{"id":162,"date":"2008-03-28T12:28:20","date_gmt":"2008-03-28T10:28:20","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/intervju-z-markom-peljhanom\/"},"modified":"2018-07-17T09:22:01","modified_gmt":"2018-07-17T07:22:01","slug":"intervju-z-markom-peljhanom","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/intervju-z-markom-peljhanom","title":{"rendered":"Intervju z Markom Peljhanom"},"content":{"rendered":"

Tanja Pavli\u010d<\/strong><\/p>\n

Marko Peljhan (1969) je \u0161tudiral gledali\u0161ko in radijsko re\u017eijo na AGRFT v Ljubljani, nato pa leta 1992 ustanovil umetnostno ustanovo Projekt Atol, v okviru katere deluje na podro\u010djih performansa, vizualnih umetnosti, situacij in komunikacij. Leta 1995 je ustanovil tehnolo\u0161ko vejo Projekta Atol, imenovano PACT SYSTEMS, katere prvi projekt je bila izgradnja spletnega vmesnika za satelitsko navigacijo, urbanega komunikacijskega orodja \u2013 UCOG-144, leta 1999 pa je bil ustanovljen Projekt Atol Flight Operations za organizacijo projektov, povezanih s poleti, med drugim v vesolje. Leta 1995 je bil soustanovitelj LJUDMILE (Ljubljana Digital Media Lab) in od leta 1996 njen programski vodja. Je koordinator mednarodne pobude Insular Technologies za globalno visokofrekven\u010dno radijsko omre\u017eje in umetnostno-znanstveno-takti\u010dnega medijskega laboratorija Makrolab (1997\u20132007). Od leta 1999 je direktor umetnostno-znanstvenih poletov po paraboli v sodelovanju s Centrom za urjenje kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Moskvi in koordinacijo Microgravity Interdisciplinary Research (MIR). Od leta 1999 je njegova ustanova Projekt Atol tudi producentka umetni\u0161kih predstav gledali\u0161\u010da Noordung. Leta 2003 je usklajeval proizvodnjo mobilnega medijskega laboratorijskega projekta o digitalni pismenosti Transhub-01\/Mobilatorij. Trenutno je profesor interdisciplinarnih \u0161tudij na Univerzi v Kaliforniji v Santa Barbari in direktor Projekta Atol, v okviru katerega je ustanovil tudi glasbeno zalo\u017ebo rx:tx. Od leta 2005 koordinira zasnovo in izvedbo projekta povezave umetnostno-znanstvenih raziskovalnih bivanjskih enot na Arktiki in Antarktiki v okviru Interpolar Transnational Art Science Constellation.<\/p>\n

Za intervju si si komaj vzel \u010das, kaj trenutno po\u010dne\u0161? <\/strong><\/p>\n

Ta teden smo z ekipo sodelavcev iz Kanade pripravljali veliki projekt, ki je \u010dasovno vezan na naslednja tri leta, povezan z Mednarodnim Polarnim Letom, geografsko pa na podro\u010dje Arktike in njene prebivalce. Sicer pripravljam \u0161e projekt povezan z Velimirjem Hlebnikovom (op. ruskim futuristom) za berlinski Transmediale, festival digitalne umetnosti, ki bo potekal konec meseca in pa novi, veliki performans z naslovom \u00bbScatter\u00ab, ki bo zaklju\u010dni projekt AV08 festivala v Newcastlu. Slednji bo premiero do\u017eivel osmega marca. Moj \u010detrti projekt je vezan na Bosno, konkretneje na genocid v Srebrenici leta 1995. Gre za \u0161iroko zastavljeni projekt kuratorke Ane Peraice, ki nosi naslov Victims’ Symptom. V projektu bom raziskoval, racionalno strukturo, ki lahko stoji za tak\u0161nim genocidom in je omogo\u010dila situacijo v kateri je v enem tednu umrlo osem tiso\u010d ljudi in vse kar je temu sledilo, vklju\u010dno z zelo po\u010dasnim reagiranjem t.i. mednarodne javnosti. Ukvarjam se bolj ali manj z zbiranjem obve\u0161\u010devalnih podatkov. <\/p>\n

Kot eden izmed ambasadorjev medkulturnega dialoga poudarja\u0161, da mora biti dialog predvsem realen, \u017eeli\u0161 si evolucije mi\u0161ljenja. Namerava\u0161 s svojo novo pozicijo koli\u010dkaj doprinesti k bolj\u0161emu stanju slovenske umetnosti? Na slabo stanje le te ka\u017ee navsezadnje tudi polo\u017eaj v katerem se je zna\u0161la osrednja institucija slovenske umetnosti Moderna galerija. <\/strong><\/p>\n

Pozicijo ambasadorja sem vzel strogo zares, in jo jemljem kot integralen del mojega dela. \u017de od samega za\u010detka, ko sem leta 1992 z ustanovitvijo Projekta Atol avtoinstitucionaliziral svoje delovanje, je bilo to povezano prav z dejstvom pomanjkanja institucionalnega okvirja, ki bi obstajal v produkciji in distribuciji slovenske umetnosti. V bistvu gre za njeno kroni\u010dno lastnost s tak\u0161nimi akutnimi izbruhi, kot je trenutni problem Moderne galerije. Seveda je to sistemski problem, ki traja \u2013 odvisno od perspektive gledanja \u2013 \u017ee od 60 \u2013ih let naprej, ko se je ponovno pojavila modernisti\u010dna avantgarda. Gibanje, ki je takrat nastalo okrog skupine OHO na samem za\u010detku niti ni \u017eelelo vstopati v institucije v smislu kot so takrat obstajale, je pa zgradilo svojevrstno dialektiko in strukturo, ki je bila sicer ne institucionalna, pa vendar znotraj same svoje logike avto-institucionalna. V 80 \u2013ih so sledili kolegi iz NSK, konec 80 \u2013ih pa \u0161e vsa gibanja, ki so bila zdru\u017eena v velikem procesu demokratizacije. Takrat je obstajalo veliko upanje, da se bodo stvari spremenile tud na makro-nivojih. Seveda ni \u0161lo zgolj za upanje, ampak se je tudi aktivno delalo na tem, zato se je zgodila zasedba Metelkove, kjer danes sediva. Brez tiste zasedbe, Metelkove ne bi bilo. Situacija sodobne umetnosti je politi\u010dni problem, ki traja \u017ee dolgo, zato medkulturni dialog razumem dosti \u0161ir\u0161e, kot zgolj zagotavljanje minimalnih pogojev delovanja, pa \u0161e to samo doma. Je pa dejstvo, da se v Sloveniji \u017ee 20 let govori, da rabimo center sodobne umetnosti, muzej sodobne umetnosti, prostore za sodobni performans in nove oblike umetnosti. Ponujeni prostori Metelkove in Moderne galerije so za\u010detek, vendar so zdale\u010d neprimerni za center sodobne umetnosti, saj ne omogo\u010dajo ne vi\u0161in, ne volumnov in tehnolo\u0161ke opremljenosti, ki jih le ta zahteva. Zato bo re\u0161itev potrebno najti drugje. V dialogu z vsemi akterji seveda. <\/p>\n

Ve\u010dina slovenske javnosti sprejema sodobno umetnost kot tujek v prostoru in se raj\u0161i spogleduje s preteklimi obdobji. Zagotovo ne gre za osamljen primer v svetu, pa vendar v \u010demu je po tvojem vzrok za tak\u0161no rigoroznost Slovencev? <\/strong><\/p>\n

Menim, da Slovenija v tem smislu ni prav ni\u010d druga\u010dna od ve\u010dine vzhodno evropskih dr\u017eav, saj gre za znano dejstvo, da je bila tu materialna in idejna institucionalizacija sodobne umetnosti zamujena in zapostavljena skozi vsa obdobja povojnega modernizma. Za razliko od vzhoda, pa se je na zahodu umetnost institucionalizirala v muzejih, arhivih, razstavah, bienalih in trgu. Kulturno gledano bi lahko ta odpor do sodobne umetnosti razumeli tudi kot zaprtost, ki je zaradi pogojene geo socialne in histori\u010dne strukture pripeljejo do konzervativnosti oziroma previdnosti pri razumevanju sveta. Zato se je iz histori\u010dnega pogleda avantgarda lahko \u0161e najbolj izrazila na na\u0161em zahodu oziroma na Primorskem, ki je kulturno najbolj odprt teritorij Slovenije. <\/p>\n

Tvoji projekti so predvsem v svetu po\u017eeli \u0161tevilna priznanja, Makrolab je morda le eden izmed najbolj odmevnih, saj je vezan na dalj\u0161i rok in se je ves \u010das tehnolo\u0161ko dopolnjeval. Omenjeni mobilni projekt s tehnolo\u0161ko dovr\u0161enimi orodji raziskuje ekstremne klimatske razmere, zapletene telekomunikacijske sisteme in selitvene vzorce. \u010cemu so po tvoji projekti med Slovenci premalo razumljene? <\/strong><\/p>\n

To je dobro vpra\u0161anje, pa vendar gre hkrati za posplo\u0161itev, saj moji projekti v svoji kompleksnosti tudi ne morejo biti \u00bbenostavno\u00ab razumljeni, imajo pa dosti mo\u017enosti za zelo preprost vstop vanje. Njihov namen ni, da bi bili vedno in povsod razumljeni. Moje delo je na eni strani relativno \u0161iroka refleksija, na drugi pa je klju\u010dno prav postavljanje vpra\u0161anj, da se lahko z dolo\u010denimi temami sploh spopadem. Hkrati pa, \u010de za\u010dnemo posplo\u0161evati, ve\u010dina Slovencev ne razume niti svetovnih financ, kvantne fizike, ne razumejo Malevicha, Duchampa, Marinettija, \u010cernigoja in Kosovela. V\u010dasih ne razumejo niti svojega soseda. In v temu ne vidim problema. Lahko pa jih vsi zgoraj na\u0161teti vpra\u0161ajo nekaj klju\u010dnega. V tej optiki se mi moje delo ne zdi tako zelo posebno. <\/p>\n

Po drugi strani pa si med Slovenci zelo cenjen umetnik. <\/strong><\/p>\n

(smeh\u2026) \u010ce bi o temu izvedli referendum, bi bil rezultat po mojem zelo slab. No dobil sem Pre\u0161ernovo nagrado, ki je simbolna gesta in priznanje za neko obdobje in delo. Po drugi strani pa imam ob\u010dutek, da \u010de bi jutri kon\u010dal z delovati, me v Sloveniji na sre\u010do ne bo nih\u010de pogre\u0161al. <\/p>\n

Makrolabova najaktualnej\u0161a razli\u010dica je antarkti\u010dna baza Ladomir in \u010de se ne motim predstavlja prav ta postavitev v ekstremnih razmerah vrh Makrolaba. Kaj je pomembno upo\u0161tevati pri gradnji tovrstne baze, se njegova struktura spreminja, \u010de projekt postavite na Kras, v Ju\u017eno Afriko ali na Antarktiko? <\/strong><\/p>\n

Spremeni se popolnoma. Makrolab je bil vedno projekt sodelovanja. Jaz sem sicer njegov za\u010detnik, ampak vedno je na njem delalo mnogo ljudi, predvsem arhitektov. Prvo ekipo sta sestavljala Bo\u0161tjan Hvala in Jurij Krpan ter prav s slednjim sem se na za\u010detku projekta precej pogovarjal in projekt konceptualiziral. Nadalje sta bila klju\u010dna akterja druge faze Alja\u017e Lavri\u010d in Matev\u017e Fran\u010di\u010d, takrat se je Makrolab selil po svetu. Zdaj pa sodelujem z arhitektoma Janom in Nejcem Tro\u0161tom in skupaj ustvarjamo naslednjo fazo projekta za Arktiko in Antarktiko, postaja ima za zdaj delovno ime Ladomir Antarctic-Arctic Base, modul pa Balok. Ta temelji na preteklih izku\u0161njah Makrolaba in na nekaj osnovnih principih, kot so trajnostni sistemi, mobilnost, lahki materiali, funkcionalnost etc. Prvi Makrolab je \u017ee leta 1997 tri mesece na kasselski Dokumenti deloval zgolj na son\u010dno energijo. Povedati je potrebno, da se takrat v Sloveniji ni prav dosti govorilo o son\u010dni energiji in tudi vsi nadaljni tehnolo\u0161ki sistemi nastali znotraj Makrolaba so imeli tehnolo\u0161ko zelo napredno ozadje. Na to vizijo sem zelo ponosen. Ker smo imeli za cilj ju\u017eni in severni pol je bilo to nujno potrebno. Projekt je danes zasnovan na modularni osnovi, vsak modul vsebuje dolo\u010dene energetske sisteme, ki omogo\u010dajo pre\u017eivetje in je v celoti mobilen. <\/p>\n

Kako pa Makrolab sprejemajo lokalni prebivalci dolo\u010denih prostorov in kak\u0161ne projekte ima\u0161 v prihodnje z njim? Se bo Ladomir nadgrajeval ali bo \u0161lo kot velja v praksi, ko smo enkrat dosegli vrh, vse le \u0161e navzdol? <\/strong><\/p>\n

No, navzdol zagotovo ne bo \u0161lo, razen \u010de ne mislite severa in juga v geografskem smislu. Na severu bo projekt koncipiran tako, da bo popolnoma pre\u0161el v last lokalnih prebivalcev, ki bodo zanj ustvarjali tudi program. Severna kultura Inuitov je ena izmed najbolj prilagodljivih na planetu in zgodovinsko tudi ena izmed najbolj uni\u010devanih. Kot del projekta imamo v na\u010drtu za njih postaviti tudi odprto komunikacijsko omre\u017eje, saj imajo izredno velik problem dostopa do komunikacijske infrastrukture. \u010ce je internet mogo\u010d, potem je na severu grozljivo drag, 200 dolarjev na mesec, v Ljubljani pa pla\u010damo 10 evrov za internet, televizijo in optiko 10 megabitov. Na Antarktiki pa je zgodba popolnoma druga\u010dna. To je edino obmo\u010dje na planetu, kjer ni nacionalnih dr\u017eav, zato se nam ka\u017ee potencialna slika neke bodo\u010dnosti planeta, ki ni vezana na koncept nacionalne dr\u017eave. In prav zaradi teh ekstremov je zame stvar zanimiva, tudi iz medkulturne optike seveda, ki vklju\u010duje tudi kulture znanosti in umetnosti, ne samo nacij, religij itn. <\/p>\n

Mnogi vam o\u010ditajo neumetni\u0161kost projektov. V eni izmed svojih izjav ste navedli, da je za vas umetni\u0161ki prostor polje svobode. Kaj konkretno vam to pomeni? <\/strong><\/p>\n

Tisti, ki govorijo, da to kar delam in delamo ni umetnost jim lahko samo odvrnem z vpra\u0161anjem, kaj je umetnost? Svoje delo vidim kot progresivno aktivnost v \u010dasu, zame mora umetnost imeti potencial projekcije in mora vsebovati spreminjanje temeljnih odnosov v razumevanju sveta. Pa vendar, glede na to kar delamo, ali potemtakem arhitektura, glasba in performans niso umetnost? Moje delo v celoti je kve\u010djemu ve\u010d kot ozko razumljena umetnost. <\/p>\n

V katero smer se bodo po tvojem v prihodnje razvijale telekomunikacijske tehnologije? <\/strong><\/p>\n

\u010ce bi me to vpra\u0161ali leta 1995 bi bil velik optimist. Takrat smo za\u010deli graditi Ljudmilo, Internet je bil pravo polje anarhi\u010dne svobode. Leta 1993 se je namre\u010d \u017ee za\u010del odpirati akademski internet tudi v druge sfere in ne smemo pozabiti, da je ta v bistvu nastal kot ARPANET, projekt ameri\u0161kega ministrstva za obrambo. Ali je v temu klju\u010du tudi koda njegovega konca ne vem\u2026 Hkrati pa so se v tem \u010dasu zgodili ravno konflikti v Bosni ter Rwandi, dogajali so se genocidi nepojmljivih razmer. Zato \u0161e danes kljub vsem tehnologijam zelo forenzi\u010dno ugotavljamo kaj in kako so bili ljudje v Srebrenici ubiti. Ali pa milijon v Rwandi. Komunikacijska omre\u017eja so nam omogo\u010dila da smo o teh dogodkih izvedeli, da smo komunikacijsko reagirali, nismo jih pa zmogli prepre\u010diti. Telekomunikacije se vedno bolj razvijajo proti brutalnemu tr\u017enemu modelu, ki poleg odvodnih pozitivnih efektov (nizke cene in dostopnost) prina\u0161a vedno bolj odvisno in nesvobodno logiko povezanega subjekta, ki je od omre\u017eja popolnoma odvisen. Tako da danes, na splo\u0161no, in glede na to kar opazujem nisem optimist, vendar \u0161e vedno menim, da moramo za ekologijo medijev in mre\u017e delovati. Z znanjem in zaupanjem v njihov utopi\u010dni in realen potencial. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tanja Pavli\u010d Marko Peljhan (1969) je \u0161tudiral gledali\u0161ko in radijsko re\u017eijo na AGRFT v Ljubljani, nato pa leta 1992 ustanovil umetnostno ustanovo Projekt Atol, v okviru katere deluje na podro\u010djih performansa, vizualnih umetnosti, situacij in komunikacij. Leta 1995 je ustanovil tehnolo\u0161ko vejo Projekta Atol, imenovano PACT SYSTEMS, katere prvi projekt je bila izgradnja spletnega vmesnika […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/162"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=162"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/162\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9467,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/162\/revisions\/9467"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=162"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=162"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=162"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}