{"id":14373,"date":"2019-05-26T21:29:56","date_gmt":"2019-05-26T19:29:56","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?page_id=14373"},"modified":"2019-07-11T12:43:38","modified_gmt":"2019-07-11T10:43:38","slug":"galerijska-predstavitev-arhiva","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/sedemnajsto-leto-2018-2020\/nadzor-kultivacija-razvoj\/galerijska-predstavitev-arhiva","title":{"rendered":"Galerijska predstavitev arhiva"},"content":{"rendered":"

nadzor < kultivacija > razvoj
\nDelovanje Sorosovega centra za sodobne umetnosti \u2013 Ljubljana (1993\u20131999)<\/a>
\n16. 5.\u20136. 6. 2019, Galerija \u0160kuc, Ljubljana<\/p>\n

\n

Grafi\u010dno oblikovanje: Vesna Bukovec
\nFotografije: Klemen Ilovar<\/p>\n

\n
\"\"
Detajl s plakata, celoten plakat (pdf)<\/a><\/figcaption><\/figure>\n

Mre\u017ea SCCA<\/strong><\/p>\n

Mre\u017ea dvajsetih Sorosovih centrov (SCCA Network) je bila ustanovljena v devetdesetih letih v nekdanjih socialisti\u010dnih in komunisti\u010dnih dr\u017eavah srednje in vzhodne Evrope ter Sovjetske zveze. Mre\u017ea si je prizadevala modernizirati umetni\u0161ki diskurz ter vzpostaviti narativ sodobne umetnosti na \u201cVzhodu\u201d, kar je posku\u0161ala dose\u010di z regionalnim povezovanjem, zgodovinjenjem umetni\u0161kih tendenc, zbiranjem dokumentacije o umetnikih in umetnosti, razstavami in projekti, lastno revijo za sodobno umetnost in financiranjem kulturne dejavnosti. Mre\u017ea je imela aktivno vlogo pri usmerjanju umetnosti, vzpostavila je vzporedne komunikacijske kanale ter spodbujala rabo novih medijev in tehnologij. Vsi centri so bili nadgradnja dokumentacijskega centra SCCA-Budimpe\u0161ta, ustanovljenega leta 1984\/85. Vsak center je ob ustanovitvi dobil priro\u010dnik s priporo\u010dili glede strukture in vsebin, ki so jih posamezni centri bolj ali manj dosledno prilagodili potrebam lokalnega okolja. U\u010dinki te\u017enje po pozahodnjenju so bili v nekaterih okoljih bolj vidni kakor v drugih.<\/p>\n

\n
\"\"
Detajl s plakata, celoten plakat<\/a><\/figcaption><\/figure>\n

SCCA-Ljubljana<\/strong><\/p>\n

Sorosov center za sodobne umetnosti \u2013 Ljubljana je deloval med letoma 1993 in 1999 kot eden od programov Zavoda za odprto dru\u017ebo \u2013 Slovenija in kot del mre\u017ee dvajsetih SCCA centrov. Poleg dotacijskih programov je izvajal vrsto nacionalnih in regijskih programov in lastnih projektov. Delovanje SCCA-Ljubljana je segalo na podro\u010dja razstavne dejavnosti (letne razstave in projekti), izobra\u017eevanja (kuratorski te\u010daj Svet umetnosti), raziskovanja, zalo\u017eni\u0161tva, arhiviranja (dokumentiranje zgodovine videa), dokumentacije (mape umetnikov in umetnic, videoteka, diateka) in diseminacije (posredni\u0161ka mre\u017ena servisna dejavnost). Center je bil vstopna informacijska to\u010dka za \u0161tevilne kuratorje in raziskovalce, ki so se \u017eeleli informirati o lokalnem okolju, z individualnimi potovalnimi podporami pa je spodbujal tudi izmenjavo z zahodnimi umetnostnimi sredi\u0161\u010di (potovalne podpore Pot pod noge<\/em>, koordinacija programa ArtsLink<\/em>, umetni\u0161ki atelje v New Yorku (v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo)). Center je z javnimi razpisi in dotacijami podpiral kulturno dejavnost, klju\u010dne pa so bile dotacije umetni\u0161kim, razstavnim in zalo\u017eni\u0161kim projektom ter tudi dotacije za mednarodno sodelovanje in za neprogramske stro\u0161ke. Leta 2000 so se zaradi preoblikovanja Sorosovih fundacij SCCA-ji osamosvojili in za\u010deli delovati kot nevladne organizacije, se pripojili ve\u010djim institucijam ali pa prenehali delovati. SCCA-Ljubljana se je preoblikoval v Zavod za sodobno umetnost SCCA \u2013 Ljubljana.<\/p>\n

\n
\"\"
Detajl s plakata, celoten plakat (pdf)<\/a><\/figcaption><\/figure>\n

Analiza dotacij SCCA-Ljubljana (1993-1999)<\/strong><\/p>\n

Analiza podeljenih dotacij: Tia \u010ci\u010dek. Pomo\u010d pri pripravi analize: Asta Vre\u010dko.<\/p>\n

\n
\"\"
Detajl s plakata, celoten plakat<\/a><\/figcaption><\/figure>\n

Razstavna dejavnost<\/strong><\/p>\n

Razstavni projekti SCCA-Ljubljana so bili namenjeni predstavljanju sodobne umetni\u0161ke produkcije in so spodbujali organizacijske prijeme in teme, ki so se v lokalnem kulturnem prostoru kazale kot manko. Prvi razstavni projekt je bil Akcija letak<\/strong><\/em> (Pe\u0161aki, Metelkova mesto, 1993), v sklopu katere je potekala tudi tiskovna konferenca s predstavitvijo delovanja in programa novo ustanovljenega centra. Vsi SCCA-ji so pripravljali t. i. letne razstave, pri izbiri tematik in medijev pa so se nemalokrat zgledovali po razstavah, ki jih je za SCCA-Budimpe\u0161ta kurirala direktorica mre\u017ee SCCA Network Suzanne Meszoly. Prva letna razstava SCCA-Ljubljana je bila Urbanaria<\/strong><\/em>. Tematizirala je umetnost v urbanem okolju, razdeljena pa je bila na dva dela: konceptualno razstavo petdesetih predlogov, prispelih na javni razpis (NUK, 1994), in realizacijo trinajstih projektov na razli\u010dnih lokacijah po Ljubljani in v razli\u010dnih \u010dasovnih obdobjih (1994\u20131997). Letna razstava Medij v mediju<\/strong><\/em> (kuratorka Vanesa Cvahte, 1997) je bila mednarodni razstavni projekt, ki je predstavil umetni\u0161ke koncepte, katerih tema so mno\u017ei\u010dni mediji, njihovo delovanje, psihosocialni in ideolo\u0161ki u\u010dinki ter estetske kvalitete. Enakovredno je predstavil razli\u010dne umetni\u0161ke medije: video, ambient, fotografijo, avantgardisti\u010dni film in internet. Raziskovalni projekt o vpra\u0161anjih recepcije in vrednotenja moderne slovenske umetnosti Potla\u010dena umetnost<\/strong><\/em> je bil zadnja letna razstava, ki jo je center namesto razstave pripravil v obliki simpozija (Muzej novej\u0161e zgodovine, 1998).<\/p>\n

Leta 1997 je SCCA-Ljubljana pod svoje okrilje sprejel \u0160KUC-ov kuratorski te\u010daj Svet umetnosti<\/strong>, v sklopu katerega so udele\u017eenci in udele\u017eenke pod mentorskim vodstvom Alenke Pirman, Lilijane \u0160tepan\u010di\u010d in Igorja Zabela v Galeriji \u0160KUC zasnovali razstave This Art Is Recycled<\/em> (1997), Ko umetnost nabija<\/em> (1998) in Obiskovalci<\/em> (1999).<\/p>\n

\n

\"\"<\/p>\n

Dokumentacijski program<\/strong><\/p>\n

Ena od nalog Sorosovih centrov je bilo tudi zbiranje in dokumentiranje podatkov o umetnikih, umetnicah in umetni\u0161kih tendencah, zgodovinjenje teh tendenc, prevajanje zbranih podatkov in njihovo posredovanje centralni mre\u017ei. SCCA centri so bili nadgradnja dokumentacijskega centra SCCA-Budimpe\u0161ta, ki je v za\u010detku devetdesetih zasnoval ra\u010dunalni\u0161ko podatkovno bazo za dokumentiranje likovne umetnosti. Dvojezi\u010dna baza (jezik okolja in angle\u0161\u010dina) je posku\u0161ala zapolniti praznino v kanonizaciji sodobne umetnosti v Vzhodni Evropi, slu\u017eila pa naj bi seznanjanju kuratorjev in raziskovalcev z lokalno umetnostjo. V ta namen so SCCA-ji zbirali tudi mape umetnikov in umetnic (Artists\u2019 Files), gradiva, najve\u010dkrat predstavitve izbranih umetni\u0161kih projektov, pa so umetniki in umetnice prinesli na podlagi javnega poziva. Nekateri SCCA-ji so imeli obse\u017ene dokumentacijske programe, SCCA-Ljubljana se je celostnemu zbiranju dokumentacije o umetnikih odrekel, ker je to kontinuirano \u017ee po\u010del oddelek Dokumentacija-arhiv Moderne galerije v Ljubljani. Usoda dokumentacijskih baz \u0161tevilnih drugih centrov ni znana.<\/p>\n

V sklopu dokumentacijskega programa je SCCA-Ljubljana zasnoval tematski dokumentacijski, arhivarski in raziskovalni projekt o video umetnosti v slovenskem prostoru (1994\u20131999), sklenil pa se je s publikacijo Videodokument<\/strong><\/a>, ki sta jo pospremila knji\u017eica esejev in CD-rom.<\/p>\n

SCCA-Ljubljana\u00a0je leta 1997 v sodelovanju z Ljudmilo, \u0161e enim programom Zavoda za odprto dru\u017ebo \u2013 Slovenija, zasnoval spletni projekt\u00a0Internet Portfolio<\/strong><\/a>, ki je umetnike in umetnice seznanjal tako z rabo interneta kot orodja kot potencialnega izraznega sredstva ter jim omogo\u010dil, da so v sodelovanju z izvedenci izdelali svojo predstavitev na spletu.<\/p>\n

\n

\"\"<\/p>\n

Video intervjuji<\/strong><\/p>\n

V video intervjuju so o vlogi in delovanju Sorosovega centra za sodobne umetnosti \u2013 Ljubljana razpravljale nekdanje sodelavke SCCA-Ljubljana, Lilijana Stepan\u010di\u010d, Barbara Bor\u010di\u0107, Sa\u0161a Nabergoj, umetnika Vuk \u0106osi\u0107 in Miran Mohar ter umetnostna zgodovinarka in teoreti\u010darka dr. Beti \u017derovc.<\/p>\n

Vpra\u0161anja: Miha Kelemina, Jasna Jernej\u0161ek; snemanje in monta\u017ea: Toni Poljanec.<\/p>\n

\n