{"id":16073,"date":"2022-07-12T13:29:11","date_gmt":"2022-07-12T11:29:11","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?page_id=16073"},"modified":"2022-07-12T14:10:13","modified_gmt":"2022-07-12T12:10:13","slug":"ekipa-2021-2022","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/osemnajsto-leto-2021-2022\/ekipa-2021-2022","title":{"rendered":"Ekipa 2021\/2022"},"content":{"rendered":"

Vodja programa:<\/p>\n

\"\"Miha Kelemina<\/strong> je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, po kon\u010danem izobra\u017eevanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA<\/em>. Trenutno je vodja programa Svet umetnosti. Kon\u010dal je dodatno izobra\u017eevanje v projektnem mened\u017ementu. Med letoma 2012 in 2016 je bil sodelavec Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, nekaj \u010dasa tudi urednik oddaje Art-Area<\/em>. V \u0161olskem letu 2017\/2018 je za\u010del sodelovati z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer predava o umetnosti 20. stoletja. (foto: Anita Budimir<\/em>)<\/p>\n

Strokovna sodelavka:<\/p>\n

\"\"Lara Plav\u010dak<\/strong> je diplomirana umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Leta 2011 je kon\u010dala Svet umetnosti, \u0161olo za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje. Kurirala je ve\u010d samostojnih in skupinskih razstav v slovenskem in mednarodnem prostoru. Med 2015 in 2017 je sodelovala s festivalom kratkega filma v Ljubljani FeKK. Aktivna je znotraj projektno-razstavne prodajne galerije DobraVaga, kjer vodi program zin razstav, \u010ditalnice in arhiva ZINE VITRINE. Od 2016 do 2018 je bila sodelavka \u0161ole Svet umetnosti, od februarja 2018 pa je vodja projektov vizualnih, avdiovizualnih in intermedijskih umetnosti v Centru urbane kulture Kino \u0160i\u0161ka. (foto: arhiv predavateljice<\/em>)<\/p>\n

Skrbnica spletnih strani:<\/p>\n

\"VesnaVesna Bukovec<\/strong> je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav, je tudi \u010dlanica umetni\u0161ke skupine KOLEKTIVA (skupaj z Metko Zupani\u010d in Lado Cerar). V sodelovanju z Metko Zupani\u010d kurira program Video in Progress (od 2008) in serijo Video ve\u010derov v Galeriji Photon (od 2010). Od leta 2006 je skrbnica spletnih strani na SCCA-Ljubljana, od leta 2015 sodelavka Postaje DIVA. Je samozaposlena v kulturi in deluje tudi na podro\u010dju spletnega in grafi\u010dnega oblikovanja za nevladne organizacije na podro\u010dju kulture. (foto: osebni arhiv<\/em>)<\/p>\n

Svetovalec \u0161ole:<\/p>\n

\"Du\u0161anDu\u0161an Dov\u010d<\/strong> je diplomiral iz primerjalne knji\u017eevnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izku\u0161nje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin<\/em> kot urednik in vodja projektov (1997\u22122002), nato na dru\u017ebi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 dela na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev, od oktobra 2015 tudi kot direktor zavoda. Aktiven je v razli\u010dnih skupinah za razvoj kulturne politike (nekdanji \u010dlan ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, \u010dlan upravnega odbora pri dru\u0161tvu Asociacija, dru\u0161tvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009). (foto: arhiv predavatelja<\/em>)<\/p>\n

\n

Mentor in mentorica:<\/p>\n

\"\"Vadim Fi\u0161kin<\/strong> (Penza, 1965) je diplomiral na moskovskem In\u0161titutu za arhitekturo (1986). V Moskvi je \u017eivel do leta 1996, zdaj \u017eivi v Ljubljani. Njegovo delo raziskuje odnos med znanostjo, osebno izku\u0161njo, \u017eeljo in imaginacijo, med metafiziko in pragmatizmom, med umetnim in resni\u010dnim. Umetniku uspe razkriti pretanjene povezave in vzbuditi gledal\u010devo radovednost, vendar mu ne da dokon\u010dnega odgovora na vpra\u0161anje o pomenu. Mnoge instalacije, skulpture, fotografije in risbe \u2013 na temo geografije, \u010dasa, svetlobe, aeronavtike, meteorologije \u2013 zaznamuje njegov posebni smisel za humor. Razstavljal je na \u0161tevilnih skupinskih in samostojnih razstavah: Bene\u0161ki bienale (1995, 2003, 2005 in 2017); 1. bienale, Valencia; Manifesta 1, Rotterdam; Manifesta 10, Ermita\u017e, St. Petersburg; Galerie Nationale du Jeu de Paume, Pariz; Moderna galerija, Ljubljana; Galerija Gregor Podnar, Berlin; Martin-Gropius-Bau, Berlin; Palazzo della Ragione, Milano; Secesija in BA WAG Foundation, Dunaj; ZKM, Center for Art and Media, Karlsruhe; MACRO Museum for Contemporary Art, Rim; Drawing Center, New York. V Sloveniji je prvi\u010d delal leta 1992 na povabilo Dragana \u017divadinova, z njim je soustvaril tri gledali\u0161ke projekte. Sodeloval je tudi z M. Bergerjem, I. Kova\u010dem, E. Hrvatinom, B. Jablanovcem, I. Buljanom, redno sodeluje s koreografinjo in plesalko Matejo Bu\u010dar. (foto: Pirje Mykk\u00e4nen\/Kiasma Museum)<\/p>\n

\"\"Alenka Gregori\u010d<\/strong> je umetnostna zgodovinarka, kuratorka in piska. Med letoma 2003 in 2009 je bila umetni\u0161ka vodja Galerije \u0160kuc, med letoma 2010 in 2020 umetni\u0161ka vodja Mestne galerije Ljubljana in Galerije Toba\u010dna \u2013 Muzej in galerije mesta Ljubljane, od leta 2020 pa je umetni\u0161ka vodja Cukrarne in Galerije Toba\u010dna. V letu 2009 je kurirala slovenski paviljon na bene\u0161kem bienalu in sokurirala 28. Grafi\u010dni bienale v Ljubljani, leta 2011 je z Galit Eilat sokurirala 52. Oktobrski salon v Beogradu, v 2014 pa je bila ena od kuratork projekta Curated by_Vienna. Kurirala je ve\u010d kot \u0161estdeset samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in v tujini, kjer so med drugimi razstavljali tudi Vuk \u0106osi\u0107, Jan Fabre, Harun Farocki, Vadim Fi\u0161kin, Irwin, Jannis Kounellis, Rabih Morue, Ivan Moudov, Marjetica Potr\u010d, Mladen Stilinovi\u0107, Maja Smrekar, Ra\u0161a Todosojevi\u0107, Ulay, Katarina Zdjelar in \u0161tevilni drugi. Napisala tudi \u0161tevilne eseje, kritike in \u010dlanke za razli\u010dne knjige umetnikov, kataloge in druge publikacije. Osrednja to\u010dka njenega zanimanja je predvsem odgovornost institucij in posameznikov, ki ustvarjajo sodobno umetnost, kakor tudi njihova vloga v sodobni dru\u017ebi. (foto: osebni arhiv)<\/p>\n

\n

Gostujo\u010di predavatelji in predavateljice:<\/p>\n

\"\"Tja\u0161a Pureber<\/strong> je diplomirana politologinja teoretsko-analitske smeri na Fakulteti za dru\u017ebene vede. Je doktorska \u0161tudentka Sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem s preu\u010devanjem dru\u017ebenih gibanj. V sklopu dejavnosti Dru\u0161tva KUD Anarhiv se je ukvarjala s kulturno-umetnostno vzgojo. Vrsto let je delovala v novinarstvu, kjer je pisala predvsem o notranji in kulturni politiki. Od leta 2015 do 2018 je bila zaposlena na vsebinski mre\u017ei nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi Asociacija. Preden je v letu 2017 prevzela vodenje strokovne ekipe, je bila vodja zagovorni\u0161tva, \u0161e pred tem pa strokovna sodelavka. Ve\u010dinoma se je ukvarjala z vpra\u0161anji zakonskih predlog urejanja pogojev za delo na podro\u010dju kulture in umetnosti. Sodeluje z razli\u010dnimi nevladnimi organizacijami v kulturi. (foto: arhiv predavateljice<\/em>)<\/p>\n

\"JasnaJasna Jernej\u0161ek<\/strong> je samozaposlena v kulturi, deluje kot kuratorka, vodja projektov, piska, publicistka in recenzentka na podro\u010dju sodobnih vizualnih umetnosti. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za dru\u017ebene vede v Ljubljani, kjer je zaklju\u010dila tudi znanstveni magisterij komunikologije. Med leti 2012 in 2015 je delovala kot urednica oddaje Art-Area<\/em> na Radiu \u0160tudent. Od leta 2012 redno objavlja v reviji Fotografija<\/em>. Med leti 2013\u20132017 je sodelovala s Photonom \u2013 Centrom sodobne fotografije kot kuratorka in vodja projektov ter s festivalom Fotoni\u010dni trenutki \u2013 Mesec fotografije. Je soustanoviteljica Sektorja, Zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti. (foto: arhiv predavateljice<\/em>)<\/p>\n

\"\"Bojana Pi\u0161kur<\/strong> je diplomirala iz umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani in doktorirala na Karlovi univerzi v Pragi na \u010ce\u0161kem. Deluje kot kustosinja v Moderni galeriji (MG+MSUM) v Ljubljani. Njeno poklicno zanimanje je usmerjeno v politi\u010dna vpra\u0161anja na podro\u010dju umetnosti s posebnim poudarkom na obmo\u010dju (nekdanje) Jugoslavije. Kurirala je \u0161tevilne razstave in dogodke, pisala je za \u0161tevilne publikacije in predavala na razli\u010dnih koncih sveta o temah, kot so post-avantgarde v Jugoslaviji, radikalno izobra\u017eevanje, socialisti\u010dna kulturna politika in gibanje neuvr\u0161\u010denih. Njena zadnja razstava, ki se je ukvarjala s temo neuvr\u0161\u010denosti, je bila Ju\u017ena ozvezdja: poetike neuvr\u0161\u010denih<\/i>>, MSUM, 2019 in Asia Culture Center Gwangju, Ju\u017ena Koreja, 2020. (foto: arhiv predavateljice)<\/p>\n

\"\"Vladimir Vidmar<\/strong> je umetni\u0161ki vodja Male galerije Banke Slovenije, med letoma 2014 in 2018 je deloval kot umetni\u0161ki vodja Galerije \u0160kuc v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz filozofije in novinarstva na Fakulteti za dru\u017ebene vede na Univerzi v Ljubljani. Njegovi kuratorski projekti vklju\u010dujejo \u0161tevilne samostojne razstave, mdr. Tadeja Poga\u010darja, Lale Ra\u0161\u010di\u0107, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike \u0160pan, Nikite Kadan, Katalin Ladik, Rosselle Biscotii in Kevina van Braaka ter mednarodne skupinske projekte. Sokuriral je pregledno razstavo Krize in novi za\u010detki: Umetnost v Sloveniji 2005\u20132015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih zgodovine institucionalne kritike v srednji in jugovzhodni Evropi Inside Out ter pri mednarodnem razstavnem projektu Otroci si \u017eelijo komunizem v Museum of Bat Ya, Tel Aviv. Redno objavlja besedila o sodobnih umetni\u0161kih praksah v umetni\u0161kih revijah, katalogih, bil pa je tudi \u010dlan razli\u010dnih \u017eirij. Od 2016 pou\u010duje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. (foto: osebni arhiv)<\/p>\n

\"\"Ur\u0161a Chitrakar<\/strong> se ukvarja s pravnim svetovanjem s podro\u010dja avtorskih pravic, intelektualne lastnine in druge problematike s podro\u010dja umetni\u0161ke produkcije. Poleg odvetni\u0161kega dela in pravnega svetovanja predava o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini, ob\u010dasno izvaja tudi strokovne analiti\u010dne \u0161tudije, vezane na tematiko avtorskih pravic in intelektualne lastnine. Preden je postala odvetnica, je delala kot samostojna pravna svetovalka in kot Fulbrightova \u0161tipendistka gostovala na Fordham University School of Law v New Yorku. (foto: Uro\u0161 Ho\u010devar)<\/p>\n

\"\"Ur\u0161ka Je\u017e<\/strong> je diplomirana kulturologinja in magistrica mened\u017ementa nevladnih organizacij. Je producentka v kulturi. Z Dru\u0161tvom Mesto \u017eensk sodeluje od leta 2006, od 2014 kot izvr\u0161na producentka. Pred tem je bila izvr\u0161na producentka Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, kot producentka ali organizatorka pa je sodelovala tudi s \u0161tevilnimi drugimi nevladnimi organizacijami s podro\u010dja kulture. Izziv pridobivanja sponzorstev jo je pritegnil do te mere, da je raziskovanju le teh skozi prizmo podjetij posvetila magistrsko delo. Ob tem se je v zadnjih dveh letih udele\u017eila ve\u010d usposabljanj na temo fundraisinga NGO Academy ERSTE Fundacije. V okviru svojih delavnic \u017eeli pridobljena znanja in metodologijo deliti s kolegi. (foto: Nada \u017dgank<\/em>)<\/p>\n

\"\"Miran Mohar<\/strong> je slikar, oblikovalec in scenograf. Je \u010dlan skupine Irwin in so-ustanovitelj gibanja Neue Slowenische Kunst, oblikovalskega studia Novi kolektivizem in Gledali\u0161\u010da Sester Scipion Nasice. Je tudi predavatelj na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana in njen prodekan ter so-ustanovitelj gibanja Maja Farol za odprto arhitekturo. \u017divi in dela v Ljubljani. (foto: osebni arhiv<\/em>)<\/p>\n

\"\"Ur\u0161ka Jurman<\/strong> je umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture. Deluje kot urednica, kuratorka, piska in organizatorka na podro\u010dju sodobne umetnosti. Od leta 2013 je programska vodja Dru\u0161tva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter urednica knji\u017ene zbirke IZA Editions, v okviru katere je uredila zbornik Extending the Dialogue<\/em> (2016) in monografijo Beti \u017derovc When Attitudes Become the Norm: Contemporary Curator and Institutional Art<\/em> (2015). Med drugim je tudi urednica kataloga Sanja Ivekovi\u0107: Public Cuts<\/em> (2006), sourednica zbornika ARHITEKTURA \u2260 UMETNOST<\/em> (2017), zbornika Ready 2 Change<\/em> (2005) in revije za sodobno umetnost Platforma SCCA<\/em> (2000\u201305). (foto: Nada \u017dgank<\/em>)<\/p>\n

\"\"Luka Hribar<\/strong> je skrbnik informacijskega sistema in tehnologij v Narodni galeriji. Poleg upravljanja informacijsko-komunikacijske tehnologije \u017ee od za\u010detka sodeluje tudi pri digitalizaciji umetnostnega fonda galerije. Od leta 1996 dalje skrbi za spletno podobo ustanove in sodeluje pri multimedijski opremi razstavnih projektov. Od leta 2012 se ukvarja z izdajanjem e-publikacij Narodne galerije. Na to temo je leta 2013 tudi magistriral. Pripravlja tudi videe kot spremljevalno in razlagalno gradivo na razstavah in na dru\u017ebenih omre\u017ejih. (foto: arhiv SCCA-Ljubljana<\/em>)<\/p>\n

\"\"Yasm\u00edn Mart\u00edn Vodopivec<\/strong> je kulturna mened\u017eerka in kuratorka, ki \u017eivi v Ljubljani. Dokon\u010dala je podiplomski \u0161tudij iz mednarodnega sodelovanja in kulturnega mened\u017ementa ter magisterij iz mened\u017ementa kulturnih institucij in podjetij v Univerzi v Barceloni. V letu 2016 je kon\u010dala magistrski \u0161tudij Izobra\u017eevanje in muzeji: Dedi\u0161\u010dina, identiteta in kulturna mediacija (Univerza v Murciji) in se specializirala za odnos muzejev do oseb z demenco. Kot kulturna mened\u017eerka je delala na filmskem, glasbenem, plesnem ter likovnem podro\u010dju, tako v nevladnih organizacijah kot v javnem sektorju. Bila je udele\u017eenka \u0161ole Svet umetnosti. Kurirala je ve\u010d razstav, med drugim: Ura anatomije, samostojna razstava nagrajenke 20. grafi\u010dnega bienala v Ljubljani, Regine Jose Galindo (2013), mednarodno skupinsko razstavo Vse in ni\u010d v Galeriji \u0160kuc (2014), Enajst tiso\u010d batin, samostojno razstavo Zore Stan\u010di\u010d v Galeriji Kapsula (2015), skupinsko razstavo \u0161tudentov ALUO v Galeriji \u0160kuc (2016), Klub golih pesti v Galeriji V\u017eigalica (2016), Dvori\u0161\u010dno okno, To ni ime (2017) v Galeriji \u0160kuc. Slednja je bila del 32. grafi\u010dnega bienala, pri katerem je sodelovala tudi kot \u010dlanica bienalskega kolegija. Od leta 2011 deluje kot pomo\u010dnica direktorice Mednarodnega grafi\u010dnega likovnega centra (MGLC). Leta 2017 je zasnovala celoletni projekt in razstavo pod naslovom \u0160vicarija: skupnost, umetnost in narava, ki zarisuje vizijo za nadaljnje delovanje novoustanovljenega Ustvarjalnega centra \u0160vicarija. (foto: Anamaria Kanc<\/em>)<\/p>\n

\"\"Dr. Bla\u017e Vurnik<\/strong> je zaposlen v Mestnem muzeju Ljubljana (MGML) kot vodja kustodiatov in kustos za novej\u0161o zgodovino. Z MML je za\u010del sodelovati leta 1996 kot vodi\u010d na razstavi Pozdravljeni prednamci!<\/em>, leto kasneje pa se je v muzeju zaposlil. Pred tem je v \u010dasu \u0161tudija pou\u010deval zgodovino na Srednji \u0161oli za strojni\u0161tvo ter na Srednji kemijski \u0161oli in gimnaziji. Za soavtorstvo razstave Kronos 2000: Ljubljana, ljudje in dogodki<\/em> je prejel \u017dupan\u010di\u010devo nagrado za leto 2000. Njegovo magistrsko delo je iz\u0161lo kot monografija Med Marxom in punkom: Zveza socialisti\u010dne mladine Slovenije v procesu demokratizacije Slovenije (1980-1990)<\/em> (Modrijan, 2005). Doktoriral je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani z disertacijo Konfliktna razmerja v SFR Jugoslaviji z vidika politi\u010dnih odnosov (1974-1990)<\/em> (2013). Med ve\u010djimi razstavami, ki jih je avtorsko zasnoval v zadnjih letih, so: Nova doba prihaja! Industrija-delo-kapital<\/em> (MML, 2016) in Ivan Cankar<\/em> (MML, 2018), kot soavtor pa je sodeloval pri razstavi Ikone, zakladi ruskih muzejev<\/em> (2019) ter pri stalni razstavi Slovenska zgodovina<\/em> na Ljubljanskem gradu (2010). Vsebinsko je vodil dva ve\u010dja evropska projekta: OpenMuseums<\/em> (Program \u010dezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013) in Skriti otroci druge svetovne vojne<\/em> (EACEA, Aktivno dr\u017eavljanstvo 2014, 2015). Za slednjega je prejel nagrado Slovenskega odbora mednarodnega muzejskega sveta ICOM za leto 2015. Je avtor scenarijev za grafi\u010dna romana Spomini in sanje Kristine B.<\/em> (2015, risba Zoran Smiljani\u0107) in Ivan Cankar: Podobe iz \u017eivljenja<\/em> (2018, risba Zoran Smiljani\u0107). Med trenutnimi ve\u010djimi projekti so priprava razstave ob 150 letnici rojstva Jo\u017eeta Ple\u010dnika (2022) in vsebinska zasnova interdisciplinarnega projekta o 2. svetovni vojni v okviru EPK2025. (foto: Andrej Peunik<\/em>)<\/p>\n

\"\"Ur\u0161ka Comino<\/strong> \u017ee 15 let deluje na podro\u010dju neodvisne kulture in sodobne umetnosti. Njeno delo je osredoto\u010deno na komunikacijo z javnostmi. Uveljavila se je kot promotorka sodobne slovenske umetnosti tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Podpisuje urednikovanja \u0161tevilnim katalogom in drugim publikacijam, namenjenim obve\u0161\u010danju javnosti in promociji kutlurno-umetni\u0161kih projektov ter avtorstvo katalo\u017enih besedil za festival Ex-Ponto (2005, 2006, 2007, 2008, 2015) in festival Mesto \u017eensk (2010). Sodeluje z nevladnimi in vladnimi organizacijami ter mednarodnimi in nacionalnimi festivali, kot tudi posameznimi umetniki in umetnicami. (foto: Andrej Koren\u010d<\/em>)<\/p>\n

\"\"Du\u0161an Dov\u010d<\/strong> je diplomiral iz primerjalne knji\u017eevnosti in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izku\u0161nje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin<\/em> kot urednik in vodja projektov (1997\u22122002), nato na dru\u017ebi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (2003). Od leta 2004 dela na Zavodu SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev, od oktobra 2015 tudi kot direktor zavoda. Aktiven je v razli\u010dnih skupinah za razvoj kulturne politike (nekdanji \u010dlan ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, \u010dlan upravnega odbora pri dru\u0161tvu Asociacija, dru\u0161tvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009). (foto: osebni arhiv<\/em>)<\/p>\n

\"\"Ajdin Ba\u0161i\u0107<\/strong> se je rodil leta 1978 v Sarajevu v Bosni in Hercegovini. Do leta 2000 je delal za Sarajevo Center for Contemporary Art in medijski center pro.ba. Od leta 2001 \u017eivi in dela v Ljubljani. Tri leta je delal kot oblikovalec v agenciji Parsek, kjer je delal na razli\u010dnih projektih za \u0161iroko paleto strank, kot so Renault, Peugeot, Elan, SADAR+VUGA, Ministrstvo za kulturo RS in drugi. Leta 2007 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, oddelek za oblikovanje. Med letoma 2005 in 2008 je bil ustanovni \u010dlan Grupa Ee (skupaj z Mino \u017dabnikar, Damjanom Ili\u0107em, Ivianom Kanom Mujezinovi\u0107em, \u017digo Testenom). Od leta 2009 deluje kot samostojni oblikovalec in se osredoto\u010da na oblikovanje za umetnike in kulturne ustanove v Sloveniji in v mednarodnem prostoru.<\/p>\n

\"\"Adela \u017deleznik<\/strong> je diplomirala iz angle\u0161\u010dine in magistrirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 1992\u20131993 je bila gostujo\u010da \u0161tudentka na Goldsmiths College-u v Londonu. Od leta 1993 je zaposlena v Moderni galeriji (MG+MSUM) kot kustosinja za pedago\u0161ke in obrazstavne programe. Pri njenem delu jo zanimajo pogoji, ki omogo\u010dajo so-ustvarjalni odnos med umetniki, umetnino in gledalci, ter odnosi, ki se pri tem vzpostavljajo. V MG+MSUM pripravlja diskurzivne in druge obrazstavne programe, skupaj z umetniki pa interaktivne izobra\u017eevalne projekte. V zadnjih letih se v okviru mednarodne konfederacije muzejev Internacionala posve\u010da pojmu \u00bbvme\u0161\u010denega\u00ab muzeja in \u00bbkonstituentom\u00ab kot anga\u017eiranim gledalcem. Deluje tudi kot avtorica besedil in urednica. (foto: osebni arhiv<\/em>)<\/p>\n

\"\"Urban \u0160rimpf<\/strong> je prevajalec, visoko\u0161olski u\u010ditelj, doktor in asistent prevodoslovja na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter koordinator kulturnih programov na Goethe-Institutu Ljubljana, kjer je globoko pogreznjen v kulturni management in mednarodno kulturno izmenjavo. \u0160tudiral je tudi filozofijo in primerjalno knji\u017eevnost. Njegova interesna podro\u010dja zajemajo \u0161iroko paleto tem: od strokovne terminologije do razsvetljenstva, od slovenske literarne in prevodne zgodovine do opusa Linharta in Pre\u0161erna, od nem\u0161ke klasi\u010dne filozofije vse tja do vpra\u0161anj vloge umetnosti v dru\u017ebi.\u00a0(foto: arhiv predavatelja<\/em>)<\/p>\n

\"\"Ines Ke\u017eman<\/strong> ima ve\u010d kot 10 let izku\u0161enj dela v nevladnem in javnem sektorju na podro\u010dju kulture in filma. V zavodu Motovila je od leta 2014 zaposlena kot svetovalka na podro\u010dju kulture in AV vsebin ter strokovnjakinja za komuniciranje in mre\u017eenje s partnerji. (foto: Katja Goljat<\/em>)<\/p>\n

\"\"Motovila<\/strong>, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, je ustanovljena leta 2013 kot zasebni, neprofitni ter nevladni zavod za spodbujanje mednarodnega in drugega projektnega sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (KUS) ter njim sorodnih, komplementarnih ali povezanih sektorjih s podro\u010dja civilne dru\u017ebe in\/ali gospodarstva. Delovanje zavoda se osredoto\u010da na podro\u010dje informacijskih in podpornih dejavnosti za predstavnike KUS, ne glede na specifi\u010dno podro\u010dje delovanja (sektor), obmo\u010dje oz. regijo delovanja (sede\u017e) ali pravni status (javni\/zasebni) uporabnika. Poslanstvo zavoda je enakovredno zastopati vsa podro\u010dja KUS in se ne omejevati na zgolj posamezno (pod)podro\u010dje ter hkrati omogo\u010dati podporo tako javnim zavodom kot nevladnim organizacijam in podjetjem, katerih primarna dejavnost zadeva KUS. Spletna stran.<\/a>\u00a0(foto: Katja Goljat<\/em>)<\/p>\n

\"\"Jana Intihar Ferjan<\/strong> je 1981 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvo zaposlitev v splo\u0161ni knji\u017enici zaklju\u010dila s strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Od 1983 v Moderni galeriji na mestu kustosinje na oddelku Dokumentacija \u2013 arhiv, bibliografija. Delovno mesto je opredeljeno kot zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje podatkov o dogajanju na podro\u010dju moderne in sodobne likovne umetnosti na Slovenskem. (foto: arhiv SCCA-Ljubljana<\/em>)<\/p>\n

\"\"Teja Merhar<\/strong> je leta 2009 diplomirala iz umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Od leta 2010 dela kot kustosinja na oddelku Dokumentacija arhiv Moderne galerije v Ljubljani, ki sistemati\u010dno zbira, obdeluje, hrani ter posreduje podatke in gradivo o likovni umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Merharjeva polega tega redno sodeluje pri publikacijah in razstavah Moderne galerije; mdr. je pripravila izbrani biobibliografiji ob preglednih razstavah Jo\u017eeta Bar\u0161ija (2013, +MSUM) in Tadeja Poga\u010darja (2014, MG+). (foto: arhiv SCCA-Ljubljana<\/em>)<\/p>\n

\"\"Vasa J. Perovi\u0107<\/strong> je leta 1992 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Beogradu. Magistriral je leta 1994 na Berlage In\u0161titutu za arhitekturo v Amsterdamu na Nizozemskem. Leta 1997 je skupaj z Matijo Bevkom soustanovil biro Bevk Perovi\u0107 arhitekti, ki se pona\u0161a s \u0161tevilnimi presti\u017enimi nagradami na podro\u010dju arhitekture. (foto: S. Kasal)<\/p>\n

\"\"Lilijana Stepan\u010di\u010d<\/strong> je ekonomistka ter profesorica umetnostne zgodovine in sociologije. Delala je kot direktorica kulturnih institucij in kustosinja. Je likovna kriti\u010darka ter piska esejev o likovni umetnosti in likovnih sistemih v dvajsetem in enaindvajsetem stoletju. Redno objavlja v Likovnih besedah. (foto: osebni arhiv)<\/p>\n

\"\"Tadej Vaukman<\/strong> je neodvisni umetnik in fotograf. Leta 2019 je prejel Nagrado skupine OHO. Je ustanovitelj zalo\u017eni\u0161kega projekta 585 ZINES<\/em>. \u017divi in deluje v Ljubljani. V zadnjih letih je razstavljal na ve\u010d samostojnih in skupinskih razstavah, samostojno z razstavami: Larry #2<\/em>, Hi\u0161a kulture v Pivki (2017); Spaghetti Boys<\/em>, Center in Galerija P74, Ljubljana (2016); Larry<\/em>, GT22, Maribor (2015); in na skupinskih razstavah Viennacontemporary 2019<\/em>, NSK: State in Time<\/em>, Dunaj; Razstava nominirancev Nagrade skupine OHO 2019<\/em>, Center in Galerija P74, Ljubljana; Nezanesljiva okolja: 17 primerov sodobne fotografije v Sloveniji<\/em>, +MSUM, Ljubljana (2019); Grandheroes<\/em>, Ravnikar Gallery Space, Guillaume Daeppen<\/em>, Gallery for Urban Art, Basel, \u0160vica (2018); Trienale sodobne umetnosti na Koro\u0161kem<\/em>, Koro\u0161ka galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec (2018); ZINI! Sodobna zinovska produkcija<\/em>, Mednarodni grafi\u010dni likovni center, Ljubljana (2017). Leta 2015 je objavil debitantsko fotoknjigo Dick Skinners<\/em>, leta 2018 pa je iz\u0161la njegova knjiga Grandheroes<\/em> (obe pri Rostfrei Publishing). V preteklem letu je Vaukman samostojno razstavljal: Ritual o\u010di\u0161\u010devanja<\/em>, P74, Ljubljana, 2020; Ritual o\u010di\u0161\u010devanja: nadaljevanje<\/em>, KGLU, Ravne na Koro\u0161kem, 2020; Ritual o\u010di\u0161\u010devanja: zadnje dejanje<\/em>, Center sodobnih umetnosti Celje, 2020; Grandheroes<\/em>, UGM Maribor, 2020 ter na skupinski razstavi Dom in svet<\/em> v pasa\u017ei Neboti\u010dnika, Ljubljana, 2020. Njegova dela so v zbirkah Koro\u0161ke galerije likovnih umetnosti in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vodja programa: Miha Kelemina je kritik in kurator, od leta 2016 samozaposlen v kulturi. Diplomiral je na enopredmetnem \u0161tudiju umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2010). Leta 2011 se je vpisal v Svet umetnosti, po kon\u010danem izobra\u017eevanju pa je na SCCA-Ljubljana delal v arhivu in bil sodelavec Postaje DIVA. Trenutno je vodja programa […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":15369,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/16073"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=16073"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/16073\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":16086,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/16073\/revisions\/16086"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/15369"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=16073"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=16073"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=16073"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}