{"id":15672,"date":"2021-05-17T12:18:21","date_gmt":"2021-05-17T10:18:21","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?page_id=15672"},"modified":"2022-01-26T13:24:10","modified_gmt":"2022-01-26T11:24:10","slug":"naslednjih-21-dni-bo-kljucnih","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/osemnajsto-leto-2021-2022\/naslednjih-21-dni-bo-kljucnih","title":{"rendered":"Naslednjih 21 dni bo klju\u010dnih"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

Naslednjih 21 dni bo klju\u010dnih<\/strong><\/h3>\n

Letna razstava 18. leta \u0161ole Svet umetnosti v Galeriji \u0160kuc
\n13. 5.\u20132. 6. 2021, Galerija \u0160kuc<\/strong><\/p>\n

Umetnice in umetniki: Beli sladoled, Nata\u0161a Berk, Aldo Giannotti, Adrijan Praznik, Simona Semeni\u010d & Nada \u017dgank, Small but dangers<\/strong><\/p>\n

Kuratorska skupina: Vesna Bukovec, Miha Kelemina, Lara Plav\u010dak<\/strong><\/p>\n

Pri pripravi in izvedbi razstave sodelujejo udele\u017eenke in udele\u017eenca 18. leta Sveta umetnosti: Katarina Bogataj, <\/strong>Ajda Bra\u010di\u010d, <\/strong>Bla\u017e Brumen, Janja Buze\u010dan, <\/strong>Hana \u010ceferin<\/strong>,<\/strong> Matev\u017e Jerman, <\/strong>Ma\u0161a Knapi\u010d, Teja Kosi, Katarina Lipovac, <\/strong>Teja Miholi\u010d, <\/strong>Tamara Mlakar, <\/strong>Ana Obid, Sanja Vati\u0107, <\/strong>Eva \u017dibert, Ma\u0161a P. \u017dmitek<\/strong><\/p>\n

Obrazstavna zlo\u017eenka<\/a> (pdf)<\/p>\n

\n
<\/div>\n

O RAZSTAVI<\/strong><\/p>\n

Razstavo Naslednjih 21 dni bo klju\u010dnih<\/em><\/strong> boste morda videli, morda pa tudi ne. S tem ne posku\u0161amo biti skrivnostni, niti (preve\u010d) sme\u0161ni. V \u010dasu pisanja kuratorskega besedila pa\u010d samoumevnosti odprtja razstave preprosto nimamo. Napovedi o omejevalnih ukrepih in klju\u010dnosti naslednjih nekaj dni za odpiranje dru\u017ebe poslu\u0161amo vse od za\u010detka epidemije, zato je fraza v naslovu razstave \u017ee usidrana v lokalni koronski humor. Po letu dni se na\u0161a nova realnost \u0161e vedno spreminja iz dneva v dan, hkrati pa se ne zdi ni\u010d manj tuja in negotova kot sprva. Nanjo smo se primorani odzvati, saj njene posledice segajo tako v osebno kot dru\u017ebeno-politi\u010dno \u017eivljenje. Ravno premislek o aktualnih okoli\u0161\u010dinah, ki so marsikdaj tako absurdne, da se lahko nanje odzovemo le s humorjem, je bil na\u0161e kuratorsko izhodi\u0161\u010de.<\/p>\n

Humor velja za kulturno univerzalijo, ki sodolo\u010da skupno in individualno kulturno identiteto. Kot dru\u017ebeni fenomen pomaga pri vzpostavljanju in krepitvi vezi, lahko pa je tudi vzrok komunikacijskih trenj. Ena od teorij humorja, teorija neskladnosti, pravi, da humorna percepcija nastopi v neskladju med pri\u010dakovanim in dejanskim. Humorno nastopi, ko se sopozicionirane neskladnosti razjasnijo nasprotno od predvidenega ali celo razpustijo v ni\u010d. Pri tem ne u\u017eivamo v sopostavljanju neskladnosti, temve\u010d v sami razre\u0161itvi napetosti, v nenadnem presenetljivem uvidu, ki prina\u0161a kognitivno ali estetsko zadovoljstvo. Zabava nas nenavadnost situacije, ki daje skozi ugodje humornega izkustva na\u0161i perspektivi ve\u010djo abstraktnost, prek humorne distance pa tudi obvladljivost.<\/p>\n

Tovrsten trenutek neskladnosti in napetosti, ki se razre\u0161i v nekaj nepri\u010dakovanega, je mo\u010d zaznati tudi v umetni\u0161kih delih na razstavi. Umetnice in umetniki v njih obravnavajo zakonitosti umetnostnega sistema in mesto umetnosti znotraj \u0161ir\u0161ega polja kulture, ob tem pa naslavljajo tudi vlogo umetnice oziroma umetnika, smisel umetni\u0161kega ustvarjanja in razstavljanja. Vse omenjene teme so v sodobni umetnosti \u017ee znane, pa vendar se v lu\u010di sedanjih okoli\u0161\u010din ka\u017eejo toliko bolj pere\u010de tako v ideolo\u0161kem pomenu kot v dejanskem eksistencialnem polo\u017eaju umetnic in umetnikov.<\/p>\n

Prvi sklop umetni\u0161kih del na razstavi naslavlja vpra\u0161anja lastnega nastanka. Umetnica in umetniki se spra\u0161ujejo, kako se umetni\u0161ko delo vzpostavlja, ali je njegov obstoj sploh mo\u017een brez aktivnega pogleda gledalke ali gledalca ter pripustitve v umetnostni sistem. Dela prina\u0161ajo premislek o razse\u017enosti ustvarjalnega procesa \u2013 od snovanja do izdelovanja in na\u010dina predstavitve javnosti v razstavnem prostoru in na dru\u017ebenih omre\u017ejih. Je morda pre\u017eivetje umetnice oziroma umetnika v sistemu sodobne umetnosti odvisno predvsem od spretnosti, prilagodljivosti in iznajdljivosti? Ali zgolj posledica naklonjenosti tistih na pozicijah mo\u010di? Nata\u0161a Berk <\/strong>se v svoji seriji Imagine More<\/em> poigrava s pri\u010dakovanji gledalk in gledalcev in njihovo aktivno izku\u0161njo galerijskega obiska, s \u010dimer se navidezno izogne kompleksni izdelavi, stro\u0161kom produkcije, pa tudi odgovornosti za vsebino. Adrijan Praznik<\/strong> izpostavlja trivialno plat igranja igre, ki se imenuje umetni\u0161ka kariera. Zanima ga, kako sistem dolo\u010deno delo prepozna kot umetni\u0161ko in vzpostavlja njegovo avro. Izpostavlja vlogo umetni\u0161kega portfolia in ga primerja z vrednostnim papirjem, s katerim kotira na \u00bbborzi\u00ab umetnostnega sistema. Je na\u010din, kako se umetnica ali umetnik predstavi strokovni in \u0161ir\u0161i javnosti, celo pomembnej\u0161i od samega umetni\u0161kega dela? To vpra\u0161anje postavlja tudi dvojec Beli sladoled<\/strong> in z zna\u010dilnim humornim pristopom komentira obet uspe\u0161ne umetni\u0161ke kariere, ki naj bi jo prinesla zmaga na tekmovanju za najbolj\u0161e mlade umetnice in umetnike. Del takratnega zmagovalnega projekta in tokratne postavitve sta obleki s poslikavo oran\u017enega ope\u010dnatega zidu, ki se je skozi razli\u010dne projekte razvil v prepoznavno znamko skupine.<\/p>\n

Drugi sklop umetni\u0161kih del na razstavi se poigrava s pogledom od zunaj, skozi prizmo retradicionalizacije dru\u017ebe in politi\u010dnih pritiskov, ki obsojajo kriti\u010dno in subverzivno sodobno umetnost. Spopad z nalogo, kako ustvariti pravo<\/em> umetni\u0161ko delo, prinese ironi\u010dne in absurdne rezultate. Simona Semeni\u010d<\/strong> in Nada \u017dgank<\/strong> se v fotografski seriji ukvarjata z aktualnimi zahtevami po kulturi, ki bi sodobno \u017eensko potisnila nazaj v tradicionalne vloge in vzorce. Tandem Small but dangers<\/strong> s preprosto gesto, ki vzpostavlja konflikt med jezikom in podobo ter s tem sprevra\u010da pomene, izpostavi praznost in absurdnost kulturnih politik, po katerih naj bi bila naloga sodobne umetnosti, da je lepa, blagodejna in misti\u010dna<\/em>.<\/p>\n

Oba sklopa povezujejo pronicljivi vizualni komentarji Alda Giannottija<\/strong>, ki s humornimi risbami prepleta fizi\u010dni in simbolni prostor. Analizira kulturne identitete, strukture sodelovanja in interakcije ter pri tem razgalja razmerja mo\u010di znotraj dolo\u010dene dru\u017ebe, kulture in umetnostnega sistema. Prina\u0161a opa\u017eanja in predloge, kako sobivati, gledati umetnost ter pre\u017eiveti v tem absurdnem svetu in se zraven \u0161e smejati.<\/p>\n

\n

UMETNI\u0160KA DELA NA RAZSTAVI<\/strong><\/a><\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: Klemen Ilovar \u00a9 Galerija \u0160kuc<\/figcaption><\/figure>\n
\n

FOTOGALERIJA<\/strong><\/a><\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: arhiv SCCA-Ljubljana<\/figcaption><\/figure>\n
\n

Predstavitev razstave na kanalu Sodobna umetnost<\/strong>
\nAvtor oddaje in kamera: Aljo\u0161a Abrahamsberg, produkcija: Zavod RX-TX<\/p>\n