{"id":13606,"date":"2018-08-16T21:45:56","date_gmt":"2018-08-16T19:45:56","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?page_id=13606"},"modified":"2018-08-16T21:47:58","modified_gmt":"2018-08-16T19:47:58","slug":"ekipa","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/sestnajsto-leto-2017-2018\/ekipa","title":{"rendered":"Ekipa 2017\/2018"},"content":{"rendered":"

<\/a>Vodja programa:<\/p>\n

\"\" Miha Kelemina (1985)<\/strong>
\nKritik in kurator, vodja programa Svet umetnosti, \u0161ole za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje ter razstavno-raziskovalnega programa Studia 6. Od leta 2016 je samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti. Po kon\u010danem izobra\u017eevanju je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in knji\u017enici, pozneje je bil sodelavec Postaje Diva<\/em>, portala za video umetnost in koordinator programa Svet umetnosti ter Studio 6. Kon\u010dal je dodatno izobra\u017eevanje v projektnem mened\u017ementu. Je ustanovni \u010dlan kolektiva OFFTIR, dru\u0161tva za vizualno in zvo\u010dno umetnost<\/em> in sodelavec Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area<\/em>. Med 2014\u20132016 je bil sodelavec projekta VideoWall, <\/em>urbane video galerije, ki je na \u017didovski ulici v Ljubljani vsakih \u0161tirinajst dni predstavila novo video zanko.<\/p>\n

—<\/p>\n

<\/a>Koordinatorka programa (2016\u2212januar 2018):<\/p>\n

\"LaraLara Plav\u010dak (1987)<\/strong>
\nDiplomirana umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Leta 2011 je kon\u010dala Svet umetnosti, \u0161olo za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje, ki deluje v okviru Zavoda SCCA\u2013Ljubljana. Kurirala je ve\u010d samostojnih in skupinskih razstav v slovenskem in mednarodnem prostoru. Med 2015 in 2017 je sodelovala s festivalom kratkega filma v Ljubljani FeKK. Aktivna je znotraj projektno-razstavne prodajne galerije DobraVaga, kjer vodi program zin razstav, \u010ditalnice in arhiva ZINE VITRINE. Od 2016 do 2018 je bila sodelavka \u0161ole Svet umetnosti pri SCCA\u2013Ljubljana, od februarja 2018 pa je vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino \u0160i\u0161ka.<\/p>\n

\n

Svetovalec za finance in odnose z javnostjo:<\/p>\n

\"Du\u0161anDu\u0161an Dov\u010d (1973)<\/strong>
\nDiplomiral iz\u00a0primerjalne knji\u017eevnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izku\u0161nje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin<\/em> kot urednik in vodja projektov (1997\u22122002), nato na dru\u017ebi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (junij\u2212december 2003). Od leta 2004 je zaposlen na Zavodu SCCA\u2212Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev. Je tudi \u010dlan projektne skupine fizi\u010dnega in spletnega video arhiva Postaja DIVA<\/em> in koordinira program Brez \u017eebljev in podstavkov<\/em>. Aktiven je tudi v razli\u010dnih skupinah za razvoj kulturne politike (\u010dlan ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, maj\u2013december 2011, \u010dlan upravnega odbora pri dru\u0161tvu Asociacija, dru\u0161tvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009).<\/p>\n

—<\/p>\n

Skrbnica spletnih strani:<\/p>\n

\"VesnaVesna Bukovec (1977)<\/strong>
\nVesna Bukovec je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav, je tudi \u010dlanica umetni\u0161ke skupine KOLEKTIVA (skupaj z Metko Zupani\u010d in Lado Cerar). V sodelovanju z Metko Zupani\u010d kurira program Video in Progress (od 2008) in serijo Video ve\u010derov v Galeriji Photon (od 2010). Od leta 2006 je skrbnica spletnih strani na SCCA-Ljubljana, od leta 2015 sodelavka Postaje DIVA. Je samozaposlena v kulturi in deluje tudi na podro\u010dju spletnega in grafi\u010dnega oblikovanja za nevladne organizacije na podro\u010dju kulture.\u00a0www.vesna-bukovec.net<\/a><\/p>\n

\n

<\/a><\/p>\n

Mentorja:<\/p>\n

\"MiranMiran Mohar (1958)<\/strong>
\nSlikar, oblikovalec in scenograf. \u017divi in dela v Ljubljani. Je \u010dlan skupine Irwin in so-ustanovitelj gibanja Neue Slowenische Kunst, oblikovalskega studia Novi kolektivizem in Gledali\u0161\u010da Sester Scipion Nasice. Je tudi predavatelj na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana in njen prodekan ter so-ustanovitelj gibanja Maja Farol za odprto arhitekturo.<\/p>\n

\"\"Alenka Gregori\u010d (1976)<\/strong>
\nUmetnostna zgodovinarka, kuratorka in piska. Med leti 2003 in 2009 je bila umetni\u0161ka vodja Galerije \u0160kuc, od leta 2010 pa je umetni\u0161ka vodja Mestne galerije Ljubljana in Toba\u010dne 001 \u2013 Muzej in galerije mesta Ljubljane. V letu 2009 je kurirala slovenski paviljon na bene\u0161kem bienalu in sokurirala 28. Grafi\u010dni bienale v Ljubljani, leta 2011 je z Galit Eilat sokurirala 52. Oktobrski salon<\/em> v Beogradu, v 2014 pa je bila ena od kuratork projekta Curated by_Vienna<\/em>. Kurirala je ve\u010d kot petdeset samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in v tujini, kjer so med drugimi razstavljali tudi Vuk \u0106osi\u0107, Jan Fabre, Omer Fast, Harun Farocki, Vadim Fi\u0161kin, Irwin, Jannis Kounellis, Rabih Morue, Ivan Moudov, Marjetica Potr\u010d, Mladen Stilinovi\u0107, Ra\u0161a Todosojevi\u0107, Bill Viola, Katarina Zdjelar in \u0161tevilni drugi. Napisala tudi \u0161tevilne eseje, kritike in \u010dlanke za razli\u010dne knjige umetnikov, kataloge in druge publikacije.\u00a0 Osrednja to\u010dka njenega zanimanja je predvsem odgovornost institucij in posameznikov, ki ustvarjajo sodobno umetnost, kakor tudi njihova vloga v sodobni dru\u017ebi.<\/p>\n

—<\/p>\n

Svetovalka \u0161ole:<\/p>\n

\"Sa\u0161aSa\u0161a Nabergoj (1971)<\/strong>
\nKon\u010dala \u0161tudij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Direktorica Lo\u0161kega Muzeja \u0160kofja Loka ter dolgoletna sodelavka SCCA\u2013Ljubljana, kjer je med leti 1998 in 2015 vodila Svet umetnosti<\/em>, \u0161olo za kustose in kritike sodobne umetnosti in od leta 2004 razstavno-raziskovalni program Studio 6. Je \u010dlanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA in mednarodnega zdru\u017eenja kustosov sodobne umetnosti IKT. Deluje kot kuratorka, piska, urednica in predavateljica na podro\u010dju sodobne umetnosti, s poudarkom na kuratorskih in kriti\u0161kih praksah. Je avtorica \u0161tevilnih umetnostnih besedil, kurirala je \u0161tevilne razstave, pripravila predavanja in uredila ve\u010d strokovnih publikacij. V okviru Vaj iz moderne umetnosti prof. dr. Rebeki Vidrih za 2. stopnjo 2012\/2013 in 2013\/2014, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino je pripravila in izvedla program Kuratorske in kriti\u0161ke \u0161tudije. V \u0161olskih letih 2014\/2015 in 2015\/2016 je bila gostujo\u010da predavateljica na Visoki \u0161oli za umetnost (Univerza v Novi Gorici). (Foto: Voranc Vogel, arhiv Dela)<\/em><\/p>\n

\n

Predavateljice:<\/p>\n

\"VesnaVesna \u010copi\u010d<\/strong> predava kulturno politiko in management na Fakulteti za dru\u017ebene vede Univerze v Ljubljani. Je avtorica vrste \u0161tudij, zakonov in ukrepov na podro\u010dju slovenske kulturne politike v zadnjih desetletjih, vabljena predavateljica na \u0161tevilnih mednarodnih konferencah doma in v tujini, v zadnjih letih pa tudi ena kritikov slovenske kulturne politike in njene neprese\u017eene dedi\u0161\u010dine preteklega sistema. Deluje tudi kot mednarodni ekspert, v zadnjih letih za UNESCO.<\/p>\n

\"Sa\u0161aSa\u0161a Nabergoj (1971)<\/strong>
\nKon\u010dala \u0161tudij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Direktorica Lo\u0161kega Muzeja \u0160kofja Loka ter dolgoletna sodelavka SCCA\u2013Ljubljana, kjer je med leti 1998 in 2015 vodila Svet umetnosti<\/em>, \u0161olo za kustose in kritike sodobne umetnosti in od leta 2004 razstavno-raziskovalni program Studio 6. Je \u010dlanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA in mednarodnega zdru\u017eenja kustosov sodobne umetnosti IKT. Deluje kot kuratorka, piska, urednica in predavateljica na podro\u010dju sodobne umetnosti, s poudarkom na kuratorskih in kriti\u0161kih praksah. Je avtorica \u0161tevilnih umetnostnih besedil, kurirala je \u0161tevilne razstave, pripravila predavanja in uredila ve\u010d strokovnih publikacij. V okviru Vaj iz moderne umetnosti prof. dr. Rebeki Vidrih za 2. stopnjo 2012\/2013 in 2013\/2014, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino je pripravila in izvedla program Kuratorske in kriti\u0161ke \u0161tudije. V \u0161olskih letih 2014\/2015 in 2015\/2016 je bila gostujo\u010da predavateljica na Visoki \u0161oli za umetnost (Univerza v Novi Gorici). (Foto: Voranc Vogel, arhiv Dela)<\/em><\/p>\n

\"AlenkaAlenka Pirman (1964) <\/strong>
\nUmetnica, samozaposlena v kulturi. Diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1989). Med letoma 1996 in 1998 je \u0161tudirala antropologijo vsakdanjega \u017eivljenja na Institutum studiorum humanitatis (ISH) v Ljubljani. Od 2013 dela na doktoratu iz heritologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s preu\u010devanjem dru\u017ebene vloge umetnika pri posredovanju kulturne dedi\u0161\u010dine. V 90-ih se je njeno delo navezovalo predvsem na izmi\u0161ljene institucije: SK8 Muzej<\/em> (1991\u201393), RIGUSRS <\/em>\u2013 Raziskovalni in\u0161titut za geoumetni\u0161ko statistiko RS<\/em> (1997, z Vukom \u0106osi\u0107em in Ireno Woelle) in In\u0161titut za doma\u010de raziskave<\/em> (1994\u201398). Sodelovala je z umetni\u0161kimi kolektivi, kot so Luther Blissett\/01.org<\/a> (1998) in Bughouse (2002\u201303). Izvedla je nekaj metodolo\u0161kih razstavnih projektov, mdr. je delala z zbirko nem\u0161kih izposojenk (Arcticae horulae<\/em>, 1991\u201398), z deponirano zbirko Policijskega muzeja (Primer. Umetnost in kriminaliteta<\/em>, 2005, z Biserko Debeljak) in se v nadaljevanju posvetila razvoju efemernih umetni\u0161kih del (Deveta Koromandija<\/em>, od 2007). Od leta 2004 deluje v okviru Dru\u0161tva za doma\u010de raziskave<\/a> (DDR), kjer se ukvarja s fenomenom ljubiteljskega zbiranja (razstave v Kabinetu 2005\u201310) in preu\u010devanjem transformacije statusa predmeta skozi tr\u017ene, umetni\u0161ke in muzealske procese (mednarodni projekt Trda dejstva<\/em>, 2012\u201313). Leta 2014 je v MGLC pripravila prvo ve\u010djo pregledno razstavo svojega umetni\u0161kega delovanja. Povezava do spletne strani.<\/a><\/p>\n

\"RebekaRebeka Vidrih (1976)<\/strong>
\nDocentka za podro\u010dje umetnostne zgodovine na Oddelku za umetnostno zgodovine Filozofske fakultete v Ljubljani. V \u0161olskem letu 1997\/98 vpisala dodiplomski samostojni \u0161tudij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomirala septembra 2004 z nalogo Umetnostni diskurz: od Vasarijevih \u017eivljenj umetnikov do Gombrichove zgodbe o umetnosti (prejela Pre\u0161ernovo nagrado Filozofske fakultete). V \u0161olskem letu 2004\/05 vpisala na podiplomski \u0161tudij umetnosti novega veka in septembra 2008 doktorirala z disertacijo z naslovom Teorija umetnosti in umetnostne zgodovine v drugi polovici 20. stoletja: klasi\u010dna tradicija in novo umetnostno zgodovinopisje (mentorja izr. prof. dr. Tine Germ in red. prof. dr. Lev Kreft). Predava Umetnost novega veka v Zahodni Evropi I (16.-18. stoletje) in II (19.-20. stoletje), Sodobne teorije in metode umetnostne zgodovine ter Zgodovina fotografije (nosilka od 2015\/16).<\/p>\n

\"AstaAsta Vre\u010dko (1984)<\/strong>
\nAsta Vre\u010dko je doktorica umetnostne zgodovine. Delno je zaposlena kot raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in je zunanja sodelavka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Njeno podro\u010dje raziskovanja sta slovenska in jugoslovanska umetnost 20. stoletja. Ob\u010dasno sodeluje pri pripravi razstav.<\/p>\n

\"SimonaSimona \u017dvanut (1985)<\/strong>
\nUmetnostna zgodovinarka, avtorica besedil s podro\u010dja sodobne umetnosti, kuratorka. \u0160tudentka doktorskega \u0161tudija na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani od 2015\/16. Diplomirala na dvopredmetnem \u0161tudiju primerjalne knji\u017eevnosti in literarne teorije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2011). Med leti 2011 in 2015 je bila na SCCA\u2013Ljubljana koordinatorka, med avgustom 2015 in junijem 2016 pa vodja \u0161ole Svet umetnosti<\/em> in razstavno-raziskovalnega programa Studio 6<\/em>.<\/p>\n

\n

Seminarji in moduli prvega letnika:<\/p>\n

\"\"Izidor Bar\u0161i\u00a0<\/strong> je diplomiral iz filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.\u00a0Besedila o filozofiji, umetnosti in arhitekturi\u00a0je objavljal v Tribuni, Mladini, Delu, Prazninah in Emzinu. Od leta 2010 dela v Redakciji za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, od leta 2013 je \u010dlan uredni\u0161tva revije \u0160um, v obdobju 2014\u201315 je bil tudi urednik pri \u010dasopisu Tribuna. V Moderni galeriji, +MSUM in Tovarni Rog je organiziral ve\u010d bralnih seminarjev, osredoto\u010denih na filozofijo in teorijo.<\/p>\n

\"BarbaraBarbara Bor\u010di\u0107 (1954)<\/strong>
\nUmetnostna zgodovinarka in anglistka; \u0161tudirala medijske \u0161tudije in antropologijo na ISH \u2013 Institutum Studiorum Humanitatis \u2013 Fakulteta za podiplomski humanisti\u010dni \u0161tudij v Ljubljani. Programska svetovalka Zavoda za sodobno umetnost SCCA\u2212Ljubljana. Na podro\u010dju sodobne umetnosti deluje kot kuratorka, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na podro\u010dju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). \u010clanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega zdru\u017eenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam). Vodja projektov v okviru Zavoda SCCA\u2212Ljubljana: Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru 1969\u20131998<\/em>, Videospotting<\/em>, Internet Portfolio<\/em>, PlatformaSCCA<\/em>, Manifesta na doma\u010dem pragu<\/em>, Kaj storiti z Balkansko umetnostjo<\/em>, Kaj storiti z avdiovizualnimi arhivi<\/em> in sourednica knji\u017ene zbirke \u017depna in publikacij PlatformaSCCA<\/em>. Vodi program Brez \u017eebljev in podstavkov<\/em> in video arhiv Postaja DIVA<\/em>.<\/p>\n

\"PetjaPetja Grafenauer (1976)<\/strong>
\nUmetnostna zgodovinarka, kuratorka, likovna kriti\u010darka, urednica, publicistka in predavateljica o sodobni umetnosti. Vodja galerije Vodnikove doma\u010dije v \u0160i\u0161ki. Ukvarja se predvsem s sodobnim slikarstvom in povezovanjem tega z drugimi diskurzi ter zgodovino konstrukcije umetnostnega diskurza 20. in 21. stoletja v regiji. Med leti 2005\u22122006 je vodila kulturno redakcijo Radia \u0160tudent, med 2007 in 2009 je bila kustosinja Galerije Ganes Pratt v Ljubljani. Predava na Oddelku za fotografijo na Visoki \u0161oli VIST, predavala je tudi zgodovino sodobne umetnosti na nekdanji Visoki \u0161oli za umetnost Univerze v Novi Gorici. Kurirala je \u0161tevilne skupinske in samostojne razstavne projekte.<\/p>\n

Jana Intihar Ferjan<\/strong> je 1981 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvo zaposlitev v splo\u0161ni knji\u017enici zaklju\u010dila s strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Od 1983 v Moderni galeriji na mestu kustosinje na oddelku Dokumentacija \u2013 arhiv, bibliografija. Delovno mesto je opredeljeno kot zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje podatkov o dogajanju na podro\u010dju moderne in sodobne likovne umetnosti na Slovenskem.<\/p>\n

Teja Merhar<\/strong> je leta 2009 diplomirala iz umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Od leta 2010 dela kot kustosinja na oddelku Dokumentacija arhiv Moderne galerije v Ljubljani, ki sistemati\u010dno zbira, obdeluje, hrani ter posreduje podatke in gradivo o likovni umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Merharjeva polega tega redno sodeluje pri publikacijah in razstavah Moderne galerije; mdr. je pripravila izbrani biobibliografiji ob preglednih razstavah Jo\u017eeta Bar\u0161ija (2013, +MSUM) in Tadeja Poga\u010darja (2014, MG+).<\/p>\n

\"\"Kaja Kraner<\/strong> primarno deluje kot piska kriti\u0161kih, teoretskih besedil in radijskih oddaj na podro\u010dju sodobnih umetnosti. Je programska sodelavka Pekarne Magdalenske mre\u017ee, \u010dlanica uredni\u0161tva revije \u0160um<\/em>, sourednikuje oddajo Art-Area na Radiu \u0160tudent ter v okviru \u0160uma in kolektiva Neteorit (so)vodi bralne seminarje s podro\u010dja sodobnih umetnosti. Doslej se je osredoto\u010dala predvsem na odnose med umetnostjo, politiko in teorijo ter produkcijskimi okoli\u0161\u010dinami sodobne umetnosti. Trenutno v okviru doktorskega \u0161tudija raziskuje pojem geopolitike umetnosti.<\/p>\n

\"AndrejAndrej Pezelj (1978)<\/strong>
\nRojen na Reki na Hrva\u0161kem. Leta 1998 se je vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, kjer je leta 2003 tudi diplomiral. V \u010dasu \u0161tudija je v sklopu programa Erasmus obiskoval National college of Art and Design v Dublinu. Leta 2004 se je preselil v Pariz, kjer je diplomiral na Fakulteti Paris VIII. Leta 2016 je doktoriral na Filozofski fakulteti, smer sociologija kulture, pri mentorju Rastku Mo\u010dniku. Predava teorijo in kritiko umetnosti na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici.<\/p>\n

\"VladimirVladimir Vidmar (1982)<\/strong>
\nUmetni\u0161ki vodja Galerije \u0160kuc v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz filozofije in novinarstva na Fakulteti za dru\u017ebene vede na Univerzi v Ljubljani. Med 2007 in 2010 je delal v Mestnem muzeju Ljubljana na izobra\u017eevalnih programih za mladino in odrasle. Med 2010 in 2013 je bil pomo\u010dnik umetni\u0161kega vodje Galerije \u0160kuc. Njegovi kuratorski projekti vklju\u010dujejo \u0161tevilne mednarodne skupinske in samostojne razstave Tadeja Poga\u010darja, Lale Ra\u0161\u010di\u0107, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike \u0160pan, Nikite Kadan. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi za\u010detki: Umetnost v Sloveniji 2005\u20132015<\/em> v +MSUM v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out<\/em> ter pri mednarodnem razstavnem projektu Joshua Simon v Tel Avivu Otroci si \u017eelijo komunizem<\/em>. S Tadejem Poga\u010darjem pripravlja raziskovalni in razstavni projekt 90-ta leta v slovenski umetnosti. Redno objavlja besedila o sodobnih umetni\u0161kih praksah v umetni\u0161kih revijah, katalogih, bil pa je tudi \u010dlan razli\u010dnih \u017eirij. Od 2016 pou\u010duje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je vklju\u010den v te\u010daj Umetnostni sistem in teorija razstavljanja<\/em>, katerega predmetna nosilka je Beti \u017derovc. \u017divi in dela v Ljubljani.<\/p>\n

\n

Izvajalci in izvajalke modulov drugega letnika:<\/p>\n

\"\"Uro\u0161 Bon\u0161ek<\/strong> (1981) se s komuniciranjem profesionalno ukvarja \u017ee 12 let. Najprej je bil\u00a0 snovalec sloganov in idej v dveh ogla\u0161evalskih agencijah, nato vodja odnosov z javnostjo in tako del prvotne ekipe Centra urbane kulture Kina \u0160i\u0161ka, s katero je iz nekdanjega kina ustvaril najprepoznavnej\u0161o urbano kulturno blagovno znamko pri nas in ji priskrbel ve\u010d kot 40 tiso\u010d medijskih objav. Za sabo ima promocijo skoraj 2 tiso\u010d kulturnih dogodkov, bil je tudi pobudnik dru\u017ebenoodgovornega projekta Kulturni evro. Zadnje leto in pol kot vodja odnosov z javnostjo na CNVOS komunicira nevladni\u0161ke (zagovorni\u0161ke) akcije in (medijske) projekte, snuje komunikacijske strategije za nevladne organizacije, \u0161e vedno skrbi za komunikacijo nekaj neljubljanskih kulturnih prireditev in festivalov, je tudi pobudnik Kluba komunikatorjev nevladnega sektorja.<\/p>\n

\"Du\u0161anDu\u0161an Dov\u010d (1973)<\/strong>
\nDiplomiral iz\u00a0primerjalne knji\u017eevnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izku\u0161nje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin<\/em> kot urednik in vodja projektov (1997\u22122002), nato na dru\u017ebi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (junij\u2212december 2003). Od leta 2004 je zaposlen na Zavodu SCCA\u2212Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev. Je tudi \u010dlan projektne skupine fizi\u010dnega in spletnega video arhiva Postaja DIVA<\/em> in koordinira program Brez \u017eebljev in podstavkov<\/em>. Aktiven je tudi v razli\u010dnih skupinah za razvoj kulturne politike (\u010dlan ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, maj\u2013december 2011, \u010dlan upravnega odbora pri dru\u0161tvu Asociacija, dru\u0161tvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009).<\/p>\n

\"\"Polona Lov\u0161in<\/strong> (1977) je leta 2003 diplomirala na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2003 je zaposlena v podjetju Riko, d.o.o., kot vodja korporativnih komunikacij, kjer svojo pozornost \u0161e posebej posve\u010da integraciji kulture in umetnosti v korporativno poslovno delovanje. O tem tudi predava in objavlja besedila za razli\u010dne publikacije. Oblikovanje in kuriranje Likovne zbirke Riko je ena izmed njenih najljub\u0161ih odgovornosti znotraj podjetja Riko. Med leti 1999 in 2005 je objavljala likovne kritike v Razgledih<\/em> in Financah<\/em>, med leti 2005 in 2010 je bila \u010dlanica strokovne komisije za vizualno umetnost na MOL. Od leta 2001 deluje kot \u010dlanica strokovnega sveta Galerije Miklova hi\u0161a, od leta 2015 pa \u010dlanica sveta MAO.<\/p>\n

Luka Hribar<\/strong> je skrbnik informacijskega sistema in tehnologij v Narodni galeriji. Poleg upravljanja informacijsko-komunikacijske tehnologije \u017ee od za\u010detka sodeluje tudi pri digitalizaciji umetnostnega fonda galerije. Od leta 1996 dalje skrbi za spletno podobo ustanove in sodeluje pri multimedijski opremi razstavnih projektov. Od leta 2012 se ukvarja z izdajanjem e-publikacij Narodne galerije. Na to temo je leta 2013 tudi magistriral. Pripravlja tudi videe kot spremljevalno in razlagalno gradivo na razstavah in na dru\u017ebenih omre\u017ejih.<\/p>\n

\"LaraLara Plav\u010dak (1987)<\/strong>
\nDiplomirana umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Leta 2011 je kon\u010dala Svet umetnosti, \u0161olo za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje, ki deluje v okviru Zavoda SCCA\u2013Ljubljana. Kurirala je ve\u010d samostojnih in skupinskih razstav v slovenskem in mednarodnem prostoru. Med 2015 in 2017 je sodelovala s festivalom kratkega filma v Ljubljani FeKK. Aktivna je znotraj projektno-razstavne prodajne galerije DobraVaga, kjer vodi program zin razstav, \u010ditalnice in arhiva ZINE VITRINE. Od 2016 do 2018 je bila sodelavka \u0161ole Svet umetnosti pri SCCA\u2013Ljubljana, od februarja 2018 pa je vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino \u0160i\u0161ka.<\/p>\n

\"\" Miha Kelemina (1985)<\/strong>
\nKritik in kurator, vodja programa Svet umetnosti, \u0161ole za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje ter razstavno-raziskovalnega programa Studia 6. Od leta 2016 je samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti. Po kon\u010danem izobra\u017eevanju je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in knji\u017enici, pozneje je bil sodelavec Postaje Diva<\/em>, portala za video umetnost in koordinator programa Svet umetnosti ter Studio 6. Kon\u010dal je dodatno izobra\u017eevanje v projektnem mened\u017ementu. Je ustanovni \u010dlan kolektiva OFFTIR, dru\u0161tva za vizualno in zvo\u010dno umetnost<\/em> in sodelavec Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, kjer je bil do leta 2016 urednik oddaje Art-Area<\/em>. Med 2014\u20132016 je bil sodelavec projekta VideoWall, <\/em>urbane video galerije, ki je na \u017didovski ulici v Ljubljani vsakih \u0161tirinajst dni predstavila novo video zanko.<\/p>\n

\"VesnaVesna Bukovec (1977)<\/strong>
\nVesna Bukovec je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav, je tudi \u010dlanica umetni\u0161ke skupine KOLEKTIVA (skupaj z Metko Zupani\u010d in Lado Cerar). V sodelovanju z Metko Zupani\u010d kurira program Video in Progress (od 2008) in serijo Video ve\u010derov v Galeriji Photon (od 2010). Od leta 2006 je skrbnica spletnih strani na SCCA-Ljubljana, od leta 2015 sodelavka Postaje DIVA. Je samozaposlena v kulturi in deluje tudi na podro\u010dju spletnega in grafi\u010dnega oblikovanja za nevladne organizacije na podro\u010dju kulture.\u00a0www.vesna-bukovec.net<\/a><\/p>\n

\"BarbaraBarbara Bor\u010di\u0107 (1954)<\/strong>
\nUmetnostna zgodovinarka in anglistka; \u0161tudirala medijske \u0161tudije in antropologijo na ISH \u2013 Institutum Studiorum Humanitatis \u2013 Fakulteta za podiplomski humanisti\u010dni \u0161tudij v Ljubljani. Programska svetovalka Zavoda za sodobno umetnost SCCA\u2212Ljubljana. Na podro\u010dju sodobne umetnosti deluje kot kuratorka, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na podro\u010dju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). \u010clanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega zdru\u017eenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam).<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vodja programa: Miha Kelemina (1985) Kritik in kurator, vodja programa Svet umetnosti, \u0161ole za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje ter razstavno-raziskovalnega programa Studia 6. Od leta 2016 je samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti. Po kon\u010danem […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":9611,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/13606"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=13606"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/13606\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13609,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/13606\/revisions\/13609"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/9611"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=13606"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=13606"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=13606"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}