi? V dveh predavanjih bomo spoznali osnove kulturne politike: od zgodovinskih izvorov trenutnih te\u017eav v kulturni politiki do zakonskih okvirov in zemljevida klju\u010dnih subjektov v kulturi ter pomena njihovega povezovanja v prizadevanju za izbolj\u0161anje razmer samozaposlenih v kulturi.<\/p>\n predavanje<\/p>\n Na dveh sre\u010danjih bomo pripravili analizo umetnostnega sistema. Na uvodnem predavanju bomo pogledali njegove sestavne dele (galerije, muzeje, artist-run prostore, skvote), njihova razmerja, financiranje in oblikovanje programa. Na drugem sre\u010danju bomo na primeru razli\u010dnih umetnostnih institucij v Ljubljani oblikovali zemljevid lokalne situacije in skozi analizo konkretnih mo\u017enosti razmi\u0161ljali o novi obliki organizacije za prihodnost.<\/p>\n predavanje<\/p>\n Na dveh sre\u010danjih bomo z udele\u017eenci in udele\u017eenkami analizirali mednarodni umetnostni sistem. Seznanili se bomo s stanjem umetnostnega trga in pogledali, kako potekajo institucionalizacija in muzealizacija umetnosti in zbiranje sodobne umetnosti. V drugem delu bomo vlekli vzporednice s slovenskim prostorom.<\/p>\n <\/a><\/p>\n V modulu, ki ga organiziramo v sodelovanju z Zavodom Motovila in vklju\u010duje predavanja in prakti\u010dne delavnice, se bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke seznanili s finan\u010dnimi mehanizmi podpor za delovanje v kulturi in umetnosti na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. Spoznali bodo tudi, katere institucije nudijo servisno podporo pri pridobivanju finan\u010dnih sredstev za kulturne projekte. Predavatelja z dolgoletnimi izku\u0161njami na podro\u010dju financiranja kulture bosta predstavila osnovne gabarite, kako najti in se znajti med razli\u010dnimi razpisi ter pripraviti uspe\u0161no prijavo.<\/p>\n predavanje<\/p>\n Na sre\u010danju si bomo za\u010drtali zemljevid razpisov in pozivov, na katere se lahko prijavljajo mladi umetniki, kuratorji in kritiki. Pregledali bomo razpisne mehanizme Ministrstva za kulturo (enoletni projektni razpis, ve\u010dletni projektni in programski razpis, razpis za \u0161tipendije in bivanje v umetni\u0161kih rezidencah) in Mestne ob\u010dine Ljubljana (enoletni projektni razpis, ve\u010dletni programski razpis, razpis Mladike). Seznanili se bomo, kak\u0161na je razlika med razpisom in pozivom, na katere razpisne pogoje in priloge moramo biti \u0161e posebej pozorni, kako poteka prijavni postopek in obve\u0161\u010danje prijaviteljev, ali se lahko prito\u017eimo na mnenje strokovne komisije. Spregovorili bomo tudi o mednarodnih razpisih, ki spodbujajo mobilnost.<\/p>\n predavanje<\/p>\n Predavateljica bo predstavila zavod Motovila, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih; predstavila bo shemo financiranja programov EU: decentralizirane in centralizirane razpise, vlogo Generalnega direktorata za izobra\u017eevanje, mladino, \u0161port in kulturo pri EU, vlogo strokovnih komisij in kdo jih sestavlja (neodvisni strokovnjaki, iz katerih dr\u017eav); predstavila bo glavni EU vir financiranja za kulturo in umetnost: program Ustvarjalna Evropa<\/em> (2014\u20132020): kako se razpis programira, cilje razpisa, upravi\u010dene prijavitelje, kaj pomeni mednarodno partnerstvo; dotaknila se bo tudi sodelovanja in uspe\u0161nosti slovenskih prijaviteljev v programu Ustvarjalna Evropa<\/em>: statistike, zastopanosti podro\u010dja likovne in intermedijske umetnosti, razmerja med manj\u0161imi in ve\u010djimi projekti, razmerja med prijavitelji NVO in javnimi zavodi, kako se uspe\u0161ne projekte sofinancira s strani nacionalnih virov (razpisi Ministrstva za kulturo).<\/p>\n 1) INFORMIRANJE<\/strong><\/p>\n 2) PRIPRAVA PRIJAVE<\/strong><\/p>\n 3) IZVEDBA ODOBRENEGA PROJEKTA<\/strong><\/p>\n delavnica<\/p>\n Prakti\u010dna delavnica bo namenjena izpolnjevanju razpisnih obrazcev preteklih in aktualnih razpisov in pozivov. Mentor bo z udele\u017eenci in udele\u017eenkami pregledal razpisne obrazce, ki so objavljeni na spletnih straneh razli\u010dnih institucij (MK, MOL, evropski razpisi, pozivi fundacij, idr.). Posebna pozornost bo namenjena razpisom, ki spodbujajo mobilnost. Udele\u017eenke in udele\u017eenci bodo na delavnici izpolnili izbrane segmente razli\u010dnih razpisov ter jih z mentorjem primerjali in komentirali. Glede na odprte razpise bodo doma zasnovali projekt in do naslednjega sre\u010danja posku\u0161ali sami izpolniti razpisno dokumentacijo.<\/p>\n <\/a><\/p>\n Ve\u0161\u010dine pisanja, analiziranja in vrednotenja umetnosti so klju\u010dne tako za produkcijo sodobne umetnosti kot za njeno refleksijo. V sklopu modula se bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke po ogledu razstav sodobne umetnosti na dveh seminarjih lotili pisanja kritik obiskanih razstav in analize posameznih umetni\u0161kih del. Seminarja bosta pospremljena s predavanjem o umetnostnih \u017eanrih in dvema prakti\u010dno usmerjenima delavnicama, kjer bomo pogledali, kako zasnovati razli\u010dne vrste besedil ter kateri normativnimi priro\u010dniki, korpusi in orodja so nam lahko ob tem v pomo\u010d.<\/p>\n predavanje in praktikum<\/p>\n Na predavanju se bomo seznanili z razli\u010dnimi \u017eanri pisanja: teorijo in zgodovino umetnostne kritike, zgodovinjenjem sodobne umetnosti, poro\u010dilom, intervjujem, kolumno, besedilom za katalog, analizo umetni\u0161kega dela, najavo za medije, televizijskim prispevkom idr.<\/p>\n praktikum<\/p>\n Predavanje z naslovom (Ne)Umetnost jasnega besedila<\/em> bo sku\u0161alo odgovoriti na vpra\u0161anja, ki vzniknejo in vztrajajo ob pisanju akademskih prispevkov in besedil o umetnosti. Kako se spopademo s tematiko, kako zastavimo in razvijemo jasno misel v besedilu, ne da bi zapadli v vsem nam znano kripti\u010dno lepore\u010denje in modrovanje? Katere (spletne in klasi\u010dne) pripomo\u010dke lahko uporabimo ob pravopisnih in slogovnih vpra\u0161anjih? S katerimi vzporednimi besedili si lahko pomagamo in kako se najla\u017eje izognemo pogostim napakam? predavanje in praktikum<\/p>\n V sklopu praktikuma, usmerjenega v razvijanje in utrjevanje jezikovne kulture, se bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke spoznali z referen\u010dnimi korpusi in normativnimi priro\u010dniki slovenskega knji\u017enega jezika, kar jim bo v pomo\u010d pri nadaljnjem pisanju in re\u0161evanju zagat jezikovne rabe in norme. Spoznali bodo najpogostej\u0161e pravopisne in pravore\u010dne napake ter sporo\u010danjska priporo\u010dila. Vsebina modula bo prilagojena glede na posebnosti in problematiko sloga obrazstavnega besedila za razstavo sodobne umetnosti.<\/p>\n seminar<\/p>\n Uvodno sre\u010danje bo namenjeno pogovoru o pomenu analize umetni\u0161kega dela, izbrani razstavi in pristopu do pisanja. Na podlagi ogleda razstave skupaj s kuratorjem\/kuratorko in pogovora bodo udele\u017eenci in udele\u017eenke izbrali umetni\u0161ko delo in pripravili kratko zasnovo besedila. Pogovoru in komentarjem sledi individualno pisanje, skupno branje prvih razli\u010dic besedil s komentiranjem pa se lahko kombinira tudi z individualnimi sre\u010danji. Besedila bodo objavljena na spletnih straneh \u0161ole.<\/p>\n seminar<\/p>\n Umetnostna kritika je imela med \u017eanri pisanja o umetnosti vedno privilegiran polo\u017eaj, ne glede na izgubo svojega tradicionalno uveljavljenega formata pa so vse nove pojavne oblike umetnostne kritike \u0161e vedno pomemben del kriti\u0161ke refleksije. Na seminarju bomo uvodoma razmi\u0161ljali o vlogi umetnostne kritike, o stanju kriti\u0161kega pisanja in analizirali nekaj primerov. Udele\u017eenci in udele\u017eenke se bodo pod mentorskim vodstvom lotili pisanja kritik obiskanih razstav sodobne umetnosti. Na nadaljnjih individualnih sre\u010danjih bomo posku\u0161ali razvijati lasten slog pisanja in spodbujati kriti\u0161ko misel. Besedila bodo objavljena na spletnih straneh \u0161ole.<\/p>\n <\/a><\/p>\n V sklopu dveh bralnih seminarjev, predavanj in diskusij se bomo seznanili s pomembnimi filozofskimi in teoretskimi koncepti minulega stoletja. Vzpostaviti bomo posku\u0161ali povezave med razli\u010dnimi teoretskimi pristopi, ki bodo udele\u017eenkam in udele\u017eencem \u0161ole pomagali pri razmi\u0161ljanju o sodobni umetnosti.<\/p>\n predavanja in seminar<\/p>\n Cilj seminarja je udele\u017eenkam in udele\u017eencem predstaviti temeljne tokove sodobne filozofije umetnosti. \u0160tudentje bodo spoznali teoretsko ozadje sodobnih vpra\u0161anj v polju umetnosti, vpra\u0161anj, ki segajo od estetske revolucije do epistemolo\u0161kega statusa umetnosti, ter do razmerij umetnosti z oblastjo in z ideologijo. Udele\u017eenke in udele\u017eenci bodo tako poglobili svoje znanje in se la\u017eje aktivno vklju\u010dili v teoretske debate o sodobni umetnosti.<\/p>\n predavanje<\/p>\n Kulturologija interdisciplinarno povezuje razli\u010dne vidike filozofije, sociologije, antropologije, umetnostne zgodovine, psihologije in \u0161tevilnih drugih ved. Predavateljica bo posku\u0161ala predstaviti mo\u017ene vstope v sodobno vizualno umetnost, posebej se bo osredoto\u010dila na podro\u010dje vizualnih komunikacij. Niz predavanj v Galeriji \u0160KUC<\/p>\n Kolektiv\u00a0\u0160UM<\/a>\u00a0v sodelovanju z Galerijo \u0160KUC in \u0161olo Svet umetnosti v Galeriji \u0160KUC pripravlja tri predavanja: Voranc Kumar:\u00a0Fulguracija: od reprezentacije k produkciji<\/em><\/a>, Kaja Kraner:\u00a0Estetika relacij: sodobna umetnost med modernizmom in postsodobnostjo <\/em>in Domen Ograjen\u0161ek:\u00a0Fever Theory. <\/em>Predavanjem bodo sledile diskusije.<\/p>\n <\/a><\/p>\nDr. Asta Vre\u010dko<\/strong> je docentka za podro\u010dje umetnostne zgodovine in delno zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter sodelavka Sveta umetnosti. Njeno podro\u010dje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Ob\u010dasno sodeluje pri pripravi razstav. (foto: Arne Brejc<\/em>)<\/p>\nMiha Kelemina<\/strong> je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, po kon\u010danem izobra\u017eevanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA<\/em>. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti ter razstavno-raziskovalnega programa Studio 6. Kon\u010dal je dodatno izobra\u017eevanje v projektnem mened\u017ementu. Je sodelavec Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area<\/em>. V \u0161olskem letu 2017\/2018 je za\u010del sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja. (foto: arhiv predavatelja<\/em>)<\/p>\n
\n
\nMODUL 2: UMETNOSTNI SISTEMI IN KULTURNA POLITIKA<\/strong><\/h4>\n
\nTja\u0161a Pureber: Kulturna politika in status umetnika\/-ce<\/em><\/h4>\n
\nSa\u0161a Nabergoj: Skica umetnostnega sistema v teoriji in praksi<\/em><\/h4>\n
\nTev\u017e Logar: Kamen, papir, \u0161karje. Nekaj misli o sistemu sodobne umetnosti<\/em><\/h4>\n
\nTja\u0161a Pureber<\/strong> je diplomirana politologinja teoretsko-analitske smeri na Fakulteti za dru\u017ebene vede. Je doktorska \u0161tudentka Sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem s preu\u010devanjem dru\u017ebenih gibanj. V sklopu dejavnosti Dru\u0161tva KUD Anarhiv se je ukvarjala s kulturno-umetnostno vzgojo. Vrsto let je delovala v novinarstvu, kjer je pisala predvsem o notranji in kulturni politiki. Od leta 2015 do 2018 je bila zaposlena na vsebinski mre\u017ei nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi Asociacija. Preden je v letu 2017 prevzela vodenje strokovne ekipe, je bila vodja zagovorni\u0161tva, \u0161e pred tem pa strokovna sodelavka. Ve\u010dinoma se je ukvarjala z vpra\u0161anji zakonskih predlog urejanja pogojev za delo na podro\u010dju kulture in umetnosti. Sodeluje z razli\u010dnimi nevladnimi organizacijami v kulturi. (foto: arhiv predavateljice)<\/em><\/p>\nSa\u0161a Nabergoj<\/strong> je umetnostna zgodovinarka in direktorica Lo\u0161kega muzeja \u0160kofja Loka ter dolgoletna sodelavka SCCA-Ljubljana, kjer je med leti 1998 in 2015 vodila \u0161olo Svet umetnosti<\/em> in od leta 2004 razstavno-raziskovalni program Studio 6. Je \u010dlanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA in mednarodnega zdru\u017eenja kuratorjev sodobne umetnosti IKT. Od \u0161olskega leta 2014\/2015 je gostujo\u010da predavateljica na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Deluje kot kuratorka, piska, urednica in predavateljica na podro\u010dju sodobne umetnosti in muzeologije, s poudarkom na kuratorskih in kriti\u0161kih praksah. Je avtorica \u0161tevilnih umetnostnih besedil, kurirala je \u0161tevilne razstave in uredila ve\u010d strokovnih publikacij. V okviru Vaj iz moderne umetnosti<\/em> pri doc. dr. Rebeki Vidrih za 2. stopnjo (2012\/2013 in 2013\/2014, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino) je pripravila in izvedla program Kuratorske in kriti\u0161ke \u0161tudije<\/em>. (foto: Voranc Vogel, arhiv Dela) <\/em><\/p>\nTev\u017e Logar<\/strong> je neodvisni kurator, ki projektno sodeluje z razli\u010dnimi producenti iz slovenskega in mednarodnega prostora. Med letoma 2009 in 2013 je bil kustos in umetni\u0161ki vodja Galerije \u0160kuc. Kuriral je \u0161tevilne samostojne in skupinske razstave v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. V letih 2009 in 2014 je predaval zgodovino umetnosti 20. stoletja na Akademiji vizualnih umetnosti AVA v Ljubljani. Je avtor scenarija za dokumentarni film Projekt Rak: Ulayev dnevnik od novembra do novembra<\/em>, soustanovitelj Fundacije Ulay ter kustos in skrbnik umetnikovega opusa. (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\n
\n
\nMODUL 3: FINANCIRANJE RAZSTAV IN PROJEKTOV SODOBNE UMETNOSTI <\/strong><\/h4>\n
\nDu\u0161an Dov\u010d: Zemljevid razpisov in pozivov<\/em><\/h4>\n
\nInes Ke\u017eman, Zavod Motovila: Programi financiranja EU \u2013 Ustvarjalna Evropa<\/em><\/h4>\n
\nSvet umetnosti v svetu programov EU: Pogovor s predstavnico Zavoda Motovila Ines Ke\u017eman. Moderira: Du\u0161an Dov\u010d<\/h4>\n
\n
\n
\n
\nDu\u0161an Dov\u010d: Kako prijaviti projekt?<\/em><\/h4>\n
\nDu\u0161an Dov\u010d<\/strong> je diplomiral iz primerjalne knji\u017eevnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izku\u0161nje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin<\/em> kot urednik in vodja projektov (1997\u22122002), nato na dru\u017ebi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 dela na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev, od oktobra 2015 tudi kot direktor zavoda. Aktiven je v razli\u010dnih skupinah za razvoj kulturne politike (nekdanji \u010dlan ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, \u010dlan upravnega odbora pri dru\u0161tvu Asociacija, dru\u0161tvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009). (foto: arhiv predavatelja) <\/em><\/p>\nMotovila<\/strong>, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, je ustanovljena leta 2013 kot zasebni, neprofitni ter nevladni zavod za spodbujanje mednarodnega in drugega projektnega sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (KUS) ter njim sorodnih, komplementarnih ali povezanih sektorjih s podro\u010dja civilne dru\u017ebe in\/ali gospodarstva.
\nDelovanje zavoda se osredoto\u010da na podro\u010dje informacijskih in podpornih dejavnosti za predstavnike KUS, ne glede na specifi\u010dno podro\u010dje delovanja (sektor), obmo\u010dje oz. regijo delovanja (sede\u017e) ali pravni status (javni\/zasebni) uporabnika. Poslanstvo zavoda je enakovredno zastopati vsa podro\u010dja KUS in se ne omejevati na zgolj posamezno (pod)podro\u010dje ter hkrati omogo\u010dati podporo tako javnim zavodom kot nevladnim organizacijam in podjetjem, katerih primarna dejavnost zadeva KUS. (foto: vir<\/a>)<\/p>\n
\n
\nMODUL 4: PISANJE O SODOBNI UMETNOSTI<\/strong><\/h4>\n
\nLenart J. Ku\u010di\u0107: Umetnostni \u017eanri<\/em><\/h4>\n
\nUrban \u0160rimpf: (Ne)Umetnost jasnega besedila<\/em><\/h4>\n
\nPraktikum se bo izvedel v jesenskem semestru.<\/em><\/p>\n
\nLara Plav\u010dak: Optimizacija besedila<\/em><\/h4>\n
\nBarbara Bor\u010di\u0107: Analiza umetni\u0161kega dela<\/em><\/h4>\n
\nMiha Kelemina, Asta Vre\u010dko: Umetnostna kritika<\/em><\/h4>\n
\n Lenart J. Ku\u010di\u0107<\/strong> je novinar neodvisnega in neprofitnega medija podcrto.si, predavatelj in voditelj podkastov na mre\u017ei Marsowci. Deset let je bil novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela. Novinarsko se je izpopolnjeval na londonskem Guardianu, \u0161tudijsko pa na londonski univerzi Goldsmiths, kjer je tudi magistriral. Dejavno spoznava nove medijske platforme, javno nastopa in sodeluje s \u0161tudenti. Ku\u010di\u0107 je soustanovitelj mre\u017ee podkastov Marsowci, kjer skupaj s sodelavci pripravlja oddaji o branju in fotografiji, je \u010dlan uredni\u0161tva revije Fotografija, ve\u010d let je bil \u010dlan uredni\u0161tva Medijske pre\u017ee, med \u0161tudijem pa je urejal \u0161tudentski \u010dasopis Zofa. \u017divi in dela v Ljubljani. (Spletna stran: www.lenartkucic.net<\/a>) (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\nDr. Urban \u0160rimpf<\/strong> je prevajalec, visoko\u0161olski u\u010ditelj, doktor in asistent prevodoslovja na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter koordinator kulturnih programov na Goethe-Institutu Ljubljana, kjer je globoko pogreznjen v kulturni management in mednarodno kulturno izmenjavo. \u0160tudiral je tudi filozofijo in primerjalno knji\u017eevnost. Njegova interesna podro\u010dja zajemajo \u0161iroko paleto tem: od strokovne terminologije do razsvetljenstva, od slovenske literarne in prevodne zgodovine do opusa Linharta in Pre\u0161erna, od nem\u0161ke klasi\u010dne filozofije vse tja do vpra\u0161anj vloge umetnosti v dru\u017ebi. (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\nLara Plav\u010dak<\/strong> je diplomirana umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Leta 2011 je kon\u010dala Svet umetnosti, \u0161olo za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje. Kurirala je ve\u010d samostojnih in skupinskih razstav v slovenskem in mednarodnem prostoru. Med 2015 in 2017 je sodelovala s festivalom kratkega filma v Ljubljani FeKK. Aktivna je znotraj projektno-razstavne prodajne galerije DobraVaga, kjer vodi program zin razstav, \u010ditalnice in arhiva ZINE VITRINE. Od 2016 do 2018 je bila sodelavka \u0161ole Svet umetnosti, od februarja 2018 pa je vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino \u0160i\u0161ka. (foto: arhiv predavateljice)<\/em><\/p>\nBarbara Bor\u010di\u0107<\/strong> je umetnostna zgodovinarka in anglistka, programska svetovalka Zavoda SCCA-Ljubljana. \u0160tudirala je medijske \u0161tudije in antropologijo na ISH, Institutum Studiorum Humanitatis, Fakultete za podiplomski humanisti\u010dni \u0161tudij v Ljubljani. Deluje kot kuratorka, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na podro\u010dju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). \u010clanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA. V okviru Zavoda SCCA-Ljubljana je vodila \u0161tevilne projekte, souredila knji\u017eno zbirko \u017depna<\/em> in publikacije PlatformaSCCA<\/em>. Vodi program Brez \u017eebljev in podstavkov<\/em> in video arhiv Postaja DIVA<\/em>. (foto: arhiv predavateljice)<\/em><\/p>\nMiha Kelemina<\/strong> je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, po kon\u010danem izobra\u017eevanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA<\/em>. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti ter razstavno-raziskovalnega programa Studio 6. Kon\u010dal je dodatno izobra\u017eevanje v projektnem mened\u017ementu. Je sodelavec Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area<\/em>. V \u0161olskem letu 2017\/2018 je za\u010del sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja. (foto: arhiv predavatelja)<\/em><\/p>\nDr. Asta Vre\u010dko<\/strong> je docentka za podro\u010dje umetnostne zgodovine in delno zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter sodelavka Sveta umetnosti. Njeno podro\u010dje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Ob\u010dasno sodeluje pri pripravi razstav. (foto: Arne Brejc<\/em>)<\/p>\n
\n
\nMODUL 5: TEORIJA IN FILOZOFIJA SODOBNE UMETNOSTI<\/strong><\/h4>\n
\nGregor Moder: Uvod v sodobno filozofijo umetnosti<\/em><\/h4>\n
\nJasna Jernej\u0161ek: Vizualna kultura v kulturnih \u0161tudijah<\/em><\/h4>\n
\nPredavanje se bo izvedlo v jesenskem semestru.<\/em><\/p>\n
\nPredavanja kolektiva \u0160UM<\/h4>\n
\nDr. Gregor Moder<\/strong> je docent za podro\u010dje filozofije in u\u010di filozofijo umetnosti na AGRFT v Ljubljani. Zaposlen je kot raziskovalec na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer se ukvarja z nem\u0161kim idealizmom, s teorijo ideologije ter s filozofijo kulture in umetnosti. Je \u010dlan uredni\u0161kega odbora revije Problemi<\/em> ter urednik knji\u017enega programa zalo\u017ebe Maska. Moder je avtor knjig Komi\u010dna ljubezen: Shakespeare, Hegel, Lacan<\/em> (2015) ter Hegel and Spinoza: Substance and Negativity<\/em> (2017). V kratkem bo pri zalo\u017ebi Palgrave Macmillan iz\u0161la tudi knjiga The Object of Comedy<\/em> (2018), ki jo je uredil z J. Mascat. (foto: arhiv predavatelja<\/em>)<\/p>\nJasna Jernej\u0161ek<\/strong> je samozaposlena v kulturi, deluje kot kuratorka, vodja projektov, piska, publicistka in recenzentka na podro\u010dju sodobnih vizualnih umetnosti. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za dru\u017ebene vede v Ljubljani, kjer je zaklju\u010dila tudi znanstveni magisterij komunikologije. Med leti 2012 in 2015 je delovala kot urednica oddaje Art-Area<\/em> na Radiu \u0160tudent. Od leta 2012 redno objavlja v reviji Fotografija<\/em>. Med leti 2013\u20132017 je sodelovala s Photonom \u2013 Centrom sodobne fotografije kot kuratorka in vodja projektov ter s festivalom Fotoni\u010dni trenutki \u2013 Mesec fotografije. Je soustanoviteljica Sektorja, Zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti. (foto: arhiv predavateljice<\/em>)<\/p>\n\u0160UM<\/strong> vzpostavlja mre\u017eo sodelavcev prete\u017eno (a ne izklju\u010dno) mlaj\u0161e generacije, hkrati pa tudi infrastrukturo, ki bi lahko omogo\u010dila materialno in simbolno bazo za produkcijo novih diskurzov o(b) sodobni umetnosti. Revija za kritiko sodobne umetnosti \u0160UM objavlja strokovna in eksperimentalna besedila s podro\u010dja kritike sodobne umetnosti ter teorij, ki se gibljejo v njeni bolj ali manj neposredni bli\u017eini. Revija je distribuirana brezpla\u010dno v tiskani in spletni obliki. \u0160UM izhaja s podporo mre\u017ee partnerskih institucij, v programe katerih ob\u010dasno intervenira v obliki debat, predavanj in razli\u010dnih drugih dogodkov. (foto: vir<\/a><\/em>)<\/p>\n
\n
\nMODUL 6: KURATORSKO MAPIRANJE<\/strong><\/h4>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/Vladimir_Vidmar.jpg\")
Vladimir Vidmar<\/strong> je umetni\u0161ki vodja Galerije \u0160kuc v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz filozofije in novinarstva na Fakulteti za dru\u017ebene vede na Univerzi v Ljubljani. Njegovi kuratorski projekti vklju\u010dujejo \u0161tevilne samostojne razstave, mdr. Tadeja Poga\u010darja, Lale Ra\u0161\u010di\u0107, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike \u0160pan, Nikite Kadan, Katalin Ladik, Rosselle Biscotii in Kevina van Braaka ter mednarodne skupinske projekte. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi za\u010detki: Umetnost v Sloveniji 2005\u20132015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu Otroci si \u017eelijo komunizem. Redno objavlja besedila o sodobnih umetni\u0161kih praksah v umetni\u0161kih revijah, katalogih, bil pa je tudi \u010dlan razli\u010dnih \u017eirij. Od 2016 pou\u010duje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. (foto: arhiv predavatelja<\/em>)<\/p>\n