![\"\"](\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/SU18leto-730x411.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
MODUL 1: RAZSTAVA<\/strong><\/a> | MODUL 2: UMETNOSTNI SISTEMI IN KULTURNA POLITIKA<\/strong><\/a> | MODUL 3: ZGODOVINA RAZSTAVLJANJA IN KURATORSKIH PRAKS<\/strong><\/a> | MODUL 4: FINANCIRANJE RAZSTAV IN PROJEKTOV SODOBNE UMETNOSTI<\/strong><\/a> | MODUL 5: STRATE\u0160KO NA\u010cRTOVANJE<\/strong><\/a> | MODUL 6: OBLIKOVANJE IN TEHNI\u010cNA PODPORA RAZSTAVE<\/strong><\/a> | MODUL 7: KURATORSKO MAPIRANJE<\/strong><\/a> | MODUL 8: MUZEJSKO DELO<\/strong><\/a> | MODUL 9: PISANJE O SODOBNI UMETNOSTI<\/strong><\/a> | MODUL 10: VSEBINE PO IZBORU UDELE\u017dENK IN UDELE\u017dENCEV<\/strong><\/a><\/span><\/p>\n <\/a><\/p>\n Alenka Gregori\u010d in Vadim Fi\u0161kin: Kuratorski kolegij<\/em><\/strong>, delo v praksi, 2. LETO<\/span><\/strong> Ekipa SU, Pomo\u010d pri pripravi letne razstave \u0161ole v Galeriji \u0160kuc<\/strong>, delo v praksi, 1. LETO<\/span><\/strong> Bojana Pi\u0161kur, Vladimir Vidmar: Kuratorska raziskava<\/em><\/strong>, praktikum, 1. LETO<\/span><\/strong> Virtualna razstava<\/strong>, delo v praksi, 1. LETO<\/span><\/strong> <\/a><\/p>\n Predavateljice bodo predstavile kulturno politiko v Sloveniji, o\u010drtale osnovne podobnosti in razlike med delovanjem sistema sodobne umetnosti v Sloveniji in v mednarodnem prostoru ter razmi\u0161ljale o mo\u017enih oblikah (re)organizacije.<\/p>\n Tja\u0161a Pureber: Kulturna politika in status samozaposlenih v kulturi<\/em><\/strong>, predavanje, 1. LETO<\/span><\/strong> Nata\u0161a Petre\u0161in-Bachelez: Umetnostni sistemi v mednarodnem prostoru<\/em><\/strong>, predavanje, 1. LETO<\/span><\/strong> Lilijana Stepan\u010di\u010d: Umetnostni sistem<\/em><\/strong>, predavanje, 1. LETO<\/span><\/strong> Ur\u0161a Chitrakar: Avtorske pravice v sodobni umetnosti<\/em><\/strong>, predavanje, 2. LETO<\/span><\/strong> <\/a><\/p>\n Modul bo ponudil zgodovinski pregled praks razstavljanja moderne in sodobne umetnosti. Predstavili bomo klju\u010dne to\u010dke in mehanizme, ki so skozi zgodovino oblikovali fenomene razstavljana, razstavi\u0161\u010d, umetnostnih institucij in vlogo kuratorke\/kuratorja.<\/p>\n Asta Vre\u010dko: Zgodovina razstavljanja<\/em><\/strong>, niz predavanj, 1. LETO<\/span><\/strong> Asta Vre\u010dko: Vzpostavljanje umetnostnega sistema v Sloveniji<\/em><\/strong>, niz predavanj, 1. LETO<\/span><\/strong> Miha Kelemina: Zgodovina kuratorskih praks<\/em><\/strong>, niz predavanj, 1. LETO<\/span><\/strong> Vladimir Vidmar: Bralni seminar<\/em><\/strong>, seminar, 1. LETO<\/span><\/strong> Jasna Jernej\u0161ek: Sodobna umetnost in vizualna kultura<\/em><\/strong>, predavanje in delavnica, 1. LETO<\/span><\/strong> <\/a><\/p>\n Na predavanjih in prakti\u010dnih delavnicah se bomo seznanili s finan\u010dnimi mehanizmi podpor za delovanje v kulturi in umetnosti na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Spoznali bomo, katere institucije nudijo servisno podporo pri pridobivanju finan\u010dnih sredstev za kulturne projekte in kako upravljamo s sponzorskimi sredstvi. Predavatelj in predavateljici z dolgoletnimi izku\u0161njami na podro\u010dju financiranja kulture bodo predstavili osnovne gabarite, kako se znajti med razli\u010dnimi razpisi ter kako pripraviti uspe\u0161no prijavo.<\/p>\n Ur\u0161ka Je\u017e, Pridobivanje sponzorskih sredstev<\/em><\/strong>, praktikum, 2. LETO<\/span><\/strong> Du\u0161an Dov\u010d: Zemljevid razpisov in pozivov<\/em><\/strong>, predavanje, 1. LETO<\/span><\/strong> Zavod Motovila: Programi financiranja EU \u2013 Ustvarjalna Evropa<\/em><\/strong>, predavanje, 1. LETO<\/span><\/strong> Du\u0161an Dov\u010d, Alenka Gregori\u010d: Priprava finan\u010dnega na\u010drta za razstavo sodobne umetnosti<\/em><\/strong>, praktikum, 2. LETO<\/span><\/strong> Du\u0161an Dov\u010d: Kako prijaviti projekt?<\/em><\/strong>, delavnica in individualna sre\u010danja, izbirna vsebina, 1. LETO<\/span><\/strong> Ekipa SU, Du\u0161an Dov\u010d: Producent v sodobni vizualni umetnosti<\/em><\/strong>, praktikum, izbirna vsebina, 2. LETO<\/span><\/strong> <\/a><\/p>\n V modulu se bomo spoznali z osnovami kulturnega in strate\u0161kega mened\u017ementa. Pogledali bomo v kolesje delovanja institucij, v snovanje, na\u010drtovanje in vodenje dolgoro\u010dnih strategij. Seznanili se bomo, kako uspe\u0161no komunicirati z javnostmi; kako zasnovati spletne zgodbe in katerih komunikacijskih kanalov se lahko poslu\u017eimo, da dose\u017eemo tudi tiste, na katere nismo niti pomislili.<\/p>\n Yasmin Martin Vodopivec: Mened\u017ement kot orodje za udejanjanje idej na podro\u010dju kulture<\/em><\/strong>, predavanje, 1. LETO<\/span><\/strong> + 2. LETO<\/span><\/strong> Ur\u0161ka Comino, Odnosi z javnostmi za razstavo sodobne umetnosti<\/em><\/strong>, praktikum, 2. LETO<\/span><\/strong> Alja Gogala, Odnosi z javnostmi za razstavo sodobne umetnosti<\/em><\/strong>, praktikum, 2. LETO<\/span><\/strong> Vuk \u0106osi\u0107: Strategija spletnega komuniciranja<\/em><\/strong>, predavanje, 2. LETO<\/span><\/strong> Tadej Vaukman, Naslov<\/em><\/strong>, praktikum, 2. LETO<\/span><\/strong> Sanja Petrovi\u0107, Marketing projekta<\/em><\/strong>, praktikum, 2. LETO<\/span><\/strong> <\/a><\/p>\n Modul bo posve\u010den tehni\u010dnim in oblikovnim vidikom snovanja razstave od njene preliminarne, pripravljalne faze pa vse do operativne faze in postavljanja umetni\u0161kih del v prostor. Izdelali bomo tehni\u010dni na\u010drt in se seznanili z multimedijsko tehnologijo kot komunikacijskim orodjem na umetnostni razstavi. Posebno pozornost bomo namenili oblikovanju razstave in prakti\u010dnim metodam re\u0161evanja izzivov, ki jih predstavlja medij razstave.<\/p>\n Ajdin Ba\u0161i\u0107, Oblikovanje razstave \u2013 pogled grafi\u010dnega oblikovalca<\/em><\/strong>, praktikum, 2. LETO<\/span><\/strong> Vasa Perovi\u0107: Oblikovanje razstavnega prostora \u2013 pogled arhitekta<\/em><\/strong>, praktikum, 2. LETO<\/span><\/strong> Miran Mohar: Oblikovanje razstave \u2013 pogled oblikovalca<\/em><\/strong>, praktikum, 2. LETO<\/span><\/strong> Luka Hribar: Multimedija na razstavnem projektu<\/em><\/strong>, predavanje, 2. LETO<\/span><\/strong> Miha Kelemina: Priprava tehni\u010dnega na\u010drta za razstavo sodobne umetnosti<\/em><\/strong>, praktikum 2. LETO<\/span><\/strong> <\/a><\/p>\n Na obiskih umetnostnih razstav in institucij bomo spoznali delovanje razli\u010dnih javnih zavodov, neodvisnih organizacij ter posameznic in posameznikov. Oglede bodo dopolnjevali moderirani pogovori z razli\u010dnimi kulturnimi delavkami in delavci. Modul traja dve \u0161olski leti.<\/p>\n Ekipa SU: Pogovori s kuratorkami in kuratorji sodobne umetnosti<\/em><\/strong>, moderirani pogovori Vladimir Vidmar, Lenka \u0110orojevi\u0107, Alenka Gregori\u0107, Miran Mohar, Brati razstavo<\/em><\/strong>, praktikum, delo na terenu Ekipa SU: Kuratorsko mapiranje<\/em><\/strong>, delo na terenu Ekipa SU: Obiski ateljejev in drugih prostorov ustvarjanja<\/em><\/strong>, delo na terenu Ekipa SU: Obisk odlo\u010devalcev<\/em><\/strong>, delo na terenu, izbirna vsebina
\nMODUL 1: RAZSTAVA<\/strong><\/h4>\n
\nOsrednji del izobra\u017eevanja zajema priprava in izvedba razstave sodobne umetnosti. Udele\u017eenke in udele\u017eenci bodo zasnovali razstavo in njene spremljevalne dogodke. Izbrali bodo umetnice in umetnike, napisali spremno besedilo, pripravili tehni\u010dni na\u010drt, na\u010drt odnosov z javnostmi, posku\u0161ali pridobiti dodatna finan\u010dna sredstva ter zasnovali publikacijo. Mentorica in mentor, kuratorka Alenka Gregori\u010d in umetnik Vadim Fi\u0161kin, bosta na tedenskih kuratorskih sre\u010danjih komentirala razvoj koncepta razstave.<\/p>\n
\nUdele\u017eenke in udele\u017eenci bodo sodelovali pri zasnovi in izvedbi razstave, ki jo ekipa Sveta umetnosti v maju 2021 pripravlja v Galeriji \u0160kuc. Kuratorska ekipa se bo ob\u010dasno sre\u010devala na delovnih sestankih, kjer bo razpravljala o konceptu, umetni\u0161kih delih, poteku dela in o zadol\u017eitvah in nalogah.<\/p>\n
\nV nizu sre\u010danj se bomo seznanili s kuratorskim delom v praksi. Zanimalo nas bo predvsem, kako se kuratorka ali kurator loti snovanja razstave, kje najde izhodi\u0161\u010dno to\u010dko, ter kako razvija koncept. Kako poteka kuratorsko raziskovalno delo v praksi? Izhajamo iz pogovora z umetnico ali umetnikom, obiska ateljeja, iz poznanega dela ali obiskane razstave? Brskamo po spletu, spletnih bazah, knji\u017enicah in arhivih? Kako poteka delo v kuratorski skupini? Sledil bo prakti\u010dno naravnan sklop s kuratorjem Vladimirjem Vidmarjem, ki bo temeljil na vsakdanjih izzivih kuratorskega dela.<\/p>\n
\nPo koncu prvega letnika bodo udele\u017eenke in udele\u017eenci samostojno zasnovali virtualno razstavo, ki jo bodo pred za\u010detkom drugega letnika predstavili mentorici, mentorju in skupini. Pri snovanju razstave bodo upo\u0161tevali specifike izbranega razstavi\u0161\u010da. Glede na predlo\u017eeno virtualno razstavo bosta mentorica in mentor izbrala manj\u0161o skupino, ki jo bomo povabili k vpisu v drugi letnik \u0161ole.<\/p>\n
\nMODUL 2: UMETNOSTNI SISTEMI IN KULTURNA POLITIKA<\/strong><\/h4>\n
\nKaj vse vpliva na delo umetnic in umetnikov ter producentov v Sloveniji? Kako deluje kulturna politika in kateri zakoni so klju\u010dni za razumevanje statusa delavk in delavcev v kulturi? V dveh predavanjih bomo spoznali osnove kulturne politike: od zgodovinskih izvorov trenutnih te\u017eav v kulturni politiki do zakonskih okvirov in zemljevida klju\u010dnih subjektov v kulturi ter pomena njihovega povezovanja v prizadevanju za izbolj\u0161anje razmer samozaposlenih v kulturi.<\/p>\n
\nNajava v pripravi.<\/p>\n
\nPrvo sre\u010danje bo namenjeno zgodovinskemu pogledu v formiranje sistema sveta umetnosti v osemdesetih letih minulega stoletja v zahodnem svetu, ki je osnova za dana\u0161nje stanje stvari. Na drugem sre\u010danju bomo z raz\u010dlembo ene od novej\u0161ih razstav v lokalnem okolju predstavili institucionalni sistem tega okolja.<\/p>\n
\nDelavke in delavci v kulturi se pogosto sre\u010dujemo s tematiko avtorskih pravic. Kot avtorice in avtorji morda \u017eelimo za\u0161\u010dititi svoje pravice v odnosu do naro\u010dnikov avtorskega dela, in v odnosu do njegovih uporabnikov, a ne poznamo svojih pravic. Na sre\u010danju bomo zato predstavili temeljne definicije osnovnih pojmov avtorskega prava ter odgovorili na vpra\u0161anja, kot so: kdo je avtorica\/avtor?; kaj je avtorsko delo?; kako nastanejo in koliko \u010dasa trajajo avtorske pravice?; katere avtorske pravice ima avtor?; kak\u0161na so pravila glede uporabe avtorskih del?<\/p>\n
\nMODUL 3: ZGODOVINA RAZSTAVLJANJA IN KURATORSKIH PRAKS<\/strong><\/h4>\n
\nV predavanjih se bomo posvetili najpomembnej\u0161ih razstavam in manifestacijam skozi zgodovino, ki so klju\u010dno prispevale k formaciji umetnostnega sistema do prve polovice 20. stoletja.<\/p>\n
\nV 20. stoletje je slovenska umetnost vstopila institucionalno precej podhranjena. V pregledu se bomo sprehodili \u010dez najpomembnej\u0161e dogodke v preteklem stoletju, od Jakopi\u010devega paviljona do najpomembnej\u0161ih kulturnih ustanov, razstav in dogodkov, ki so sooblikovali umetnostni sistem, kot ga poznamo danes.<\/p>\n
\nV drugem delu zgodovinskega pregleda praks razstavljanja bomo na primerih posameznih razstav in kuratorskih gest posku\u0161ali razbrati in analizirati raznolike metodologije in svojstvene pristope h kuriranju. Analizirali bomo tudi letne razstave preteklih letnikov \u0161ole ter se pri tem \u0161e posebej posvetili konceptu, postavitvi umetni\u0161kih del v prostor in spremnim besedilom.<\/p>\n
\nCilj bralnega seminarja ni udele\u017eenkam in udele\u017eencem omogo\u010diti reprezentativnega vpogleda v relevantno teorijo za podro\u010dje sodobne umetnosti: ta bi namre\u010d vklju\u010deval ne samo preve\u010d virov, ampak tudi preve\u010d razli\u010dnih polj. Ker sodobna umetnost glede svojega teoretskega kanona zelo fluidna, se bomo raje osredoto\u010dili na to, kako lastne interese umre\u017eiti v dolo\u010deno teoretsko referen\u010dno polje. Spra\u0161evali se bomo, kako svojo misel o umetnosti utemeljiti v teoretskem diskurzu, ampak ne zato, da bi jo legitimirali, temve\u010d da bi jo lahko naprej razvijali in jo morebiti popeljali onkraj na\u0161ih izhodi\u0161\u010dnih predpostavk, predvsem pa onkraj \u0161ablon art slenga. Seminar bo zato potekal v dvojni obliki: skozi poglobljena branja in razprave o nekaj besedilih, ki ponujajo relevantna izhodi\u0161\u010da za izmenjave med umetnostno teorijo in prakso, bomo razvijali osnovna teoretska ogrodja in si skozi rez\u010dlembe besedil sku\u0161ali razlo\u017eiti, kako so nam njihovi diskurzivni nastavki lahko v pomo\u010d. Vzporedno bomo sku\u0161ali raz\u010dleniti lastne afinitete v umetnosti in ugotoviti, kako njihovo raziskovanje, ob prakti\u010dnem, razvijati tudi v teoretskem okviru.<\/p>\n
\nNamen predavanja in delavnice je predstavitev mo\u017enega razumevanja sodobne umetnosti skozi prizmo \u0161ir\u0161e vizualne kulture in njenega konceptualnega in analiti\u010dnega aparata za kriti\u010dno refleksijo in interpretacijo vizualnih reprezentacij. Seznanili se bomo z osnovnimi teoretskimi pojmi reprezentacije in razli\u010dnimi analiti\u010dnimi orodji za de\u0161ifriranje in dekodiranje podob ter ideolo\u0161ke podstati vizualnega.<\/p>\n
\nMODUL 4: FINANCIRANJE RAZSTAV IN PROJEKTOV SODOBNE UMETNOSTI<\/strong><\/h4>\n
\nV uvodnem delu praktikuma bomo spoznali, kaj so u\u010dinki in cilji, ki jih podjetja zasledujejo s sponzorstvi. Razumevanje mehanizma sponzorstev s perspektive podjetij je namre\u010d osnova za razvoj strategije pridobivanja sponzorskih sredstev. Preko prakti\u010dnih korakov bomo nato oblikovali sponzorsko strategijo in na\u010drt pridobivanja sponzorskih sredstev za kon\u010dno razstavo. Klju\u010dni vidiki, o katerih bomo razmi\u0161ljali tudi s pomo\u010djo novih orodij in konkretnih primerov, bodo upravljanje z blagovno znamko, analiza objekta sponzoriranja, izbor in analiza potencialnega sponzorskega partnerja, ciljne skupine, na\u010dini aktivacije sponzorstev, vsebina sponzorskih partnerstev, inovativni na\u010dini kompenzacije, upravljanje sponzorstev, poro\u010danje in merjenje u\u010dinkov sponzorstev in pomen komunikacije za vzpostavitev dolgotrajnega sodelovanja.<\/p>\n
\nNa sre\u010danju bomo za\u010drtali zemljevid razpisov in pozivov, namenjenih mladim delavcem in delavcem v kulturi. Pregledali bomo razpisne mehanizme Ministrstva za kulturo (enoletni projektni razpis, ve\u010dletni projektni in programski razpis, razpis za \u0161tipendije in bivanje v umetni\u0161kih rezidencah) in Mestne ob\u010dine Ljubljana (enoletni projektni razpis, ve\u010dletni programski razpis, razpis Mladike). Seznanili se bomo, kak\u0161na je razlika med razpisom in pozivom, na katere razpisne pogoje in priloge moramo biti \u0161e posebej pozorni, kako poteka prijavni postopek in obve\u0161\u010danje prijaviteljev, ali se lahko prito\u017eimo na mnenje strokovne komisije. Spregovorili bomo tudi o mednarodnih razpisih, ki spodbujajo mobilnost.<\/p>\n
\nPredstavnica zavoda Motovila, Centra za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih bo predstavila sistem programov sofinanciranja EU: decentralizirane in centralizirane razpise za sofinanciranje projektov ter vlogo institucij, ki so odgovorne za oblikovanje teh finan\u010dnih mehanizmov (generalni direktorati Evropske komisije) in njihovo izvajanje (Izvajalska agencija EACEA), sistem izbirnih postopkov, v katerih kot \u010dlani strokovnih komisij sodelujejo neodvisni mednarodni strokovnjaki. Predstavila bo okvirni mehanizem EU za spodbujanje in podporo kulturnemu in ustvarjalnim sektorjem \u2013 program Ustvarjalna Evropa: kak\u0161ni so cilji in prednostne naloge programa, posameznih programskih shem in najbolj relevantnih razpisov, vklju\u010dno z upravi\u010denostjo projektov in prijaviteljev. Izpostavljeni bodo tudi pozitivni u\u010dinki mednarodnega povezovanja za razvoj organizacije, ki presegajo zgolj finan\u010dno korist. Vse to bo podkrepila s primeri dobre prakse iz Slovenije, ki velja za eno najbolj uspe\u0161nih dr\u017eav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa: predstavila bo rezultate v obdobju 2014\u20132020, zastopanost podro\u010dja likovne in intermedijske umetnosti, razmerje med manj\u0161imi in ve\u010djimi projekti, zastopanost NVO in javnih zavodov, sistem sofinanciranja iz nacionalnih virov (razpisi Ministrstva za kulturo idr.). Sledil bo pogovor Svet umetnosti v svetu programov EU s predstavnico zavoda Motovila, ki ga bo moderiral Miha Kelemina.<\/p>\n
\nPraktikum bo ponudil osnovna znanja, informacije in ve\u0161\u010dine upravljanja s finan\u010dnimi sredstvi. Zasnova finan\u010dnega na\u010drta bo temelj za pripravo stro\u0161kovnika kon\u010dne razstave. Spoznali se bomo z razrezom predvidenih\/nepredvidenih prihodkov\/odhodkov razli\u010dnih segmentov (razstavnina, produkcija, honorar, prevoz, tisk, pogostitev idr.) in s poslovanjem z izpla\u010dili, (pred)ra\u010duni, ponudbami, naro\u010dilnicami in gotovinskim poslovanjem.<\/p>\n
\nPrakti\u010dna delavnica bo namenjena izpolnjevanju razpisnih obrazcev preteklih in aktualnih razpisov in pozivov. Z mentorjem bomo pregledali razpisne obrazce, ki so objavljeni na spletnih straneh razli\u010dnih institucij (MK, MOL, evropski razpisi, pozivi fundacij idr.), izpolnili bomo izbrane segmente razli\u010dnih razpisov ter jih z mentorjem primerjali in komentirali. Posebno pozornost bomo namenili razpisom, ki spodbujajo mobilnost.<\/p>\n
\nKak\u0161en je prispevek producenta v projektu in kak\u0161ne naloge opravlja (vsebinska in tehni\u010dna priprava projekta, izbor razstavnega prostora (koprodukcijska pogodba), financiranje projekta, koordinacija promocije projekta, dokumentacija projekta idr.)? Pogovori z razli\u010dnimi producentkami in producenti bodo predstavili naloge producenta v sodobni umetnosti. Spra\u0161evali se bomo tudi, kak\u0161na je razlika med koproducentom in soorganizatorjem in kak\u0161no je sodelovanje med producentom in kuratorko ali kuratorjem. V \u010dasu, ko nekateri poklici v registru samozaposlenih v kulturi postajajo ogro\u017eeni, se bomo pogovarjali tudi, kako pridobiti vpis v register samozaposlenih v kulturi za poklic producenta. Kak\u0161ni so pogoji in kaj vpis v register prina\u0161a?<\/p>\n
\nMODUL 5: STRATE\u0160KO NA\u010cRTOVANJE<\/strong><\/h4>\n
\nKulturni potencial se lahko uresni\u010di, ko se ideje pretvorijo v projekt in za\u010denjajo udejanjiti. Sedanja negotova dru\u017ebena situacija zahteva nove ideje, ki pa jih te\u017eko realiziramo brez temeljitega strate\u0161kega na\u010drtovanja. Kulturni mened\u017ement nam ponuja skupek znanj in ve\u0161\u010din, s katerimi lahko dose\u017eemo zastavljene cilje tako pri spodbujanju in vrednotenju razli\u010dnih umetni\u0161kih in kulturnih fenomenov, kot pri ohranjanju kolektivnega spomina in kulturne dedi\u0161\u010dine. Zavedanje o pomenu kulture in specifi\u010dnosti delovanja na njenem podro\u010dju sta klju\u010dnega pomena pri oblikovanju, posredovanju in evalvaciji kulturnih iniciativ. Sre\u010danje se bo sklenilo v drugem letniku, ko bomo prakti\u010dno zasnovali strategijo skupnega projekta.<\/p>\n
\nUspe\u0161no in zlasti inovativno obve\u0161\u010danje javnosti je pomemben del produkcije razstavnega dogodka. V svetu umetnosti s tehnikami odnosov z javnostmi ne skrbimo le za obve\u0161\u010danje in promocijo umetni\u0161kega dogodka, ampak je na\u0161 namen narediti sodobno umetnost bolj razumljivo, dostopno in manj hermeti\u010dno. Na praktikumu se bomo seznanili z razli\u010dnimi orodji komuniciranja, posebno pozornost bomo namenili pripravi in izvedbi PR strategij.<\/p>\n
\nNajava v pripravi.<\/p>\n
\nNajava v pripravi.<\/p>\n
\nKako komunikacijsko strategijo prek spletnih dru\u017ebenih omre\u017eij zasnuje umetnik? Tadej Vaukman bo razkril, kako na dru\u017ebenih omre\u017ejih predstavlja sebe ali institucijo, s katero sodeluje, kako na\u010drtuje aktivnosti, kako dolo\u010da vsebino objav in katerih komunikacijskih kanalov se poslu\u017euje.<\/p>\n
\nNajava v pripravi.<\/p>\n
\nMODUL 6: OBLIKOVANJE IN TEHNI\u010cNA PODPORA RAZSTAVE<\/strong><\/h4>\n
\nOblikovanje razstave od postavitve artefaktov v prostor razstavljanja, razstavne opreme, razsvetljave, avdio-video opreme, grafi\u010dnih predlog do promocijskih in dokumentarnih tiskovin, je nepogre\u0161ljiv del predstavljanja umetni\u0161kih projektov, razstavnih vsebin in konceptov javnosti. Mnogi dejavniki vplivajo na izku\u0161njo razstave, od postavite je namre\u010d odvisna preciznost podajanja informacij in dobra komunikacija z javnostmi. Razstava je kompleksen mehanizem mnogih elementov, s katerimi skupaj ustvarimo celovito in jasno predstavitev umetni\u0161kih artefaktov ter njihove dokumentarne oziroma konceptualne vrednosti.<\/p>\n
\nPredavatelj se bo v prvem delu osredoto\u010dil na razstavni prostor kot predpogoj za razstavo, nato pa skozi zgodovinski pregled posku\u0161al orisati razliko med razstavami kot \u2018ekstenzijami\u2019 tipologij in med razstavami kot \u2018samostojnimi\u2019 konstrukti znotraj razli\u010dnih tipolo\u0161kih situacij v 20. in 21. stoletju.<\/p>\n
\nOblikovanje razstave vklju\u010duje inovativne, kreativne in prakti\u010dne metodologije prostorske realizacije koncepta, ki re\u0161ujejo izziv, ki ga predstavlja razstava kot poseben medij. Glede na raznolikost razstavnih projektov se tudi oblikovanje prilagaja razli\u010dnim nalogam, od vizualno-prostorske izku\u0161nje obiskovalke in obiskovalca do jasne komunikacije in posredovanja informacij.<\/p>\n
\nMultimedija je v \u0161ir\u0161em smislu informacijska tehnologija, ki obiskovalkam in obiskovalcem razstave predstavlja ve\u010d kot le formatirane podatke in besedilo. Vklju\u010duje razli\u010dne besedilne in slikovne predstavitve, video, zvok, ra\u010dunalni\u0161ko generirano grafiko, hipermedijske aplikacije, navidezno resni\u010dnost, ra\u010dunalni\u0161ko nadzorovane interaktivne prikaze idr. Predstavili bomo nekaj prakti\u010dnih zadreg uporabe neinteraktivne multimedijske tehnologije kot komunikacijskega orodja na muzejski oz. galerijski razstavi. Pri multimedijski opremi razstave je pogosto potrebno uporabiti tehnologijo, ki je na voljo, \u010deprav ni najbolj optimalna. Predavatelj bo podal nekaj prakti\u010dnih napotkov o projektorjih, multimedijskih prikazovalnikih, predvajalnikih video gradiva, priklju\u010dkih, video formatih in na\u010dinih, kako zasnovati predstavitev tako, da bo delovala zanesljivo skozi celotno obdobje razstavnega projekta.<\/p>\n
\nNa praktikumu bomo pogledali, kaj je tehni\u010dni na\u010drt in kako ga pripravimo; kak\u0161ne tehni\u010dne na\u010drte je potrebno prilo\u017eiti razpisni dokumentaciji ob prijavi na razpis, kako sestavimo seznam potreb umetnic in umetnikov pri pripravi razstave sodobne umetnosti, razli\u010dne primere na\u010drtovanja postavitve del v prostor, \u010dasovni okvir postavljanja idr. Pripravili bomo tudi tehni\u010dni na\u010drt in \u010dasovni okvir postavljanja letne razstave \u0161ole.<\/p>\n
\nMODUL 7: KURATORSKO MAPIRANJE<\/strong><\/h4>\n
\nZ avtoricami in avtorji obiskanih razstav se bomo pogovarjali o njihovem snovanju: zagotavljanju pogojev, zbiranju umetni\u0161kih del, pisanju spremnih besedil, katalo\u0161kih esejev in zasnovi podpornih vsebin. Zanimale nas bodo specifike dela javnih uslu\u017ebencev, svobodnjakov in gostujo\u010dih kuratork in kuratorjev.<\/p>\n
\nRazstava je medij, dolo\u010den s svojo (dolgo) zgodovino, usodno pa ga je zaznamovala razsvetljenska misel in politi\u010dni razvoj modernosti. Vednost, ki jo sistematizirajo institucije, dobiva vidnost prek niza protokolov, ki jih dolo\u010dajo pravila in konsenzi. Vstopiti na razstavo pomeni vstopiti v rebus. Brati razstavo torej pomeni razumeti njen dru\u017ebeno-politi\u010dni temelj in hkrati razvozlavati investicije sodobnih umetnikov in kuratorjev. Niz sre\u010danj \u00bbkako brati razstavo\u00ab bo izveden kot kombinacija \u00bbfenomenolo\u0161kega sprehoda\u00ab, prek katerega bomo raz\u010dlenili elemente razstave, in jih v naslednjem koraku zdru\u017eili pod streho kuratorskega\/umetni\u0161kega koncepta, kot se ta ka\u017ee diskurzivno, formalno ali druga\u010de.<\/p>\n
\nV sklopu obiskov razli\u010dnih razstavnih prostorov za sodobno umetnost bomo spoznali sodelavke in sodelavce razstavi\u0161\u010d, se seznanili s specifikami posameznih razstavnih prostorov ter njihovimi programskimi usmeritvami.<\/p>\n
\nObiski ateljejev nudijo mo\u017enost spoznavanja umetni\u0161ke produkcije in umetni\u0161kih pozicij umetnic in umetnikov. Prednost obiskov je osebni stik, ki omogo\u010da tako spoznavanje umetni\u0161ke produkcije kot prilo\u017enost za pogovor. Z obiski ateljejev se gradijo in vzdr\u017eujejo profesionalni odnosi ter poznanstva, ki temeljijo na spremljanju produkcije, dialogu med kuratorkami\/kuratorji in umetnicami\/umetniki ter celostnem pristopu k umetni\u0161kemu delu kot kuratorjevi odgovornosti. Na celodnevnih vodenih obiskih ateljejev se bomo spoznali z nekaterimi od aktivnih umetnic in umetnikov razli\u010dnih generacij.<\/p>\n
\nV sklopu obiskov odlo\u010devalcev se bomo seznanili z vlogo institucij znotraj kulturne politike financiranja in z delovanjem razpisnih mehanizmov. Spoznali bomo oddelke posameznih sektorjev ter izvedeli, kak\u0161ne so njihove funkcije. Ve\u010d \u010dasa bomo namenili sodobni vizualni in intermedijski umetnosti ter se o specifikah podro\u010dij pogovarjali z njihovimi skrbniki.<\/p>\n
\n