{"id":161,"date":"2008-03-28T12:21:56","date_gmt":"2008-03-28T10:21:56","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/intervju-z-draganom-zivadinovim\/"},"modified":"2018-07-17T09:22:11","modified_gmt":"2018-07-17T07:22:11","slug":"intervju-z-draganom-zivadinovim","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/intervju-z-draganom-zivadinovim","title":{"rendered":"Intervju z Draganom \u017divadinovim"},"content":{"rendered":"

Sonja Zlobko<\/strong><\/p>\n

Dragan \u017divadinov je v letih 1980 \u2013 1984 \u0161tudiral gledali\u0161ko re\u017eijo na Akademiji za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo v Ljubljani. Do leta 1990 sodeluje z NSK. Tega leta \u017divadinov ustanovi Kozmokineti\u010dni kabinet Noordung. Prva predstava teatra je Molilni stroj Noordung. Leta ’95 pa \u017divadinov razvije koncept petdesetletne predstave Projektil Noordung (1995 \u2013 2045). Med prvo dekado se zgodijo tudi Obredi poslavljanja (najbolj odmeven Gravitacija ni\u010d). Prva ponovitev Projektila Noordung je bila leta 2005, preostale pa so \u0161e tri. Po pogovoru pa je nastal intervju, ki se navezuje na \u017divadinovo umetnost v, skoraj \u017ee, zadnjih dveh desetletjih.<\/p>\n

Umetnost danes, se mi zdi, da vedno bolj posega v kulturo, jo generira. Se ti zdi, da opazujemo nastanek novega mita? In \u010de, kdo so njega heroji?<\/strong><\/p>\n

Kaj je mit? Mit je vedno kratka povedana zgodba. Kaj je mitologija? Mitologija je sklop teh zgodb ki imajo sti\u010dne to\u010dke, paralele. Kdo je heroj? Eden od protagonistov mita, ki pa se lahko sprehaja tudi skozi razli\u010dne zgodbe. V tem smislu je tisto v kar smo se mi rodili imelo \u017ee zelo mo\u010dno zgrajeno mitologijo. V mojem primeru odnos do mita, mitologije, nosilca mita, heroi\u010dne strukture na eni strani in strukture ki je nad herojem, zagotovo ima dva obdobja razumevanja, prenosa idej konstrukcije mitologije. Mene kategori\u010dno zanima samo abstrakcija. Kozmi\u010dna univerzalna abstrakcija., v abstrakciji pa tisto kar me dela \u010dloveka. Kako pa je biti \u010dlovek pa lahko ima narativno strukturo, kar je \u017ee v prirodi gledali\u0161\u010da, seveda civilizacijskega gledali\u0161kega spomina. Na drugi strani je prej\u0161nje 20. stoletje v katerega zaklju\u010dnici sem sodeloval. In ob vsaki zaklju\u010dnici pride do dekonstrukcij nabranih zgodb ki se jih ob stoletju naredi. Zato je bilo prirodno da sem sodeloval v NSK pri dekonstrukciji mitologije. Dekonstrukcijo mitologije, smo delali tako da smo nezdru\u017eljive stvari zdru\u017eevali. Zdru\u017eene mitologije ne \u0161\u010ditijo ve\u010d nobenega drugega je izvrstno povedala Marina Solda. Ne \u0161\u010ditijo ve\u010d maga, ker prihajajo druge mitologije, njegovih aksiomov ne \u0161\u010ditijo ve\u010d. Odgovor na to obdobje pa bi lahko bila popolna predaja antimimeti\u010dnemu gledali\u0161\u010du, antimimeti\u010dni umetnosti. Na za\u010detku devetdesetih, 1991 leta sem se odlo\u010dil za radikalizacijo dekonstrukcije. Zdru\u017eevanje mitologij, ne samo da ni nikogar \u0161\u010ditilo, tudi nobenega estetskega imperativa ni ve\u010d dolo\u010dalo, kaj \u0161ele eti\u010dnega. Moja odlo\u010ditev je bila, da ne bom zakorakal v klasi\u010dni moment iz avantgarde v transavantgardo, kjer izgine umetnina konceptualizma. Nisem hotel ponovil napake transavandgarde, ker sem se nad njo zgra\u017eal, proglasil konceptualno umetnost 20. stoletja za temeljno stilno formacijo in vzel tisto najpomembnej\u0161e kar bom rabil v 21. stoletju konstruktivizem in supermatizem. Da bi napravil tisto kar je vidno in bo v sebi imelo veliki original, ta original ki sem ga od samega za\u010detka zanikal da obstaja. Metodolo\u0161ko pa sem leta 90. vzpostavil mit. In zgradil zavest o univerzalnem \u010dasu in vseh dimenzijah. Kar pomeni: ob odlo\u010ditvi za mit Hermana Poto\u010dnika Noordunga sem ga \u017ee do\u017eivljal. Bil pa sem v dilemi ali nebi raje vzel mita Odila Globo\u010dnika. Seveda bi ta slednji samo vlekel kontinuiteto tistega kar je bilo prej. V izboru sem se resno ukvarjal. Seveda je Herman Poto\u010dnik kot znanstveni inventar imel v sebi retro stil, v odnosu na raketno tehnologijo. Meni je bilo pa popolnoma nedojemljivo da ga skupnost ne pozna. Ni \u0161ole, nagrade z njegovim imenom, ga niti ne omenjajo. Takrat sem se odlo\u010dil; ne Herman Poto\u010dnik kot znanstveni inventar, ampak kot mitska masa. Tako se je od leta 1995 ta mitska osnova skoncentrirala in zgodila se je premiera predstave. Tukaj pa Herman Poto\u010dnik \u017ee izstopi, je samo \u0161e v naslovu, ni tema, ni motiv, preprosto substitucija je opravljena. <\/p>\n

Pri novem gledali\u0161\u010du se pojavi ogromno informacij, katere kot gledalec ne more\u0161 vedno razumeti. Ker se ti izmuznejo, in si vedno mogo\u010de korak zadaj. Ali misli\u0161 da ti postaja\u0161 tisti, ki seznanja?<\/strong><\/p>\n

Je tako, jaz nebi tako hotel da je. To ne pomeni, da sem v prednosti pred refleksijo, ne pomeni da vidim vse tisto kar refleksija ne more. Umetnik je vedno pred \u010dasom. V 50 letni gledali\u0161ki predstavi, preprosto obstaja univerzum informacij, ki jih ne more\u0161 narediti vidne za druge, da bi se refleksija zgodila. Vidim pa jih samo jaz. Tukaj ne govorim o jasnovidnosti, ne o iracionalnosti, ampak o nizu informacij, kjer sem jaz idealen gledalec. Ne gre za to, da se jaz zapletam v novo mitologijo, kategori\u010dno ne, delam univerzalno, da se lahko pribli\u017eam tistemu kar sem \u017ee v\u010dasih vedel da obstaja, pa se nisem mogel pribli\u017eati. Zdaj lahko te stvari napravimo vidne. \u017de leta 89 sem zgradil svoj prvi satelit, vendar on sam po sebi ni imel funkcionalnih nalog. Bil ena\u010daj s Panamarenkom, oblika brez funkcije. Ta pa je bila \u017ee name\u0161\u010dena. Tako je ta satelit v 90 letih s postavitvijo mitologije, mita kot mitske mase natan\u010dno izbranega pir\u0161el v obmo\u010dje funkcionalizma. To pa je tisto kar je izobrazba, nekaj kar dela moj obraz. Kolikor jo zmore moj obraz in kolikor jo zmore moje mi\u0161ljenje zato da bi se v tej umetnini vse to videlo. Tukaj je ta moj original.<\/p>\n

A se tukaj odkriva subjektivnost dela?<\/strong><\/p>\n

Ne subjektivnost, ne objektivnost, kje pa. \u010ce je bil moj prvi manifest zakaj ne morem zgodovine ve\u010d mislit dialekti\u010dno, ravno dialektika naj bi imela v sebi to objektivnost, sem seveda hotel inicirat to, da je subjektivizem umetnosti lahko tudi univerzalizem. V kon\u010dni konsekvenci govorim o abstraktnem gledali\u0161\u010du v brezte\u017enosti, za absolutni ni\u010d. Gre za ni\u010d.<\/p>\n

S projektom Projektil Nordung 1995 – 2045, misli\u0161 satelite poslati v vesolje. Kako dolgo bodo ostal na orbiti? Je to umetnost za vedno?<\/strong><\/p>\n

Ne mislim satelite namestit. Umetnina Umbot, je funkcionalna umetnina, misle\u010da umetnina. Sama po sebi ima v svojemu mitu ogromno zgodb, ki jih je igralec igral v svojemu \u017eivljenju. Ko igralec umre, bo Umbot nadomestilo zanj in v njemu bo mikronska mre\u017ea obraza, zvok. Temu pravim ‘igral\u010dev sintapiens’. Ta pa je hkrati lahko tudi njegov spomin. V ekvatorialno orbito bom namestil substitute za \u010dlove\u0161ko. Kaj pa je gledali\u0161\u010de drugega kot veliko civilizacijsko znanje o \u010dlove\u0161kem. Kako pa se dobi to znanje o \u010dlove\u0161tvu? Skozi konflikt, dramo. Zanima me abstraktni um. To je Umbot in ne satelit. Satelit je zaradi svoje energije in energije drugega telesa pribli\u017ean k temu drugemu telesu. Zanima me ni\u010dna sila, obstaja ker se mase privla\u010dita. Teoreti\u010dno ta to\u010dka obstaja, prakti\u010dno pa ne, da bi ti nekaj namestil in bi to lahko za vekomaj bilo na temu mestu.
\nKo umetni\u0161ko delo po\u0161lje\u0161 v muzej, je v prostoru name\u0161\u010deno. Tam kjer dolgo \u010dasa ne bo po\u0161kodovano. Ko ga namestim v orbito, je kot bi ga namestil v muzej. Ne po\u0161iljam ga v vesolje gledat ali bog je ali ga ni, nima misije. Jaz ga namestim v vesolje, da ga bodo drugi videli, pa tudi bog ga bo mogo\u010de videl. Umbot je potencialna komunikacija, \u010de ga bo kdo sre\u010dal.<\/p>\n

maja 2045 bo\u0161 umrl. Zanima me kako? Bo ta smrt spektakel? <\/strong><\/p>\n

Samomor bom napravil. Ne mislim delat spektaklov nikoli, to je nekaj kar je za o\u010di, to ni za um, mene to ne zanima. Ko pride\u0161 v numeri\u010dnemu obredju, do \u0161tevila google, do tja kamor lahko \u0161teje\u0161, v trenutku ve\u0161 ali bog je ali boga ni. To je eno obredje. Druga metoda obredja pa je fascinacija. Fascinacis uporabljajo ideologije. Draamturgija ameri\u0161kega filma. Fascinacis obredje je , ko ljudje skupaj \u0161tejejo, kot od\u0161tevanje za novo leto. To je isto\u010dasnost dogodka, dogovorjenost dogodka. V umetnosti so v izvoru fascinacis dogodki, dogovorjeni dogodki. Medtem ko v resni\u010dnem \u017eivljenju niso vedno isto\u010dasni dogovorjeni dogodki izredni. Proizvodnja dogodkov je osnovno dejanje \u010dloveka. Izredni dogodki so ko nastopi konflikt. Gledali\u0161\u010de izvaja izredne dogodke, ko jih \u010dlovek gleda. Ti fascinacis dogodki jemljejo tisto kar je od subjektivnega univerzalno. Od tistega, ki to prikazuje do tistega ki to gleda. V vsakem primeru Projektil Noordung 1995 \u2013 2045 kot tak vsebuje numeri\u010dne rituale, praznovanja te izredne dogodke, ki jih iz nevidnih delam vidne. Umbot je realizacija, dokaz da je to res. K meni ne hodijo gledalci ampak pri\u010devalci. U fascinacisu je vedno ta odno\u0161aj v dramaturgiji trikrat se lahko ponovi potem ni ve\u010d efekta.
\nTretje obredje je obsesivno nevroti\u010dno. To je osnovna pozicija artisti\u010dne psihodinamike. To pomeni da spreminjam strategije. Gradim na antipsiholo\u0161kih vzorcih. Ne zanimajo me \u017eelje, zanimajo pa me strukture, oblike. Smrt bo tehni\u010dno zelo preprosta. Jaz sem si googol \u0161tevilo dolo\u010dil. Spreminja pa se strategija \u0161tetja. V Projektilu sem dolo\u010dil svoje \u0161tetje in ne \u0161tejem na na\u010din fascinacisa. Kljub temu pa mi zunanjost datira, ker ta \u0161teje druga\u010de. In \u010de bom res \u017eivel do leta 2045 potem boga ni.<\/p>\n

Obred prehoda Gravitacija ni\u010d se dogaja v brezte\u017enosti. Koliko lahko nadzoruje\u0161 gibe, koreografijo?<\/strong><\/p>\n

Zelo. To bo v bodo\u010dnosti \u010disto nadzorovano. Tukaj pride v obzir vektorsko gibanje, samo druga\u010dna metodologija premika je. Vektorji so pomembni zaradi orientacije, svojo smer imajo v neskon\u010dnost. Mizanscena ni ve\u010d psiholo\u0161ko motivirana, ampak je vektorska. Kar ima neposredno povezavo s konceptualnim trikom. Ta predstava je obred poslavljanja, je pa tudi trening, da bo to enkrat v vesolju brez problema napravit.<\/p>\n

Velikokrat poudarja\u0161 pomembnost vesoljskega raziskovalnega centra. Kako bi zdru\u017eil umetnost in znanost?<\/strong><\/p>\n

Jaz za to uporabljam paradigmo stroja. Umetnost je stroj s katerim ustvarjamo vse druge stroje. Ta stroj umetnost ne more naredit izdelka kot to po\u010dne kulturni stroj, lahko pa naredi drug stroj. Stroj za izdelke pa je kulturni aparat saj ima program za te izdelke. Izdelek ki naredi kulturo pa je stroj. Na odru ima\u0161 razli\u010dne izdelke istega. Propaganda je metafizika kulture. Se pravi imamo umetnost brez katere ni ni\u010d. Znanost je vzporedna z umetnostjo, tisti stroj, ki pa dela izdelke je tehnolo\u0161ki stroj, ogla\u0161evanje izdelkov je metafizika znanosti.<\/p>\n

Ali se to zdru\u017ei v Spominskem centru Hermana Poto\u010dnika \u2013 Noordunga?<\/strong><\/p>\n

Vesoljski spominski center Hermana Poto\u010dnika Noordunga, prika\u017ee, da je spomin tudi substanca izobra\u017eevanja. Gre za materializacijo v gravitaciji ena, da nebi niti v enemu trenutku pozabil, da sem re\u017eiser, umetnik. Da ne delam in nisem kar mi pripisujejo; satelitske umetnosti, ne umetnik novih tehnologij, ampak uporabljam orodja ki so na razpolago, tudi za umetnost. Kaj pa je umetnost drugega kot tisto kar kreira um zato da bi pokazal svobodo?<\/p>\n

Kaj bo\u0161 v kratkem po\u010del? <\/strong><\/p>\n

Tisto kar delam ta hip, o temu ne bom govoril. To bo videno. Leta 2009 je 100 letnica futurizma, letos pa je 80 obletnica izida knjige Hermana Poto\u010dnika, Problemi vo\u017enje po vesolju. Rad bi ugotovil kaj se je v prej\u0161njem stoletju zgodilo. Meni se zdi to stoletje fantasti\u010dno, najlep\u0161e stoletje. Mene zanimajo bolj\u0161e oblike. 20. stol je bilo v tem genialno. To kar mislim ustvarit je 8008 Ordway. Ta projekt bom leta 2008 delal, leto kasneje pa postavil kot logiko. Ordway pa je konkretna oseba, Frederick Ordway, ki je bil glavni svetovalec pri Odiseji 2001 za vesoljska plovila. In z Ordwajom se bom sre\u010dal in z njim opravil pogovor, na katerega bo narejena predstava.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sonja Zlobko Dragan \u017divadinov je v letih 1980 \u2013 1984 \u0161tudiral gledali\u0161ko re\u017eijo na Akademiji za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo v Ljubljani. Do leta 1990 sodeluje z NSK. Tega leta \u017divadinov ustanovi Kozmokineti\u010dni kabinet Noordung. Prva predstava teatra je Molilni stroj Noordung. Leta ’95 pa \u017divadinov razvije koncept petdesetletne predstave Projektil Noordung (1995 \u2013 […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/161"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=161"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/161\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9466,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/161\/revisions\/9466"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=161"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=161"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=161"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}