MODUL 1: RAZSTAVA<\/strong><\/h4>\nUdele\u017eenci in udele\u017eenke bodo pod mentorskim vodstvom kuratorke Alenke Gregori\u010d in umetnika Mirana Moharja zasnovali in izvedli svojo kon\u010dno razstavo v Galeriji \u0160KUC. Kon\u010dna razstava je kon\u010dni rezultat in obenem sklep dvoletnega izobra\u017eevanja v \u0161oli Svet umetnosti.<\/p>\n
\nAlenka Gregori\u010d, Miran Mohar: Kuratorski kolegij<\/em><\/h4>\nUdele\u017eenci in udele\u017eenke bodo na tedenskih kuratorskih sre\u010danjih z Alenko Gregori\u010d in Miranom Moharjem zasnovali razstavo in njene spremljevalne dogodke. Izbrali bodo umetnike in umetnice, spisali spremno besedilo in opremo razstave, v skupinah pa bodo pripravili tehni\u010dni na\u010drt, na\u010drt odnosov z javnostmi, posku\u0161ali pridobiti dodatna finan\u010dna sredstva ter zasnovali publikacijo.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/miran-mohar.jpg\")
Miran Mohar<\/strong> je slikar, oblikovalec in scenograf. Je \u010dlan skupine Irwin in so-ustanovitelj gibanja Neue Slowenische Kunst, oblikovalskega studia Novi kolektivizem in Gledali\u0161\u010da Sester Scipion Nasice. Je tudi predavatelj na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana in njen prodekan ter so-ustanovitelj gibanja Maja Farol za odprto arhitekturo. \u017divi in dela v Ljubljani. (foto: osebni arhiv)<\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/alenka-gregoric.jpg\")
Alenka Gregori\u010d<\/strong> je umetnostna zgodovinarka, kuratorka in piska. Med leti 2003 in 2009 je bila umetni\u0161ka vodja Galerije \u0160kuc, od leta 2010 pa je umetni\u0161ka vodja Mestne galerije Ljubljana in Toba\u010dne 001 \u2013 Muzej in galerije mesta Ljubljane. V letu 2009 je kurirala slovenski paviljon na bene\u0161kem bienalu in sokurirala 28. Grafi\u010dni bienale v Ljubljani, leta 2011 je z Galit Eilat sokurirala 52. Oktobrski salon<\/em> v Beogradu, v 2014 pa je bila ena od kuratork projekta Curated by_Vienna<\/em>. Kurirala je ve\u010d kot petdeset samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in v tujini, kjer so med drugimi razstavljali tudi Vuk \u0106osi\u0107, Jan Fabre, Omer Fast, Harun Farocki, Vadim Fi\u0161kin, Irwin, Jannis Kounellis, Rabih Morue, Ivan Moudov, Marjetica Potr\u010d, Mladen Stilinovi\u0107, Ra\u0161a Todosojevi\u0107, Bill Viola, Katarina Zdjelar in \u0161tevilni drugi. Napisala tudi \u0161tevilne eseje, kritike in \u010dlanke za razli\u010dne knjige umetnikov, kataloge in druge publikacije. Osrednja to\u010dka njenega zanimanja je predvsem odgovornost institucij in posameznikov, ki ustvarjajo sodobno umetnost, kakor tudi njihova vloga v sodobni dru\u017ebi. \u00a0(foto: osebni arhiv)<\/em><\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 2: MENED\u017dMENT IN PRODUKCIJA RAZSTAVE<\/strong><\/h4>\nV modulu se bomo preko predavanj in prakti\u010dnih delavnic spoznali z osnovami kulturnega mened\u017ementa in delom producenta\/-ke v sodobni umetnosti. Udele\u017eenci in udele\u017eenke bodo pridobili osnovna znanja, informacije in ve\u0161\u010dine upravljanja s sponzorskimi sredstvi ter se nau\u010dili uspe\u0161nega komuniciranja z javnostmi.<\/p>\n
\nYasmin Martin Vodopivec: Mened\u017ement kot orodje za udejanjanje idej na podro\u010dju kulture
\n<\/span><\/em><\/h4>\npredavanje in delavnica<\/p>\n
Kulturni potencial se lahko uresni\u010di, ko se ideje pretvorijo v projekt in za\u010denjajo udejaniti. Sedanja nestabilna dru\u017ebena situacija zahteva nove ideje, ki pa jih te\u017eko realiziramo brez temeljitega strate\u0161kega na\u010drtovanja. Kulturni mened\u017ement nam ponuja skupek znanj in ve\u0161\u010din s katerimi lahko dose\u017eemo zastavljene cilje tako pri spodbujanju in vrednotenju razli\u010dnih umetni\u0161kih manifestacij in kulturnih fenomenov, kot pri ohranjanju kolektivnega spomina in kulturne dedi\u0161\u010dine. Zavedanje o pomenu kulture in specifi\u010dnosti delovanja na njenem podro\u010dju sta klju\u010dnega pomena pri oblikovanju, posredovanju in evalvaciji kulturnih iniciativ. Na sre\u010danjih se bomo seznanili s teoreti\u010dnimi osnovami podro\u010dja in prakti\u010dno zasnovali strategijo skupnega projekta.<\/p>\n
\nPolona Lov\u0161in, Upravljanje sponzorskih sredstev<\/em><\/h4>\npraktikum<\/p>\n
Na delavnici Upravljanje sponzorstev<\/em> bomo spoznali osnovna tr\u017eenjska in komunikacijska orodja za komunikacijo s sponzorji in pridobivanje sredstev iz zasebnega sektorja na podro\u010dju kulture in umetnosti. Udele\u017eenci in udele\u017eenke bodo imeli po delavnici vsa potrebna orodja, da za potrebe kon\u010dne razstave v Galeriji \u0160kuc za\u010dnejo z aktivnim iskanjem potencialnih investitorjev. Za doma\u010do nalogo bodo pripravili ponudbo za sponzorje, s katero bodo posku\u0161ali pridobiti dodatna sponzorska sredstva za kon\u010dno razstavo. Na drugem sre\u010danju se bomo na primerih drugih sponzorskih ponudb u\u010dili, kako sponzorje kar najbolj ustrezno nagovoriti.<\/p>\n
\nUr\u0161ka Comino, Odnosi z javnostmi za razstavo sodobne umetnosti<\/em><\/h4>\npraktikum<\/p>\n
Uspe\u0161no in zlasti inovativno obve\u0161\u010danje javnosti je pomemben del produkcije razstavnega dogodka. V svetu umetnosti s tehnikami odnosov z javnostmi ne skrbimo le za obve\u0161\u010danje in promocijo umetni\u0161kega dogodka, ampak je na\u0161 namen narediti sodobno umetnost bolj razumljivo, dostopno in manj hermeti\u010dno. Udele\u017eenci in udele\u017eenke se bodo seznanili z razli\u010dnimi orodji komuniciranja, posebno pozornost bomo namenili pripravi in izvedbi PR strategij.<\/p>\n
\nDu\u0161an Dov\u010d: Producent v sodobni vizualni umetnosti<\/em><\/h4>\npraktikum<\/p>\n
Pogovori z razli\u010dnimi producentkami in producenti bodo predstavili naloge producenta v sodobni vizualni umetnosti. Pogovore bo moderiral Du\u0161an Dov\u010d.<\/span><\/p>\n\n- Producent v instituciji:Kak\u0161en je prispevek producenta v projektu oz. kak\u0161ne naloge opravlja, npr. vsebinska in tehni\u010dna priprava projekta, izbor razstavnega prostora (koprodukcijska pogodba), financiranje projekta, koordinacija z umetniki, umetnicami in avtorji ter avtoricami projekta, koordinacija promocije projekta, dokumentacija projekta. Osredoto\u010dili se bomo na institucijo, ki deluje na podro\u010dju sodobne likovne umetnosti z osnovno razstavno dejavnostjo, a nima svojega razstavnega prostora. Spra\u0161evali se bomo tudi, kak\u0161na je razlika med koproducentom in soorganizatorjem.<\/li>\n
- Producent in\/ali kurator: Kak\u0161no je sodelovanje med producentom in kuratorjem? Ali je producent tudi kurator in obratno? Kdaj se njune naloge lo\u010dujejo in kdaj dopolnjujejo?<\/li>\n
- Poklic producenta: V \u010dasu, ko nekateri poklici v registru samozaposlenih v kulturi postajajo ogro\u017eeni, se bomo pogovarjali tudi, kako pridobiti vpis v register samozaposlenih v kulturi za poklic producenta. Kak\u0161ni so pogoji in kaj vpis v register prina\u0161a?<\/li>\n<\/ul>\n
\nDu\u0161an Dov\u010d: Priprava finan\u010dnega na\u010drta za razstavo sodobne umetnosti<\/em><\/h4>\npraktikum<\/p>\n
Praktikum bo udele\u017eencem in udele\u017eenkam ponudil osnovna znanja, informacije in ve\u0161\u010dine upravljanja s finan\u010dnimi sredstvi. Zasnova finan\u010dnega na\u010drta bo temelj za pripravo stro\u0161kovnika kon\u010dne razstave. Spoznali se bomo z razrezom predvidenih\/nepredvidenih prihodkov\/odhodkov razli\u010dnih segmentov (razstavnina, produkcija, honorar, prevoz, tisk, pogostitev, idr.) in s poslovanjem z izpla\u010dili, (pred)ra\u010duni, ponudbami, naro\u010dilnicami in gotovinskim poslovanjem..<\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/Yasmin-Martin-Vodopivec-Foto-Anamaria-Kanc.jpg\")
Yasm\u00edn Mart\u00edn Vodopivec<\/strong> je kulturna mened\u017eerka in kuratorka, ki \u017eivi v Ljubljani. Dokon\u010dala je podiplomski \u0161tudij iz mednarodnega sodelovanja in kulturnega mened\u017ementa ter magisterij iz mened\u017ementa kulturnih institucij in podjetij v Univerzi v Barceloni. V letu 2016 je kon\u010dala magistrski \u0161tudij Izobra\u017eevanje in muzeji: Dedi\u0161\u010dina, identiteta in kulturna mediacija (Univerza v Murciji) in se specializirala za odnos muzejev do oseb z demenco. Kot kulturna mened\u017eerka je delala na filmskem, glasbenem, plesnem ter likovnem podro\u010dju, tako v nevladnih organizacijah kot v javnem sektorju. Bila je udele\u017eenka \u0161ole Svet umetnosti. Kurirala je ve\u010d razstav, med drugim: Ura anatomije, samostojna razstava nagrajenke 20. grafi\u010dnega bienala v Ljubljani, Regine Jose Galindo (2013), mednarodno skupinsko razstavo Vse in ni\u010d v Galeriji \u0160kuc (2014), Enajst tiso\u010d batin, samostojno razstavo Zore Stan\u010di\u010d v Galeriji Kapsula (2015), skupinsko razstavo \u0161tudentov ALUO v Galeriji \u0160kuc (2016), Klub golih pesti v Galeriji V\u017eigalica (2016), Dvori\u0161\u010dno okno, To ni ime (2017) v Galeriji \u0160kuc. Slednja je bila del 32. grafi\u010dnega bienala, pri katerem je sodelovala tudi kot \u010dlanica bienalskega kolegija. Od leta 2011 deluje kot pomo\u010dnica direktorice Mednarodnega grafi\u010dnega likovnega centra (MGLC). Leta 2017 je zasnovala celoletni projekt in razstavo pod naslovom \u0160vicarija: skupnost, umetnost in narava, ki zarisuje vizijo za nadaljnje delovanje novoustanovljenega Ustvarjalnega centra \u0160vicarija. (foto: Anamaria Kanc)<\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/polona_lovsin.jpg\")
Polona Lov\u0161in<\/strong> (1977) je leta 2003 diplomirala na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2003 je zaposlena v podjetju Riko, d. o. o., kot vodja korporativnih komunikacij, kjer svojo pozornost \u0161e posebej posve\u010da integraciji kulture in umetnosti v korporativno poslovno delovanje. O tem tudi predava in objavlja besedila za razli\u010dne publikacije. Oblikovanje in kuriranje Likovne zbirke Riko je ena izmed njenih najljub\u0161ih odgovornosti znotraj podjetja Riko. Med leti 1999 in 2005 je objavljala likovne kritike v Razgledih<\/em> in Financah<\/em>, med leti 2005 in 2010 je bila \u010dlanica strokovne komisije za vizualno umetnost na MOL. Od leta 2001 deluje kot \u010dlanica strokovnega sveta Galerije Miklova hi\u0161a, od leta 2015 pa \u010dlanica sveta MAO. (foto: osebni arhiv)<\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2019\/12\/Urska-Comino_foto_Andrej_Korenc.jpg\")
Ur\u0161ka Comino<\/strong> \u017ee 15 let deluje na podro\u010dju neodvisne kulture in sodobne umetnosti. Njeno delo je osredoto\u010deno na komunikacijo z javnostmi. Uveljavila se je kot promotorka sodobne slovenske umetnosti tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Podpisuje urednikovanja \u0161tevilnim katalogom in drugim publikacijam, namenjenim obve\u0161\u010danju javnosti in promociji kutlurno-umetni\u0161kih projektov ter avtorstvo katalo\u017enih besedil za festival Ex-Ponto (2005, 2006, 2007, 2008, 2015) in festival Mesto \u017eensk (2010). Sodeluje z nevladnimi in vladnimi organizacijami ter mednarodnimi in nacionalnimi festivali, kot tudi posameznimi umetniki in umetnicami. (foto: Andrej Koren\u010d)<\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/dusan_dovc.jpg\")
Du\u0161an Dov\u010d<\/strong> je diplomiral iz primerjalne knji\u017eevnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izku\u0161nje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin<\/em> kot urednik in vodja projektov (1997\u22122002), nato na dru\u017ebi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 dela na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev, od oktobra 2015 tudi kot direktor zavoda. Aktiven je v razli\u010dnih skupinah za razvoj kulturne politike (nekdanji \u010dlan ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, \u010dlan upravnega odbora pri dru\u0161tvu Asociacija, dru\u0161tvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009). (foto: osebni arhiv)<\/em><\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 3: OBLIKOVANJE IN TEHNI\u010cNA PODPORA RAZSTAVE<\/strong><\/h4>\nModul bo posve\u010den tehni\u010dnim in oblikovnim vidikom snovanja razstave od njene preliminarne, pripravljalne faze pa vse do operativne faze in postavljanja umetni\u0161kih del v prostor. Izdelali bomo tehni\u010dni na\u010drt in se seznanili z mutimedijo ter zadregami neinteraktivne multimedijske tehnologije kot komunikacijskega orodja na umetnostni razstavi. Posebno pozornost bomo namenili oblikovanju razstave in inovativnim in prakti\u010dnim metodologijam re\u0161evanja izzivov, ki jih predstavlja medij razstave.<\/p>\n
\nLuka Hribar: Multimedija na razstavnem projektu<\/em><\/h4>\npredavanje<\/p>\n
Multimedija je v \u0161ir\u0161em smislu informacijska tehnologija, ki obiskovalcu muzeja, galerije ali razstave predstavlja ve\u010d kot le formatirane podatke in besedilo. Vklju\u010duje razli\u010dne besedilne in slikovne predstavitve, video, zvok, ra\u010dunalni\u0161ko generirano grafiko, hipermedijske aplikacije, navidezno resni\u010dnost, ra\u010dunalni\u0161ko nadzorovane interaktivne prikaze, idr. Predstavili bomo nekaj prakti\u010dnih zadreg uporabe neinteraktivne multimedijske tehnologije kot komunikacijskega orodja na muzejski oz. galerijski razstavi. Pri multimedijski opremi razstave je pogosto potrebno uporabiti tehnologijo, ki je na voljo, \u010deprav ni najbolj optimalna. Izvedeli boste nekaj prakti\u010dnih napotkov o projektorjih, multimedijskih prikazovalnikih, predvajalnikih video gradiva, priklju\u010dkih, video formatih in na\u010dinih, kako zasnovati predstavitev tako, da bo delovala zanesljivo skozi celotno obdobje razstavnega projekta.<\/p>\n
\nVesna Bukovec: Oblikovanje razstave<\/em><\/h4>\npraktikum<\/p>\n
Oblikovanje razstave vklju\u010duje inovativne, kreativne in prakti\u010dne metodologije prostorske realizacije koncepta, ki re\u0161ujejo izziv, ki ga predstavlja razstava kot poseben medij. Glede na raznolikost razstavnih projektov se tudi oblikovanje prilagaja razli\u010dnim nalogam, od vizualno-prostorske izku\u0161nje obiskovalke_ca do jasne komunikacije in posredovanja informacij.<\/p>\n
\nMiha Kelemina: Priprava tehni\u010dnega na\u010drta za razstavo sodobne umetnosti<\/em><\/h4>\npraktikum<\/p>\n
Na modulu bomo pogledali, kaj je tehni\u010dni na\u010drt in kako ga pripravimo; pogledali bomo, kak\u0161ne tehni\u010dne na\u010drte je potrebno prilo\u017eiti razpisni dokumentaciji ob prijavi na razpis, kako sestavimo seznam potreb umetnic in umetnikov pri pripravi razstave sodobne umetnosti, razli\u010dne primere na\u010drtovanja postavitve del v prostor, \u010dasovni okvir postavljanja, idr. Vzporedno s snovanjem razstave in z na\u010drtom postavitve umetni\u0161kih del v prostor bomo sestavili tudi tehni\u010dni na\u010drt in \u010dasovni okvir postavljanja kon\u010dne razstave 17. leta Sveta umetnosti v Galeriji \u0160KUC.<\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Luka-Hribar_.jpg\")
Luka Hribar<\/strong> je skrbnik informacijskega sistema in tehnologij v Narodni galeriji. Poleg upravljanja informacijsko-komunikacijske tehnologije \u017ee od za\u010detka sodeluje tudi pri digitalizaciji umetnostnega fonda galerije. Od leta 1996 dalje skrbi za spletno podobo ustanove in sodeluje pri multimedijski opremi razstavnih projektov. Od leta 2012 se ukvarja z izdajanjem e-publikacij Narodne galerije. Na to temo je leta 2013 tudi magistriral. Pripravlja tudi videe kot spremljevalno in razlagalno gradivo na razstavah in na dru\u017ebenih omre\u017ejih. (foto: arhiv SCCA-Ljubljana)<\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2007\/01\/vesna_bukovec_.jpg\")
Vesna Bukovec<\/strong> je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav, je tudi \u010dlanica umetni\u0161ke skupine KOLEKTIVA (skupaj z Metko Zupani\u010d in Lado Cerar). V sodelovanju z Metko Zupani\u010d kurira program Video in Progress (od 2008) in serijo Video ve\u010derov v Galeriji Photon (od 2010). Od leta 2006 je skrbnica spletnih strani na SCCA-Ljubljana, od leta 2015 sodelavka Postaje DIVA. Je samozaposlena v kulturi in deluje tudi na podro\u010dju spletnega in grafi\u010dnega oblikovanja za nevladne organizacije na podro\u010dju kulture. (foto: osebni arhiv)<\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/miha-kelemina.jpg\")
Miha Kelemina<\/strong> je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti<\/em>, po kon\u010danem izobra\u017eevanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA<\/em>. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti<\/em> ter razstavno-raziskovalnega programa Studio 6<\/em>. Kon\u010dal je dodatno izobra\u017eevanje v projektnem mened\u017ementu. Je sodelavec Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area<\/em>. V \u0161olskem letu 2017\/2018 je za\u010del sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja. (foto: osebni arhiv)<\/em><\/p>\n
\n
\n<\/a><\/p>\nMODUL 4: PRIPRAVA RAZSTAVE IN PODPORNIH VSEBIN<\/strong><\/h4>\nDogajanje na razstavi se ne kon\u010da z odprtjem, ampak njeno vsebino dopolnjujejo, osmislijo in interpretirajo razli\u010dni spremljevalni dogodki, namenjeni razli\u010dnim ciljnim ob\u010dinstvom, nemalokrat razstavo pospremi tudi spremna publikacija in\/ali spletna stran.<\/p>\n
\nUr\u0161a Jurman: Katalog. Pogled urednice<\/em><\/h4>\npraktikum<\/p>\n
Katalog je ena od najpogostej\u0161ih oblik publikacije, ki spremlja razstavo, lahko pa predstavlja tudi raziskavo, arhivsko delo, festival ali kuratorski in umetni\u0161ki projekt. Na za\u010detku se bomo na konkretnih primerih seznanili z razli\u010dnimi tipi katalogov, ki spremljajo skupinsko, tematsko, pregledno in samostojni razstavo ali dokumentarni in raziskovalni projekt. Pogledali bomo, kak\u0161no vlogo in funkcijo ima lahko katalog in kak\u0161no je njegovo razmerje z razstavo in umetni\u0161kimi deli. Potem se bomo posvetili zasnovi razstavnega kataloga: obsegu, strukturi, obliki in vsebini, v nadaljevanju pa tipom teksta za katalog in prakti\u010dnim nasvetom za pisanje. Seznanili se bomo tudi z navodili, kako naj bo urejeno besedilo za objavo, na\u010dini citiranja in pisanja bibliografije.<\/p>\n
\nAdela \u017deleznik, Spremljevalni program razstave
\n<\/em><\/h4>\npraktikum<\/p>\n
Razstavni ali (ob)razstavni programi, kot jih navajajo v Moderni galeriji, so relativno nova kategorija, ki se je za\u010dela bolj profilirati konec devetdesetih let minulega stoletja, s t. i.\u00a0pedago\u0161kim obratom<\/i>\u00a0v sodobni umetnosti. Sre\u010danje z Adelo \u017deleznik, vodjo pedago\u0161kega oddelka in razstavnega programa, se bo v uvodnem delu posve\u010dalo predstavitvi tematike; pojasnili bomo izraze, kot so umetnostna in muzejska pedagogika (art & museum education<\/i>), posredovanje umetnosti razli\u010dnim ciljnim skupinam (mediation<\/i>) in programi za obiskovalce (public programmes<\/i>), ter jih pospremili s konkretnimi primeri iz\u00a0\u00a0Moderne galerije. V nadaljevanju se bomo osredoto\u010dili na zasnovo programa ob konkretni razstavi v okviru programa Svet umetnosti, pri \u010demer bomo upo\u0161tevali tudi spremembe, ki jih je v pojmovanju obrazstavnih programov povzro\u010dila kriza ob novem korona virusu.<\/p>\n
\n
![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Ursa-Jurman.jpg\")
Ur\u0161ka Jurman<\/strong> je umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture. Deluje kot urednica, kuratorka, piska in organizatorka na podro\u010dju sodobne umetnosti. Od leta 2013 je programska vodja Dru\u0161tva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter urednica knji\u017ene zbirke IZA Editions, v okviru katere je uredila zbornik Extending the Dialogue<\/em> (2016) in monografijo Beti \u017derovc When Attitudes Become the Norm: Contemporary Curator and Institutional Art<\/em> (2015). Med drugim je tudi urednica kataloga Sanja Ivekovi\u0107: Public Cuts<\/em> (2006), sourednica zbornika ARHITEKTURA \u2260 UMETNOST<\/em> (2017), zbornika Ready 2 Change<\/em> (2005) in revije za sodobno umetnost Platforma SCCA<\/em> (2000\u201305). (foto: Nada \u017dgank)<\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2019\/12\/Adela_Zeleznik.jpg\")
Adela \u017deleznik<\/strong> je diplomirala iz angle\u0161\u010dine in magistrirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 1992\u20131993 je bila gostujo\u010da \u0161tudentka na Goldsmiths College-u v Londonu. Od leta 1993 je zaposlena v Moderni galeriji (MG+MSUM) kot kustosinja za pedago\u0161ke in obrazstavne programe. Pri njenem delu jo zanimajo pogoji, ki omogo\u010dajo so-ustvarjalni odnos med umetniki, umetnino in gledalci, ter odnosi, ki se pri tem vzpostavljajo. V MG+MSUM pripravlja diskurzivne in druge obrazstavne programe, skupaj z umetniki pa interaktivne izobra\u017eevalne projekte. V zadnjih letih se v okviru mednarodne konfederacije muzejev Internacionala posve\u010da pojmu \u00bbvme\u0161\u010denega\u00ab muzeja in \u00bbkonstituentom\u00ab kot anga\u017eiranim gledalcem. Deluje tudi kot avtorica besedil in urednica. (foto: osebni arhiv)<\/em><\/p>\n
\n
\n
Udele\u017eenci in udele\u017eenke bodo na tedenskih kuratorskih sre\u010danjih z Alenko Gregori\u010d in Miranom Moharjem zasnovali razstavo in njene spremljevalne dogodke. Izbrali bodo umetnike in umetnice, spisali spremno besedilo in opremo razstave, v skupinah pa bodo pripravili tehni\u010dni na\u010drt, na\u010drt odnosov z javnostmi, posku\u0161ali pridobiti dodatna finan\u010dna sredstva ter zasnovali publikacijo.<\/p>\n
<\/a><\/p>\n V modulu se bomo preko predavanj in prakti\u010dnih delavnic spoznali z osnovami kulturnega mened\u017ementa in delom producenta\/-ke v sodobni umetnosti. Udele\u017eenci in udele\u017eenke bodo pridobili osnovna znanja, informacije in ve\u0161\u010dine upravljanja s sponzorskimi sredstvi ter se nau\u010dili uspe\u0161nega komuniciranja z javnostmi.<\/p>\n predavanje in delavnica<\/p>\n Kulturni potencial se lahko uresni\u010di, ko se ideje pretvorijo v projekt in za\u010denjajo udejaniti. Sedanja nestabilna dru\u017ebena situacija zahteva nove ideje, ki pa jih te\u017eko realiziramo brez temeljitega strate\u0161kega na\u010drtovanja. Kulturni mened\u017ement nam ponuja skupek znanj in ve\u0161\u010din s katerimi lahko dose\u017eemo zastavljene cilje tako pri spodbujanju in vrednotenju razli\u010dnih umetni\u0161kih manifestacij in kulturnih fenomenov, kot pri ohranjanju kolektivnega spomina in kulturne dedi\u0161\u010dine. Zavedanje o pomenu kulture in specifi\u010dnosti delovanja na njenem podro\u010dju sta klju\u010dnega pomena pri oblikovanju, posredovanju in evalvaciji kulturnih iniciativ. Na sre\u010danjih se bomo seznanili s teoreti\u010dnimi osnovami podro\u010dja in prakti\u010dno zasnovali strategijo skupnega projekta.<\/p>\n praktikum<\/p>\n Na delavnici Upravljanje sponzorstev<\/em> bomo spoznali osnovna tr\u017eenjska in komunikacijska orodja za komunikacijo s sponzorji in pridobivanje sredstev iz zasebnega sektorja na podro\u010dju kulture in umetnosti. Udele\u017eenci in udele\u017eenke bodo imeli po delavnici vsa potrebna orodja, da za potrebe kon\u010dne razstave v Galeriji \u0160kuc za\u010dnejo z aktivnim iskanjem potencialnih investitorjev. Za doma\u010do nalogo bodo pripravili ponudbo za sponzorje, s katero bodo posku\u0161ali pridobiti dodatna sponzorska sredstva za kon\u010dno razstavo. Na drugem sre\u010danju se bomo na primerih drugih sponzorskih ponudb u\u010dili, kako sponzorje kar najbolj ustrezno nagovoriti.<\/p>\n praktikum<\/p>\n Uspe\u0161no in zlasti inovativno obve\u0161\u010danje javnosti je pomemben del produkcije razstavnega dogodka. V svetu umetnosti s tehnikami odnosov z javnostmi ne skrbimo le za obve\u0161\u010danje in promocijo umetni\u0161kega dogodka, ampak je na\u0161 namen narediti sodobno umetnost bolj razumljivo, dostopno in manj hermeti\u010dno. Udele\u017eenci in udele\u017eenke se bodo seznanili z razli\u010dnimi orodji komuniciranja, posebno pozornost bomo namenili pripravi in izvedbi PR strategij.<\/p>\n praktikum<\/p>\n Pogovori z razli\u010dnimi producentkami in producenti bodo predstavili naloge producenta v sodobni vizualni umetnosti. Pogovore bo moderiral Du\u0161an Dov\u010d.<\/span><\/p>\n praktikum<\/p>\n Praktikum bo udele\u017eencem in udele\u017eenkam ponudil osnovna znanja, informacije in ve\u0161\u010dine upravljanja s finan\u010dnimi sredstvi. Zasnova finan\u010dnega na\u010drta bo temelj za pripravo stro\u0161kovnika kon\u010dne razstave. Spoznali se bomo z razrezom predvidenih\/nepredvidenih prihodkov\/odhodkov razli\u010dnih segmentov (razstavnina, produkcija, honorar, prevoz, tisk, pogostitev, idr.) in s poslovanjem z izpla\u010dili, (pred)ra\u010duni, ponudbami, naro\u010dilnicami in gotovinskim poslovanjem..<\/p>\n <\/a><\/p>\n Modul bo posve\u010den tehni\u010dnim in oblikovnim vidikom snovanja razstave od njene preliminarne, pripravljalne faze pa vse do operativne faze in postavljanja umetni\u0161kih del v prostor. Izdelali bomo tehni\u010dni na\u010drt in se seznanili z mutimedijo ter zadregami neinteraktivne multimedijske tehnologije kot komunikacijskega orodja na umetnostni razstavi. Posebno pozornost bomo namenili oblikovanju razstave in inovativnim in prakti\u010dnim metodologijam re\u0161evanja izzivov, ki jih predstavlja medij razstave.<\/p>\n predavanje<\/p>\n Multimedija je v \u0161ir\u0161em smislu informacijska tehnologija, ki obiskovalcu muzeja, galerije ali razstave predstavlja ve\u010d kot le formatirane podatke in besedilo. Vklju\u010duje razli\u010dne besedilne in slikovne predstavitve, video, zvok, ra\u010dunalni\u0161ko generirano grafiko, hipermedijske aplikacije, navidezno resni\u010dnost, ra\u010dunalni\u0161ko nadzorovane interaktivne prikaze, idr. Predstavili bomo nekaj prakti\u010dnih zadreg uporabe neinteraktivne multimedijske tehnologije kot komunikacijskega orodja na muzejski oz. galerijski razstavi. Pri multimedijski opremi razstave je pogosto potrebno uporabiti tehnologijo, ki je na voljo, \u010deprav ni najbolj optimalna. Izvedeli boste nekaj prakti\u010dnih napotkov o projektorjih, multimedijskih prikazovalnikih, predvajalnikih video gradiva, priklju\u010dkih, video formatih in na\u010dinih, kako zasnovati predstavitev tako, da bo delovala zanesljivo skozi celotno obdobje razstavnega projekta.<\/p>\n praktikum<\/p>\n Oblikovanje razstave vklju\u010duje inovativne, kreativne in prakti\u010dne metodologije prostorske realizacije koncepta, ki re\u0161ujejo izziv, ki ga predstavlja razstava kot poseben medij. Glede na raznolikost razstavnih projektov se tudi oblikovanje prilagaja razli\u010dnim nalogam, od vizualno-prostorske izku\u0161nje obiskovalke_ca do jasne komunikacije in posredovanja informacij.<\/p>\n praktikum<\/p>\n Na modulu bomo pogledali, kaj je tehni\u010dni na\u010drt in kako ga pripravimo; pogledali bomo, kak\u0161ne tehni\u010dne na\u010drte je potrebno prilo\u017eiti razpisni dokumentaciji ob prijavi na razpis, kako sestavimo seznam potreb umetnic in umetnikov pri pripravi razstave sodobne umetnosti, razli\u010dne primere na\u010drtovanja postavitve del v prostor, \u010dasovni okvir postavljanja, idr. Vzporedno s snovanjem razstave in z na\u010drtom postavitve umetni\u0161kih del v prostor bomo sestavili tudi tehni\u010dni na\u010drt in \u010dasovni okvir postavljanja kon\u010dne razstave 17. leta Sveta umetnosti v Galeriji \u0160KUC.<\/p>\n <\/a><\/p>\n Dogajanje na razstavi se ne kon\u010da z odprtjem, ampak njeno vsebino dopolnjujejo, osmislijo in interpretirajo razli\u010dni spremljevalni dogodki, namenjeni razli\u010dnim ciljnim ob\u010dinstvom, nemalokrat razstavo pospremi tudi spremna publikacija in\/ali spletna stran.<\/p>\n praktikum<\/p>\n Katalog je ena od najpogostej\u0161ih oblik publikacije, ki spremlja razstavo, lahko pa predstavlja tudi raziskavo, arhivsko delo, festival ali kuratorski in umetni\u0161ki projekt. Na za\u010detku se bomo na konkretnih primerih seznanili z razli\u010dnimi tipi katalogov, ki spremljajo skupinsko, tematsko, pregledno in samostojni razstavo ali dokumentarni in raziskovalni projekt. Pogledali bomo, kak\u0161no vlogo in funkcijo ima lahko katalog in kak\u0161no je njegovo razmerje z razstavo in umetni\u0161kimi deli. Potem se bomo posvetili zasnovi razstavnega kataloga: obsegu, strukturi, obliki in vsebini, v nadaljevanju pa tipom teksta za katalog in prakti\u010dnim nasvetom za pisanje. Seznanili se bomo tudi z navodili, kako naj bo urejeno besedilo za objavo, na\u010dini citiranja in pisanja bibliografije.<\/p>\n praktikum<\/p>\n Razstavni ali (ob)razstavni programi, kot jih navajajo v Moderni galeriji, so relativno nova kategorija, ki se je za\u010dela bolj profilirati konec devetdesetih let minulega stoletja, s t. i.\u00a0pedago\u0161kim obratom<\/i>\u00a0v sodobni umetnosti. Sre\u010danje z Adelo \u017deleznik, vodjo pedago\u0161kega oddelka in razstavnega programa, se bo v uvodnem delu posve\u010dalo predstavitvi tematike; pojasnili bomo izraze, kot so umetnostna in muzejska pedagogika (art & museum education<\/i>), posredovanje umetnosti razli\u010dnim ciljnim skupinam (mediation<\/i>) in programi za obiskovalce (public programmes<\/i>), ter jih pospremili s konkretnimi primeri iz\u00a0\u00a0Moderne galerije. V nadaljevanju se bomo osredoto\u010dili na zasnovo programa ob konkretni razstavi v okviru programa Svet umetnosti, pri \u010demer bomo upo\u0161tevali tudi spremembe, ki jih je v pojmovanju obrazstavnih programov povzro\u010dila kriza ob novem korona virusu.<\/p>\nMiran Mohar<\/strong> je slikar, oblikovalec in scenograf. Je \u010dlan skupine Irwin in so-ustanovitelj gibanja Neue Slowenische Kunst, oblikovalskega studia Novi kolektivizem in Gledali\u0161\u010da Sester Scipion Nasice. Je tudi predavatelj na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana in njen prodekan ter so-ustanovitelj gibanja Maja Farol za odprto arhitekturo. \u017divi in dela v Ljubljani. (foto: osebni arhiv)<\/em><\/p>\nAlenka Gregori\u010d<\/strong> je umetnostna zgodovinarka, kuratorka in piska. Med leti 2003 in 2009 je bila umetni\u0161ka vodja Galerije \u0160kuc, od leta 2010 pa je umetni\u0161ka vodja Mestne galerije Ljubljana in Toba\u010dne 001 \u2013 Muzej in galerije mesta Ljubljane. V letu 2009 je kurirala slovenski paviljon na bene\u0161kem bienalu in sokurirala 28. Grafi\u010dni bienale v Ljubljani, leta 2011 je z Galit Eilat sokurirala 52. Oktobrski salon<\/em> v Beogradu, v 2014 pa je bila ena od kuratork projekta Curated by_Vienna<\/em>. Kurirala je ve\u010d kot petdeset samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in v tujini, kjer so med drugimi razstavljali tudi Vuk \u0106osi\u0107, Jan Fabre, Omer Fast, Harun Farocki, Vadim Fi\u0161kin, Irwin, Jannis Kounellis, Rabih Morue, Ivan Moudov, Marjetica Potr\u010d, Mladen Stilinovi\u0107, Ra\u0161a Todosojevi\u0107, Bill Viola, Katarina Zdjelar in \u0161tevilni drugi. Napisala tudi \u0161tevilne eseje, kritike in \u010dlanke za razli\u010dne knjige umetnikov, kataloge in druge publikacije. Osrednja to\u010dka njenega zanimanja je predvsem odgovornost institucij in posameznikov, ki ustvarjajo sodobno umetnost, kakor tudi njihova vloga v sodobni dru\u017ebi. \u00a0(foto: osebni arhiv)<\/em><\/p>\n
\n
\nMODUL 2: MENED\u017dMENT IN PRODUKCIJA RAZSTAVE<\/strong><\/h4>\n
\nYasmin Martin Vodopivec: Mened\u017ement kot orodje za udejanjanje idej na podro\u010dju kulture
\n<\/span><\/em><\/h4>\n
\nPolona Lov\u0161in, Upravljanje sponzorskih sredstev<\/em><\/h4>\n
\nUr\u0161ka Comino, Odnosi z javnostmi za razstavo sodobne umetnosti<\/em><\/h4>\n
\nDu\u0161an Dov\u010d: Producent v sodobni vizualni umetnosti<\/em><\/h4>\n
\n
\nDu\u0161an Dov\u010d: Priprava finan\u010dnega na\u010drta za razstavo sodobne umetnosti<\/em><\/h4>\n
\nYasm\u00edn Mart\u00edn Vodopivec<\/strong> je kulturna mened\u017eerka in kuratorka, ki \u017eivi v Ljubljani. Dokon\u010dala je podiplomski \u0161tudij iz mednarodnega sodelovanja in kulturnega mened\u017ementa ter magisterij iz mened\u017ementa kulturnih institucij in podjetij v Univerzi v Barceloni. V letu 2016 je kon\u010dala magistrski \u0161tudij Izobra\u017eevanje in muzeji: Dedi\u0161\u010dina, identiteta in kulturna mediacija (Univerza v Murciji) in se specializirala za odnos muzejev do oseb z demenco. Kot kulturna mened\u017eerka je delala na filmskem, glasbenem, plesnem ter likovnem podro\u010dju, tako v nevladnih organizacijah kot v javnem sektorju. Bila je udele\u017eenka \u0161ole Svet umetnosti. Kurirala je ve\u010d razstav, med drugim: Ura anatomije, samostojna razstava nagrajenke 20. grafi\u010dnega bienala v Ljubljani, Regine Jose Galindo (2013), mednarodno skupinsko razstavo Vse in ni\u010d v Galeriji \u0160kuc (2014), Enajst tiso\u010d batin, samostojno razstavo Zore Stan\u010di\u010d v Galeriji Kapsula (2015), skupinsko razstavo \u0161tudentov ALUO v Galeriji \u0160kuc (2016), Klub golih pesti v Galeriji V\u017eigalica (2016), Dvori\u0161\u010dno okno, To ni ime (2017) v Galeriji \u0160kuc. Slednja je bila del 32. grafi\u010dnega bienala, pri katerem je sodelovala tudi kot \u010dlanica bienalskega kolegija. Od leta 2011 deluje kot pomo\u010dnica direktorice Mednarodnega grafi\u010dnega likovnega centra (MGLC). Leta 2017 je zasnovala celoletni projekt in razstavo pod naslovom \u0160vicarija: skupnost, umetnost in narava, ki zarisuje vizijo za nadaljnje delovanje novoustanovljenega Ustvarjalnega centra \u0160vicarija. (foto: Anamaria Kanc)<\/em><\/p>\nPolona Lov\u0161in<\/strong> (1977) je leta 2003 diplomirala na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2003 je zaposlena v podjetju Riko, d. o. o., kot vodja korporativnih komunikacij, kjer svojo pozornost \u0161e posebej posve\u010da integraciji kulture in umetnosti v korporativno poslovno delovanje. O tem tudi predava in objavlja besedila za razli\u010dne publikacije. Oblikovanje in kuriranje Likovne zbirke Riko je ena izmed njenih najljub\u0161ih odgovornosti znotraj podjetja Riko. Med leti 1999 in 2005 je objavljala likovne kritike v Razgledih<\/em> in Financah<\/em>, med leti 2005 in 2010 je bila \u010dlanica strokovne komisije za vizualno umetnost na MOL. Od leta 2001 deluje kot \u010dlanica strokovnega sveta Galerije Miklova hi\u0161a, od leta 2015 pa \u010dlanica sveta MAO. (foto: osebni arhiv)<\/em><\/p>\nUr\u0161ka Comino<\/strong> \u017ee 15 let deluje na podro\u010dju neodvisne kulture in sodobne umetnosti. Njeno delo je osredoto\u010deno na komunikacijo z javnostmi. Uveljavila se je kot promotorka sodobne slovenske umetnosti tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Podpisuje urednikovanja \u0161tevilnim katalogom in drugim publikacijam, namenjenim obve\u0161\u010danju javnosti in promociji kutlurno-umetni\u0161kih projektov ter avtorstvo katalo\u017enih besedil za festival Ex-Ponto (2005, 2006, 2007, 2008, 2015) in festival Mesto \u017eensk (2010). Sodeluje z nevladnimi in vladnimi organizacijami ter mednarodnimi in nacionalnimi festivali, kot tudi posameznimi umetniki in umetnicami. (foto: Andrej Koren\u010d)<\/em><\/p>\nDu\u0161an Dov\u010d<\/strong> je diplomiral iz primerjalne knji\u017eevnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izku\u0161nje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin<\/em> kot urednik in vodja projektov (1997\u22122002), nato na dru\u017ebi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 dela na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev, od oktobra 2015 tudi kot direktor zavoda. Aktiven je v razli\u010dnih skupinah za razvoj kulturne politike (nekdanji \u010dlan ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, \u010dlan upravnega odbora pri dru\u0161tvu Asociacija, dru\u0161tvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009). (foto: osebni arhiv)<\/em><\/p>\n
\n
\nMODUL 3: OBLIKOVANJE IN TEHNI\u010cNA PODPORA RAZSTAVE<\/strong><\/h4>\n
\nLuka Hribar: Multimedija na razstavnem projektu<\/em><\/h4>\n
\nVesna Bukovec: Oblikovanje razstave<\/em><\/h4>\n
\nMiha Kelemina: Priprava tehni\u010dnega na\u010drta za razstavo sodobne umetnosti<\/em><\/h4>\n
\nLuka Hribar<\/strong> je skrbnik informacijskega sistema in tehnologij v Narodni galeriji. Poleg upravljanja informacijsko-komunikacijske tehnologije \u017ee od za\u010detka sodeluje tudi pri digitalizaciji umetnostnega fonda galerije. Od leta 1996 dalje skrbi za spletno podobo ustanove in sodeluje pri multimedijski opremi razstavnih projektov. Od leta 2012 se ukvarja z izdajanjem e-publikacij Narodne galerije. Na to temo je leta 2013 tudi magistriral. Pripravlja tudi videe kot spremljevalno in razlagalno gradivo na razstavah in na dru\u017ebenih omre\u017ejih. (foto: arhiv SCCA-Ljubljana)<\/em><\/p>\nVesna Bukovec<\/strong> je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav, je tudi \u010dlanica umetni\u0161ke skupine KOLEKTIVA (skupaj z Metko Zupani\u010d in Lado Cerar). V sodelovanju z Metko Zupani\u010d kurira program Video in Progress (od 2008) in serijo Video ve\u010derov v Galeriji Photon (od 2010). Od leta 2006 je skrbnica spletnih strani na SCCA-Ljubljana, od leta 2015 sodelavka Postaje DIVA. Je samozaposlena v kulturi in deluje tudi na podro\u010dju spletnega in grafi\u010dnega oblikovanja za nevladne organizacije na podro\u010dju kulture. (foto: osebni arhiv)<\/em><\/p>\nMiha Kelemina<\/strong> je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti<\/em>, po kon\u010danem izobra\u017eevanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA<\/em>. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti<\/em> ter razstavno-raziskovalnega programa Studio 6<\/em>. Kon\u010dal je dodatno izobra\u017eevanje v projektnem mened\u017ementu. Je sodelavec Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area<\/em>. V \u0161olskem letu 2017\/2018 je za\u010del sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja. (foto: osebni arhiv)<\/em><\/p>\n
\n
\nMODUL 4: PRIPRAVA RAZSTAVE IN PODPORNIH VSEBIN<\/strong><\/h4>\n
\nUr\u0161a Jurman: Katalog. Pogled urednice<\/em><\/h4>\n
\nAdela \u017deleznik, Spremljevalni program razstave
\n<\/em><\/h4>\n
\nUr\u0161ka Jurman<\/strong> je umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture. Deluje kot urednica, kuratorka, piska in organizatorka na podro\u010dju sodobne umetnosti. Od leta 2013 je programska vodja Dru\u0161tva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter urednica knji\u017ene zbirke IZA Editions, v okviru katere je uredila zbornik Extending the Dialogue<\/em> (2016) in monografijo Beti \u017derovc When Attitudes Become the Norm: Contemporary Curator and Institutional Art<\/em> (2015). Med drugim je tudi urednica kataloga Sanja Ivekovi\u0107: Public Cuts<\/em> (2006), sourednica zbornika ARHITEKTURA \u2260 UMETNOST<\/em> (2017), zbornika Ready 2 Change<\/em> (2005) in revije za sodobno umetnost Platforma SCCA<\/em> (2000\u201305). (foto: Nada \u017dgank)<\/em><\/p>\nAdela \u017deleznik<\/strong> je diplomirala iz angle\u0161\u010dine in magistrirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 1992\u20131993 je bila gostujo\u010da \u0161tudentka na Goldsmiths College-u v Londonu. Od leta 1993 je zaposlena v Moderni galeriji (MG+MSUM) kot kustosinja za pedago\u0161ke in obrazstavne programe. Pri njenem delu jo zanimajo pogoji, ki omogo\u010dajo so-ustvarjalni odnos med umetniki, umetnino in gledalci, ter odnosi, ki se pri tem vzpostavljajo. V MG+MSUM pripravlja diskurzivne in druge obrazstavne programe, skupaj z umetniki pa interaktivne izobra\u017eevalne projekte. V zadnjih letih se v okviru mednarodne konfederacije muzejev Internacionala posve\u010da pojmu \u00bbvme\u0161\u010denega\u00ab muzeja in \u00bbkonstituentom\u00ab kot anga\u017eiranim gledalcem. Deluje tudi kot avtorica besedil in urednica. (foto: osebni arhiv)<\/em><\/p>\n
\n
\n
![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Jana-Intihar-Ferjan.jpg\")
Jana Intihar Ferjan<\/strong> je leta 1981 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvo zaposlitev v splo\u0161ni knji\u017enici je zaklju\u010dila s strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Od 1983 v Moderni galeriji na mestu kustosinje na oddelku Dokumentacija \u2013 arhiv, bibliografija. Delovno mesto je opredeljeno kot zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje podatkov o dogajanju na podro\u010dju moderne in sodobne likovne umetnosti na Slovenskem. Ve\u010dino objav tvorijo izbrane kronologije, bibliografije in seznami razstav v dokumentarnih delih katalogov ve\u010djih razstav in zbirk Moderne galerije in gesla v Allgemeines K\u00fcnstlerlexikon. Die Bildenden K\u00fcnstler aller Zeiten und V\u00f6lker. Od leta 2003 \u010dlanica uredni\u0161kega odbora revije Umetnostna kronika (izdaja Umetnostno zgodovinski in\u0161titut Franceta Steleta pri SAZU), od 2009 \u0161e Umetnostnozgodovinskega biltena (izhaja on-line<\/em>). Za svoje delo je leta 2007 prejela priznanje Izidorja Cankarja. (foto: arhiv SCCA-Ljubljana)<\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Teja-Merhar.jpg\")
Teja Merhar<\/strong> je leta 2009 diplomirala iz umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Od leta 2010 dela kot kustosinja na oddelku Dokumentacija arhiv Moderne galerije v Ljubljani, ki sistemati\u010dno zbira, obdeluje, hrani ter posreduje podatke in gradivo o likovni umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Merharjeva polega tega redno sodeluje pri publikacijah in razstavah Moderne galerije; mdr. je pripravila izbrani biobibliografiji ob preglednih razstavah Jo\u017eeta Bar\u0161ija (2013, +MSUM) in Tadeja Poga\u010darja (2014, MG+). (foto: arhiv SCCA-Ljubljana)<\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Asta-Vrecko.jpg\")
Dr. Asta Vre\u010dko<\/strong> je docentka za podro\u010dje umetnostne zgodovine in delno zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter sodelavka Sveta umetnosti. Njeno podro\u010dje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Ob\u010dasno sodeluje pri pripravi razstav. (foto: Arne Brejc)<\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2007\/01\/Lara_Plavcak.jpg\")
Lara Plav\u010dak<\/strong> je diplomirana umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Leta 2011 je kon\u010dala Svet umetnosti, \u0161olo za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje. Kurirala je ve\u010d samostojnih in skupinskih razstav v slovenskem in mednarodnem prostoru. Med 2015 in 2017 je sodelovala s festivalom kratkega filma v Ljubljani FeKK. Aktivna je znotraj projektno-razstavne prodajne galerije DobraVaga, kjer vodi program zin razstav, \u010ditalnice in arhiva ZINE VITRINE. Od 2016 do 2018 je bila sodelavka \u0161ole Svet umetnosti, od februarja 2018 do septembra 2019 pa vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino \u0160i\u0161ka. Od oktobra 2019 je redna sodelavka SCCA-Ljubljana. (foto: osebni arhiv)<\/p>\n