En del zgodbe se je za\u010del, ko je moj takratni cimer v najini \u0161tudentski sobi, za nekaj mesecev gostil Romana. Takrat je pri\u0161el \u0161tudirat na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in jaz sem naenkrat imel, \u010deprav takrat \u0161e v jajcu, pa vendar, sredi knjig, zapiskov in misli o renesan\u010dni in srednjeve\u010dki umetnosti, nekaj \u017eive sodobnosti. Na \u017ealost ali na sre\u010do, to danes ni posebej pomembno, mi takrat ni prav zelo potegnilo, ampak vseeno sem na Romanovo pobudo poslu\u0161al predavanja o likovni teoriji, na njegovi \u0161oli. Moja \u0161ola tega pogleda niti slu\u010dajno ni premogla. V \u010dasu, ki bi ga v nekih kapitalsko-socialnih zgodbah imenoval prosti \u010das, pa sva postajala z Romanom dobra prijatelja. Z njim sem \u0161el tudi skozi moje slikarke iniciacije od nenavadne terpentinove kopeli do prve razstave v vlogi kuratorja.<\/p>\n
Potem se \u010dez nekaj let v to zgodbo vplete Robertina. Bilo je njuno skupno \u017eivljenje in njena prava iniciacija v kiparski poklic, kamor jo je peljala \u0161ola. Roman je slikal svoje, potem se od oljnih barv obrnil proti risbi v oglju, Robertina pa od lesenih skulptur, preko steklenih objektov in drugih materialov proti videu in drugim elektronskim tehnologijam. Pa mi je zadnji\u010d zatrdila, da je bil simpozij na Mad\u017earskem, kjer je spet obdelovala svoj hlod, lepa izku\u0161nja.<\/p>\n
Drugi del zgodbe se je za\u010del pred pribli\u017eno enim letom, ko se je zbrala skupina tega laboratorija in so skozi skupino tudi v meni za\u010dela vedno bolj brbotati vpra\u0161anja o mojem poklicu. Takrat \u0161e nisem imel potrebe po razlikovanju med nazivoma kustos in kurator, sem se pa \u017ee nekaj \u010dasa spra\u0161eval o vlogi, ki jo opravljam v svetu umetnosti ter o na\u010dinu, kako to po\u010dnem. V kupu poklicno-\u017eivljenjskih vpra\u0161anj se je zna\u0161el tudi dvom o legitimnosti mojega ukvarjanja kot kuratorja z delom umetnika, ki je moj prijatelj. Moje poznavanje moderne in sodobne umetnosti izvira iz prijateljstva in \u010de iskreno pomislim, ne vem ali v Romanovo in Robertinino delo verjamem ker vem od kod prihaja, ker na nek na\u010din poznam njuni du\u0161i pred njunim delom, ali zato, ker se sklada z nekim vzorcem, ki sem si ga z izku\u0161njami prisvojil in mu vsakokrat na novo sledim kot operatorju iskrenosti in resnice. Pravzaprav gre v obeh primerih za vpra\u0161anje vere in prepri\u010dan sem, da dokler ji sledim iskreno, ne morem zaiti, saj je to pot resnice. Sicer moje resnice, ampak ali je sploh mogo\u010de pri\u010dakovati ve\u010d? Nenazadnje pa v tem primeru ne gre za preverjanje ali utrjevanja moje kredibilnosti v o\u010deh \u010detrtih oseb. Kve\u010djemu me zanima, pozicija mene kot tretje osebe, ki preverja samo sebe. Pa vendar je pomembneje da vsak sam pri sebi preveri iskrenost in mo\u010d dela avtorjev, ki ju spo\u0161tujem in ju imam rad. Zaradi njiju in njunega dela. \u017divljenje smo ljudje in med\u010dlove\u0161ki odnosi, potem pa pride na\u0161 vladar \u2013 kapital. In takrat \u0161ele \u017eelim, da me vpra\u0161ate po legitimnosti moje geste.<\/p>\n
Vasja Nagy<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
En del zgodbe se je za\u010del, ko je moj takratni cimer v najini \u0161tudentski sobi, za nekaj mesecev gostil Romana. Takrat je pri\u0161el \u0161tudirat na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in jaz sem naenkrat imel, \u010deprav takrat \u0161e v jajcu, pa vendar, sredi knjig, zapiskov in misli o renesan\u010dni in srednjeve\u010dki umetnosti, nekaj \u017eive sodobnosti. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":137,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/142"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=142"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/142\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9480,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/142\/revisions\/9480"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/137"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=142"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=142"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=142"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}