{"id":165,"date":"2008-04-04T11:48:21","date_gmt":"2008-04-04T09:48:21","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/intervju-vuk-cosic\/"},"modified":"2018-07-17T09:20:47","modified_gmt":"2018-07-17T07:20:47","slug":"intervju-vuk-cosic","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/intervju-vuk-cosic","title":{"rendered":"Intrevju z Vukom \u010cosi\u0107em: Kako bi Pre\u0161ern rekel monitorju?"},"content":{"rendered":"

Tina Popovi\u010d<\/strong><\/p>\n

Vabilo na pogovor sem, priznam, najprej avtomati\u010dno napisala brez \u0161umnikov in sem elektronsko sporo\u010dilo \u0161ele v zadnjem trenutku opremila tudi s \u010d in \u0161 in \u017e-ji. Dogovor za pogovor je Vuk potrdil z “sure, no sweat<\/em>“. In na koncu, ko sva se hode vsak na svoj konec mesta raz\u0161la, je v pozdrav pomahal z vzklikom: “With respect !<\/em>” in zavil proti knjigarni Behemot, ki ga tako redno zalaga z naro\u010denimi knjigami iz tujine, da jo baje krasi njegova slika. <\/p>\n

Vuka \u0106osi\u0107a sem na pogovor povabila v \u017eelji po razumevanju polo\u017eaja sloven\u0161\u010dine in njenih posebnosti v dobi interneta. Strokovnjak na podro\u010dju spletnih medijev in uporabni\u0161kih izku\u0161enj je vrhunski poznavalec elektronskega komuniciranja in tudi odli\u010den vir nepri\u010dakovanih pogledov na prihodnost slovenskega jezika. V\u00fck, kot ga kli\u010dejo prijatelji od kar je bil vodja on-line predsedni\u0161ke kampanje zdaj\u0161njega predsednika Danila T\u00fcrka, je s hitrim in so\u010dnim izrazoslovjem, polnim tujk in angle\u0161kih tehni\u010dnih izrazov poleg iz\u010drpnih odgovorov ponudil tudi dober primer tega, kako zveni to, \u010demur pravimo \u017eivi slovenski jezik. Vse tuje zvene\u010de besede so zato ostale tudi v zapisu tega pogovora. V sredstvu javnega obve\u0161\u010danja jih sicer po vseh pravilih ne bi smelo biti, a brez njih noben zapis pogovora z \u0106osi\u0107em ne bi bil po\u0161ten. Zato ti izrazi pred va\u0161e o\u010di stopajo zapisani v po\u0161evnici, kot da bi bili upognjeni pod te\u017eo svoje krivde.<\/p>\n

Pravkar ste pri\u0161li iz New Yorka. S kak\u0161nim razlogom ste se mudili tam?<\/strong><\/p>\n

Na Univerzi Parsons, eni najbolj pomembnih in tudi najstarej\u0161ih design<\/em> \u0161ol, sem predaval o svojem delu. Sem eden od tistih izvoznih artiklov, ki se jih mednarodno identificira kot slovenski. Delam na tem, da bi \u0161e kaj proizvedel, tudi vplival na angle\u0161\u010dino. Eno besedo sem \u017ee dodal: net-art<\/em>. <\/p>\n

Ali kot nekdo, ki vle\u010de niti na podro\u010dju interneta, \u010dutite kak\u0161no odgovornost do jezika, ko proizvajate nove izraze ali poimenovanja?<\/strong><\/p>\n

Tukaj gre za odgovornost vsakega uporabnika jezika. \u010ce bo\u0161 kot zakotni, irelevantni mikro posameznik v neki ogromni dru\u017ebi in v pravi dru\u0161\u010dini pomotoma ali namenoma prvi\u010d izgovoril neko \u010dudno stvar in bo ta stvar toliko intrigantna ali mo\u010dna ali ustrezna, bo\u0161 na ta na\u010din sam poimenoval fenomen, ki se ga mnogo ljudi sicer zaveda, nimajo pa \u0161e imena zanj. Tako bo\u0161 tudi ti s svojim mahanjem z malimi krili naredil v Oxford English Dictionary spremembo. To je lepo in tu je na\u0161a jezikoslovna scena nekoliko prikraj\u0161ana. Vsako leto izide par \u010dlankov o tem, katere nove besede so v novem Oxford English Dictionary. In to je blazno fino brati, ker opazi\u0161, kako tudi angle\u0161\u010dina mutira. Internetni izrazi so novi tudi v angle\u0161\u010dini, ker je to nova tehnologija. V teh \u010dlankih se spra\u0161ujejo, kako je beseda nastala, kako in v kateri od oblik, ki so bile ponujene, je ponarodela, ipd. Tam zastavljajo druga vpra\u0161anja. Ne vpra\u0161anja ohranjanja angle\u0161\u010dine tipa, Kako bi Shakespeare rekel monitorju? V Sloveniji pa se spra\u0161ujemo ravno to. Dobro, ne govorimo o Shakespearju, ampak o onem drugem… <\/p>\n

Mnogih izrazov, recimo tudi “social network<\/em>“, ki je pogost v javni rabi, vztrajno ne prevajate v sloven\u0161\u010dino. Zakaj?<\/strong><\/p>\n

Izraza “social network<\/em>” ne prevajam, saj tisti, ki se s tem ukvarjamo, to\u010dno vemo, za kaj gre. Tisti, ki ne vedo, bodo izvedeli, ko se bodo nau\u010dili terminus technikus<\/em>. Ne bodo pa izvedeli tako, da bom jaz prevedel. Gre namre\u010d za content<\/em>, semanti\u010dno polje. \u010ce bi izraz prevedel, recimo z “dru\u017ebene mre\u017ee”, bi ga tisti, ki se s tem ukvarja mogo\u010de razumel, mogo\u010de pa tudi ne. Poglej recimo primer drsnega traku. Kaj misli\u0161, da je to?<\/p>\n

Hm…drsni trak…<\/strong><\/p>\n

Drsni trak je scroll bar<\/em>. Tu so normativna lingvistika in ostali instrumenti za globoko zamrzovanje jezika kontraproduktivni. Zato, ker pravzaprav proizvajajo prepad med temi, ki se na vsebino spoznajo, med recimo kak\u0161nim tehnikom, in ostalimi \u2013 \u010deprav pravzaprav ne vem, kdo spada v ta drugi del populacije. Verjetno so to tisti, ki \u0161e ne zaznajo, kako neumno izpade, ko nekdo pove nekaj takega, kot je drsni trak. In to me moti. <\/p>\n

Zakaj potem za ustrezna prevajanja novih izrazov ne poskrbite tisti posamezniki, ki ste na posameznih podro\u010djih kolo pogona?<\/strong><\/p>\n

Ima\u0161 zelo prav. To vpra\u0161anje implicira ob\u010dutek odgovornosti. Gre pa tu predvsem za to, da si, ko se soo\u010da\u0161 s tak\u0161nim primerom, ko pride do tega prvega stika, obi\u010dajno sam ali v dru\u017ebi enega na daljavo. Ob vsem tem je prevod tvoja zadnja skrb. To je malo zoprno priznati, ampak je res. Ve\u010dja fascinacija je nad samim fenomenom, nad samo vsebino. Imamo sicer tudi bolj dru\u017ebeno ozave\u0161\u010dene, bolj zakrknjene ra\u010dunalni\u010darje, ki blazno pridno vztrajajo na ra\u010dunalni\u0161ki sloven\u0161\u010dini. Ampak ne bi rekel, da gre pri tem za to pionirstvo, ki mene zanima. To niso ti prvi stiki z neko materijo, ta usodni prvi most. Obstajajo primeri v ju\u017enoslovanskih kulturah, ko si imel prvi stik z ne\u010dim izrazito globalno relevantnim \u017ee v momentu nastajanja. To so ti redki momenti, ki bi se jih spla\u010dalo glorificirati, \u010de ne bi raje glorificirali morilcev. Zdaj mi pade na pamet Stanislav Vinaver, prevajalec, ki je leta dvajset iz rokopisa Alexandra Bloka med nastajanjem \u017ee delal prevod v srbohrva\u0161\u010dino. Vinaver se je vsega tega lotil kot prevajalec, ni bil samo fasciniran nad Blokom in ga bral v Ru\u0161\u010dini. Imel je refleks prevoda in to je cool<\/em>. To so zadeve, ki me inspirirajo.<\/p>\n

Dejstvo je, da \u0161umniki izginjajo iz vsakdanjega sporazumevanja. Pri komuniciranju preko spleta jih pogosto ne uporabljamo, ker se bojimo, da se bodo pri prejemniku pretvorili v ne\u017eelene znake. Posledica tega je, da jih avtomati\u010dno izpu\u0161\u010damo tudi pri pisanju ostalih besedil. Je ta strah – tehni\u010dno gledano – danes \u0161e vedno upravi\u010den?<\/strong><\/p>\n

Ob\u010dasno res \u0161e vedno dobivamo mail<\/em>-e brez \u010d\u0161\u017e-jev in razlog za to sam vidim zgolj v navadi. Gre predvsem za ljudi, ki so on-line<\/em> \u017ee deset let ali ve\u010d. Tudi zame je bil neko\u010d, \u017ee leta nazaj, poseben switch<\/em>, da sem za\u010del pisati \u0161umnike v mail<\/em>. Enostavno zato, ker nisem bil tega vajen in ker sem pri\u010dakoval, da ima mnogo mojih recipientov Eudoro, Pegasusa, Lynx browser<\/em>-je, in tem podobne sisteme iz zgodnjih sedemdesetih let. Pa se je izkazalo, da ne. Zdaj enostavno po\u0161iljam ‘\u010d\u0161\u017e mail<\/em> \u2013e’. \u010ce se poteza izka\u017ee za napa\u010dno, to takoj opazim v reply<\/em>-ju, ker pridejo nazaj tiste \u00be in ostale standardne zamene za \u0161umnike. Ampak dobim le en tak odgovor na leto. Ali celo manj. Strictly technicaly speaking<\/em>, smo na mail<\/em>-u v \u010d\u0161\u017e land<\/em>-u zdaj \u017ee safe<\/em>.<\/p>\n

20 let nazaj si ob nakupu tiskalnika moral velik napor vlo\u017eiti v to, da je znal tiskati \u0161umnike. \u010ce so se te stvari tehni\u010dno uredile in za slovenski prostor priredile na tipkovnicah in tiskalnikih, zakaj mislite, da se jih ne uredi tudi na elektronski po\u0161ti in sms sporo\u010dilih? <\/strong><\/p>\n

Preprosto zaradi majhnosti na\u0161ega trga. Cela vzhodna Evropa, ki je sicer dovolj velika, o\u010ditno ni zadostni razlog za te spremembe. Tukaj je dominantna ekonomska logika. \u010ce bi se spravili narediti CE, Central Europe verzijo kateregakoli softwerja<\/em>, bi morali na mizo vzeti ve\u010dji caracter set<\/em>, kot je ta slovenski \u010d\u0161\u017e. Bomo videli, kaj bodo zdaj naredili i-phone<\/em>– ovci. Zdaj vanj ne morem vtipkati \u010d\u0161\u017e-jev, lahko pa jih sprejmem ali jih copy paste<\/em>-am. I-phone<\/em> se tudi u\u010di mojih besed in kot glavni repozitorij besed uporablja moj adress book<\/em>. Sem pomislil – nisem pa \u0161e na\u0161el prave minute – da bi ga lahko presenetil. Ko namre\u010d vtipkam neko besedo, mi on ponuja auto-complete<\/em> opcije. In \u010de vtipkam besedo, ki je podobna nekemu priimku, ki vsebuje \u010d\u0161\u017e-je, mi ponudi tudi to. Zato sem se za\u010del spra\u0161evati, kaj bi se zgodilo, \u010de bi za foro v svoj adress book<\/em> vnesel kak\u0161nih sto besed s \u010d\u0161\u017e-ji, kot da so to neke osebe. Potem bi ta tip\u010dek meni za\u010del ponujati besede z \u010d\u0161\u017e-ji. Ampak to bi bil preve\u010d intimen heck<\/em>, ki ne bi pripeljal dale\u010d.<\/p>\n

Ohranjanje posebnosti jezika v \u010dasu elektronskih medijev in novih tehnologij vendarle zveni kot prioriteta kak\u0161ne dr\u017eavne slu\u017ebe?<\/strong><\/p>\n

Ah, to, kako to funkcionira, je bizarno. Gre za nesre\u010dno pozicijo teh komaj obstoje\u010dih kultur. In komaj relevantnih- ali kako bi temu rekli- dr\u017eav tretjega sveta. You know<\/em>. Pri tehnologijah, kjer nismo ravno glavni vir inovacij, bolj ali manj capljamo in smo glede \u0161ir\u0161e dru\u017ebene adopcije pove\u010dini tam nekje, pri tretji ali \u010detrti generaciji. Gledano malo \u0161ir\u0161e, torej ne samo glede vpra\u0161anja \u010d\u0161\u017e-jev, je Slovenija dr\u017eava, ki ima v odnosu do jezika in tehnolo\u0161kih sprememb med vsemi nekdanjimi republikami najbolj izrazito t.i. \u00bbzrakomlat<\/em>\u00ab kulturo. To je zanimivo, saj smo se Hrvatom smejali, ko so na za\u010detku Tu\u0111manovega re\u017eima imeli histeri\u010dni napad in so agresivno izumljali besede, ki jih bodo eksplicitno lo\u010devale od Srbov. Par lepih inovacij se v takih primerih sicer tudi zgodi, ampak splo\u0161ni val je tragi\u010den. Hrvati so vmes to prakso opustili. V Srbiji je bilo par popadkov prav tako blazno bizarnih, takih za zbiratelje. V Bosni je tudi bilo dosti tega, ampak tam je to \u0161e najbolj razumljivo. V Sloveniji pa je to postalo preprosto normalno. Izumljanje besed ni ve\u010d predmet ukvarjanja pe\u0161\u010dice nadebudnih, recimo tudi malo \u010dudno izgledajo\u010dih marginaliziranih lingvistov na faksu ali pri kakem dru\u0161tvu zbirateljev znamk. Ne. To, da i\u0161\u010de\u0161 izrazito slovenski izraz, je zdaj normalna, ponarodela praksa. Sli\u0161i se v redu, dokler ne za\u010dnemo nekega tehni\u010dnega izraza z vso silo prevajati. <\/p>\n

Zdi se, da tudi dr\u017eava ne ve to\u010dno, kam bi se postavila. V istem zamahu leto posveti Primo\u017eu Trubarju, o\u010detu na\u0161ega knji\u017enega jezika in skoraj hkrati za slogan, ki predstavlja Slovenijo, izbere besedno zvezo, ki bazira na angle\u0161kem jeziku. Zmeda? Dvoli\u010dnost?<\/strong><\/p>\n

\u010ce pogleda\u0161, kaj po\u010dne dr\u017eava, kaj po\u010dnejo visoki uradi, lahko opazi\u0161 marsikaj. Poglej recimo primer razstave zgodovine parlamentarizma v Sloveniji. Snovalci so tu ubrali pot najhuj\u0161ih ekstremistov. Naredili so razstavo, kjer so potegnili kontinuiteto od poganskih pred-rimskih \u010dasov, preko nekega nepovezljivega predslovanskega srednjega veka, do absurdnih in totalno perverznih idej o tem, kako so Norik in tisti kne\u017eji kamen – \u0161e ena totalno nedokazana zgodba – vplivali na razvoj demokracije v svetu. In kako so se celo avtorji ameri\u0161ke deklaracije zgledovali po tem. \u010cista nebuloza. <\/p>\n

Kako gledate na to, da je nacionalni mobilni operater za svojo prodajno akcijo izberal slogan WTF (What the fuck<\/em>)?<\/strong><\/p>\n

Verjetno bodo raperji to prebrali kot Where is the fire?<\/em>. Moja pozicija je nekako \u010dudna. Moj umetni\u0161ki background<\/em> je knji\u017eevnost in moje prvo umetni\u0161ko po\u010detje je bila kratka proza. Veliko sem objavljal in sem se po\u010dutil \u017ee kot velik pisec. Na govor sem za\u010del druga\u010de gledati, ko me tekst kot kanal izra\u017eanja ni ve\u010d zadovoljeval. Iskal sem neki way out<\/em>, raz\u0161irjeni medij, bi se temu reklo v osemdesetih. Takrat sem spoznal nesmiselnost pravil, ne samo v vsakdanjem komuniciranju, kjer ta res ne bi smela obstajati, ampak tudi v umetni\u0161kem izra\u017eanju. Razen seveda tiste \u0161armantne zgodbe o omejitvah kot viru kreativnosti. Vsa ta betoniranja jezika na Sokratovo, na Pre\u0161ernovo, in ne vem katero \u0161e dobo, so preprosto pointless. They don’t function.<\/em> Umetnik, ne samo, da ima dovoljenje, mislim, da ima celo obveznost absolutno zavre\u010di vsako tak\u0161no zgodbo in tiranijo lektorjev. Podro\u010dja kjer tvoja kultura, katere jezik ohranja\u0161 ali reflektira\u0161, ni epicenter globalnega dogajanja, je treba liberalizirati. Ameri\u010dani danes uporabljajo veliko slovenskih besed z vseh tistih podro\u010dij, kjer je Slovenija prehitela \u010dlove\u0161tvo. <\/p>\n

Katera pa so ta podro\u010dja?<\/strong><\/p>\n

Ni jih. Problem torej ni v lingvistiki. Problem je v tem, da nobeno podro\u010dje pri nas ni blizu nekemu epicentru, kaki globalni inovaciji, raziskavi. <\/p>\n

\u010ce pa bi se tak\u0161nemu epicentru pribli\u017eali, bi potem s tem v globalni svet ponesli tudi slovenske izraze?<\/strong><\/p>\n

Seveda. V tem smislu lahko posamezniki prispevajo k razvoju slovenskega jezika. \u010ce se bo Slavko \u017di\u017eek nek koncept, ki ga bo dognal, odlo\u010dil poimenovati POTICA, potem bo to za vse, v svetovnem merilu, POTICA. Druge poti ni. <\/p>\n

Spodbujanje in odobravanje inovacij, iskanje mo\u017enosti nekega jezika, vse to je dobrodo\u0161lo. A kje postaviti mejo? Ali je razmi\u0161ljanje v tej smeri po va\u0161e konzervatorsko dejanje?<\/strong><\/p>\n

To je podobno primeru vulgarne latin\u0161\u010dine. Gre za naravno pot. Res je, da nismo v zgodnjem srednjem veku in da v tem trenutku Rimsko cesarstvo ni ravnokar propadlo. Na ta na\u010din nismo prepu\u0161\u010deni naklju\u010dju. Intuitivna logi\u010dna tendenca pa je, da se bodo s tem, ko se kulture tako izrazito prelivajo ena v drugo, izena\u010devale in tako fino me\u0161ale tudi jezikovne prakse. Sam sem veliko prebral v lepi franco\u0161\u010dini, angle\u0161\u010dini in drugih jezikih, ki jih berem. Posebno lepoto vidim recimo v Proustu in klasikih. Vendar hkrati tak jezik prepoznavam tudi kot funkcionalno oviro pri sporazumevanju. Med tem, ko smo vsi Francozi in obo\u017eujemo Flauberta, sedimo v sobi in se pogovarjamo o kvaliteti na\u0161ega izraza, je popolnoma logi\u010dno \u0161\u010dititi Flauberta. Ko pa v sobo vstopi Angle\u017e, ga moramo preprosto ustreliti, \u010de ho\u010demo ostati tako trdni. Kadar se odlo\u010di\u0161 komunicirati, spozna\u0161, kje je in kaj je ta trade-off<\/em>, ki je nujen. Ideja bi lahko bila ta, da bi se vsi u\u010dili vseh jezikov. How sweet is this?<\/em> O vsem tem pa je vseeno treba razmi\u0161ljati kot o evoluciji, mutaciji. Mi, ki \u017ee obstajamo in imamo spomin na neko \u010distej\u0161o, idealizirano, romanti\u010dno jezikovno prakso opa\u017eamo spremembo, torej vidimo, da gre na slab\u0161e. Od zdaj naprej bomo mi tisti konzervativni, zaviralni del populacije. Tisti, ki prihajajo, mlaj\u0161i, ki so predvsem skozi tehnolo\u0161ki napredek soo\u010deni z vdorom angle\u0161\u010dine, pa ne bodo dvakrat razmi\u0161ljali. In tako je prav. Tako kot tudi mi nismo dvakrat razmi\u0161ljali, ko smo absorbirali kulturo, ki je hodila k nam skozi punk, skozi strip, skozi film, skozi vse tisto, kar je pa\u010d formiralo na\u0161e generacije osemdesetih in pozneje. In- that is very logical<\/em>. Ko sam komuniciram s svojimi frend<\/em>-i v Ljubljani, uporabljam kak\u0161nih 40 % angle\u0161kih izrazov, ne da bi sploh razmi\u0161ljal, ali je to prav ali ni prav. Ker vem, da s tem komuniciram. …<\/p>\n

…in hkrati na nek svojstven na\u010din vse te izraze ustvarjalno uporabljate in kombinirate, ….<\/strong><\/p>\n

\u2026 in to mi daje ve\u010d dimenzij, ne manj! Ljudje, ki branijo jezik pred vdori trdijo, da je jezik sedaj manj \u010dist, da ga je potrebno braniti pred vdori. Pred kom, pred Turki? Ti ljudje tudi nikoli ne kon\u010dajo misli, ne povejo, Zakaj. Verjetno zato, ker si ne upajo. Zavedajo se, da je to paradoks. Jezik namre\u010d postane bolj bogat, \u010de leksiko, sintakso, to celo kompleksno arhitekturo, urbanistiko, kjer se dela jezik, pusti\u0161 na odprtem. Zakaj ne? In \u0161e nekaj: Sloven\u0161\u010dine ne \u0161\u010ditimo pred vsemi vdori, temve\u010d samo pred nekaterimi…<\/p>\n

Kaj pa raziskovalci jezika, ti ki bele\u017eijo \u017eivo sloven\u0161\u010dino?<\/strong><\/p>\n

Leta nazaj, ko sem si \u017eelel razumeti, kaj so njihovi viri, so mi povedali, da so \u010dasniki njihov klju\u010dni vir. Ampak to ni \u017eiva sloven\u0161\u010dina, ker jo lektorji \u017ee zatol\u010dejo. Vpra\u0161al sem, zakaj ne pregledujejo on-line \u010dasnikov, z vsemi komentarji vred. Ti komentarji so sicer res abotni, ampak so juicy<\/em>. Primo Levi, velik pisatelj in super tip, je govoril o tem, da v Italiji uradni Italijan\u0161\u010dini, ki se jo danes sli\u0161i samo \u0161e s televizije, re\u010dejo ‘Italiano, bono solo per la lapidi.<\/em>‘ Uradna italijan\u0161\u010dina naj bi bila torej nekaj, kar je uporabno samo za nagrobnike- in za napovedovalce nacionalne televizije. Pri nas opa\u017eam podobne tendence. A upor konzervatorskega gibanja, ki se spro\u017ea skozi vrhnjo main stream<\/em> kulturo in medije nima mo\u017enosti, ker je druga tendenca bistveno mo\u010dnej\u0161a. Ker je \u017eiva, ker je live<\/em>. Meni se recimo zdi logi\u010dno tu in tam uporabiti nem\u0161ki izraz, ko pi\u0161e\u0161 o filozofskih konceptih. <\/p>\n

Prej ste omenili \u017di\u017eka. On je menda ob\u010dutljiv na to, kako se njegovo ime v tujini izgovarja in vztraja na tem, da ni Zizek temve\u010d \u017di\u017eek. Kako sami gledate na to, glede na to, da se veliko pojavljate v tujini?<\/strong><\/p>\n

Moje ime funkcionira kot dinami\u010dni brand<\/em>. In mislim, da njegovo tudi. Tako kot pri leksiki, kjer je klju\u010d komunikacija in razumevanje point<\/em>-a, tako je tudi pri meni. Meni se enostavno ne spla\u010da, for a very practical reason<\/em>, vztrajati na tem, da bi si tujci lomili jezik. Gre bolj za to, da ve\u0161, kje te \u017ee in s \u010dim te to \u0161e povezuje naprej. Posledica tega relaxed attitude<\/em>-a je, da katerokoli verzijo mojega imena vtipka\u0161 v search engine<\/em>, dobi\u0161 marsikaj. In mene to samo veseli. Meni se zdi, da je dobro brati ta confusion<\/em>, zato ne vztrajam in ne u\u010dim nikogar. <\/p>\n

Vendarle so \u0161umniki, ena temeljnih zna\u010dilnosti na\u0161ega jezika, pozitiven prese\u017eek, ki nas lo\u010duje od drugih in bogati na\u0161 izraz. Kako se postaviti zanje? <\/strong><\/p>\n

Zanimivo bi bilo videti, kaj na to temo po\u010dnejo na \u010ce\u0161kem ali Danskem. Fino bi bilo, \u010de bi bilo vse to po\u010detje mehko, neopazno, da bi \u0161e vedno lahko pisali kot ho\u010demo in brali kot \u017eelimo. Tako bi vse delovalo. Moja reakcija na vse to je prepu\u0161\u010danje stvari svojemu bizarnemu evolutivnemu toku in naravnemu okolju. Ob vseh teh change<\/em>-ih se zabavam. Rusi Heglu recimo re\u010dejo Gegelj. Je malo sme\u0161no, da. In Gitljer je Hitler. Ampak Hegel ni zato ni\u010d manj Hegel in Hitler ni\u010d manj Hitler. <\/p>\n

Ko nekdo druga\u010de razume, zapi\u0161e, izgovori va\u0161e ali ime svetovno znane osebe se vam to zdi dobro in v tem prepoznate ustvarjalni prispevek. Ko nekdo prevede nek terminus technikus<\/em>, sme\u0161no, a zato morda bolj razumljivo, pa vas to razjezi in v tem prepoznate nekaj, kar ogro\u017ea kakovost komunikacije. Kje so tukaj va\u0161i kriteriji?<\/strong><\/p>\n

Najprej \u0161e enkrat o imenih oziroma o mojem imenu. Jaz tukaj res govorim samo o svojem imenu. To me intrigira in pozitivno vzburja bolj kot neka konceptualna umetnina. Pri terminusih technikusih<\/em>– \u017ee tega izraza ne znamo dobro prevesti- pa imam potrebo po jasnosti, nekak\u0161ni \u010distosti. Pri svojem osebnem imenu pa sem se pripravljen malo hecati.<\/p>\n

Predmet va\u0161ih raziskovanj ni neki obskurni predmet. Je internet, ki se ga mno\u017ei\u010dno uporablja. Biblijo je bilo za vsesplo\u0161no razumevanje potrebno prevesti v jezike narodov. Z ustreznim komuniciranjem bi morda sami lahko pove\u010dali razumevanje novih medijev pri ljudeh, pri tem pa bi bili bolj odprti in ne zaprti v svojo lastno stroko. <\/strong><\/p>\n

Vsaki\u010d, ko, na tem svetu obstaja logika inside joke<\/em>-kov in vsaki\u010d, ko se ustvarja neko notranje povezovanje, to avtomati\u010dno proizvaja bariero in vpra\u0161anje je, ali je ta bariera nehumana. Ali je \u017ealjiva ali ni \u017ealjiva. Ali je tu zato, da bi bila bariera? Gre preprosto za to, da z nekim razumevanjem lahko vstopi\u0161 v posve\u010den prostor. Vem, da se sli\u0161i kot hud bullshit<\/em>, ampak nekaj malega je na tem. Tako kot se ljudje vzajemno identificirajo s fashion<\/em>-om ali s hardwer<\/em>-jem, s tem, kak\u0161ne slu\u0161alke ti gledajo z u\u0161es, tako podobno se prepoznajo tudi po jeziku. Re\u010de\u0161: ta je cool dude<\/em>, ker je nekaj dobro povedal. Saj vemo, da jezik ni stvar prena\u0161anja pomena samo in izklju\u010dno skozi obrazec. Bo\u0161 z rabo nekega obskurnega tujega izraza odbijal ali privla\u010dil? To je ve\u010dno tveganje. Preprosto: ali bo\u0161 komuniciral ali ne. <\/p>\n

Torej se tudi sami spra\u0161ujete, kako na \u010dim bolj ustrezen na\u010din povedati neko zadevo? Tudi sami i\u0161\u010dete primerne izraze?<\/strong><\/p>\n

Obstajajo ljudje, v komunikaciji s katerimi na koncu ne vem, ali sem uporabil ve\u010d slovenskih ali angle\u0161kih besed. Kak\u0161ne stvari je la\u017eje povedati v ingli\u0161u<\/em>. Luko Freliha, velikega norca soborca, lahko mirno vpra\u0161am, Koliko je url od vrml-ja od ds? Takoj mi bo odgovoril. Lektorirana verzija vpra\u0161anja, bi lahko bila nekaj takega kot: Kak\u0161en je spletni naslov ve\u010drazse\u017enostne predstvitve digitalnega mesta Amsterdam? Centralni indikator je neka mera spro\u0161\u010denosti. Z \u017eeno in h\u010derko se pogovarjamo tako, da v navadnih izmenjavah, uporabljamo zelo veliko angle\u0161\u010dine. In to se mi zdi lu\u0161tno. Mala se je na primer sedaj super zna\u0161la v New Yorku. To je samo dobro. <\/p>\n

Za bistveno postavljate torej svobodno in spro\u0161\u010deno komunikacijo.<\/strong><\/p>\n

Vse to, o \u010demer govoriva, lahko prevedem na podro\u010dje razmi\u0161ljanja o umetnosti v zadnjih stotih letih. Te dni sem se veliko ukvarjal z Duchampom in sem zaznal, da je on explicit\u00e9<\/em> prekinil s slikarstvom in za\u010del izumljati konceptualno umetnost, to\u010dno 95 let nazaj, pred prvo svetovno vojno. Zanimivo, ker mi o tem \u0161e vedno govorimo kot o sodobni umetnosti. On ni na\u0161 sodobnik. Je bolj sodoben mojemu pradedku. Pri umetnosti nam je prav ta stric pomagal, da smo za\u010deli razmi\u0161ljati o umetnosti zunaj tega ograjenega prostora, kjer se umetnost sme dogajati in smo za\u010deli na celotno zunanjo realnost gledati kot, recimo temu kandidata za umetnost ali umetni\u0161kost. Ta \u010dlovek nam je pokazal, da se umetnost delno dogaja tudi v percepciji, ne samo pri tistem, ki broadcast<\/em>-a, ampak tudi pri tistem, ki sprejema. Interaktivnost je sploh zgodba zase. Takisto lahko razmi\u0161ljamo tudi o jeziku, ne da bi pri tem u\u017ealili koga v sindikatu pisateljev. Zakaj bi bila licenca poetike vezana samo na tiste, ki so verificirani? Saj to ni tak\u0161na licenca, ki ti jo podeli policija. In \u010de to normalo upo\u0161teva\u0161, bi to pomenilo, da bi ta igrivost, ne v funkciji zafrkavanja, ampak igrivost v funkciji raziskovanja, if you wish<\/em>, morala biti normalno dovoljena. Oziroma, njo sankcioniramo, \u010de vztrajamo na lektorirani verziji jezika.<\/p>\n

Dejstvo je, da se ljudje, ko poimenujejo svoja podjetja, poslovne dejavnosti, celo imena svojih otrok, sistemati\u010dno izogibajo \u0161umnikom. So stre\u0161ice tehni\u010dno prezahtevna malenkost, neekonomi\u010dna ali premalo cool<\/em>, da se jih tako otepamo?<\/strong><\/p>\n

Pri internet naslovih, pri url-jih je problem v tem, da enostavno ni unit code<\/em>-a. Enostavno. \u017dal. Temu lahko re\u010de\u0161 brutalni su\u017enjelastni\u0161ki hegemonizem zahoda. Je pa to dejstvo. Zanimivo bi bilo statisti\u010dno preveriti, kako je pri nas z pojavom interneta upadlo \u0161tevilo poimenovanj s \u010d\u0161\u017e-ji. Sam sem bil dostikrat v situaciji, ko so se izumljala imena projektov. Vest.si smo na primer med ostalimi lokacijami izumljali prav v tej sobi in eden od parametrov za ime je bil, da ne sme biti \u010d\u0161\u017e-jev, prav zaradi spletnega naslova. Ker gre tukaj za dot com<\/em> in je to seveda logi\u010dno. Nisem pa \u0161e sli\u0161al za slovenska imena ne-internetnih podjetij. Mogo\u010de zato, ker se s takimi malo dru\u017eim. Moja h\u010derka Luna je dobila tako ime, in ne recimo Jo\u017eica, ker nismo hoteli kaznovati tujcev. Zakaj bi med komunikacijo drugim komplicirali \u017eivljenje? Pri nas gre za to logiko. In njeno ime Luna dobro funkcionira in ona ga rada prevaja: “My name means Moon<\/em>“. Haha, how cool is this<\/em>. In poznam veliko takih primerov. Ko pravzaprav zdaj razmi\u0161ljam, se v njenem razredu ne spomnim niti enega otroka z imenom, ki bi vseboval \u010d\u0161\u017e-je. <\/p>\n

In ob vsem tem ob\u010dutite kak\u0161no izgubo?<\/strong><\/p>\n

Da, ob\u010dutim izgubo. \u010ce spet navedem Duchampa, ker sem ga ravno bral, gre za vpra\u0161anje, ali je zlo\u017eena srajca la\u017eja kot nezlo\u017eena in kako to malo vrednoto izmeriti in kaj z njo narediti. In kako narediti turbine za energijo, ki se tu spro\u0161\u010da. Kako ekolo\u0161ko razmi\u0161ljati o \u010d\u0161\u017e-jih. To je res. Jaz absolutno vidim lepoto v srednjeve\u0161ki poeziji. Vidim lepoto v knji\u017eevnosti 19. stoletja. Vidim pa tudi neko logiko, kjer nove stavbe zidamo na to\u010dkah, kjer so bile stare. To je, izgleda, neka nujna sprememba, zaradi katere izgubljamo \u0161arm. Mene kot arheologa boli du\u0161a, ko vidim, kako prostor, katerikoli, fizi\u010dni ali duhovni, mora mutirati proti nekam. Pri tem ne podpiram teze o napredku kot o nujni interpretaciji vseh sprememb. No\u010dem re\u010di, naj gredo k vragu te \u010d\u0161\u017e-ji. Dale\u010d od tega! Sklep, ki mene zanima, je: dajmo se zmenit, da vsak dela svoje.
\nDejmo se zmenit, naj jezik preprosto diha. <\/p>\n

\n

SLOVAR\u010cEK
\n<\/p>\n

    \n
  • and it’s very weird<\/li>\n
  • big deal<\/li>\n
  • browser<\/li>\n
  • change<\/li>\n
  • content<\/li>\n
  • e-relevance<\/li>\n
  • for a very practical reason<\/li>\n
  • frend<\/li>\n
  • How sweet is this?<\/li>\n
  • issue<\/li>\n
  • joke<\/li>\n
  • land<\/li>\n
  • life<\/li>\n
  • live<\/li>\n
  • mail<\/li>\n
  • main stream<\/li>\n
  • network<\/li>\n
  • on-line<\/li>\n
  • pointless<\/li>\n
  • relaxed attitude<\/li>\n
  • reply<\/li>\n
  • safe<\/li>\n
  • scroll bar<\/li>\n
  • search engine<\/li>\n
  • social network<\/li>\n
  • strictly technicaly speaking<\/li>\n
  • switch<\/li>\n
  • trade-off<\/li>\n
  • you know<\/li>\n
  • web<\/li>\n
  • what the fuck<\/li>\n
  • where is the fire?<\/li>\n

    <\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Tina Popovi\u010d Vabilo na pogovor sem, priznam, najprej avtomati\u010dno napisala brez \u0161umnikov in sem elektronsko sporo\u010dilo \u0161ele v zadnjem trenutku opremila tudi s \u010d in \u0161 in \u017e-ji. Dogovor za pogovor je Vuk potrdil z “sure, no sweat“. In na koncu, ko sva se hode vsak na svoj konec mesta raz\u0161la, je v pozdrav pomahal […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/165"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=165"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/165\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9469,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/165\/revisions\/9469"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=165"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=165"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=165"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}