{"id":186,"date":"2008-08-16T12:50:15","date_gmt":"2008-08-16T10:50:15","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/razvoj\/board\/"},"modified":"2018-07-17T09:17:59","modified_gmt":"2018-07-17T07:17:59","slug":"board","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/dvanajsti-letnik-20082009\/razvoj\/board","title":{"rendered":"Board 2008\/2009"},"content":{"rendered":"

\"BarbaraBarbara Bor\u010di\u0107 (1954)<\/strong>
\nUmetnostna zgodovinarka in anglistka. Direktorica Zavoda za sodobno umetnost SCCA\u2013Ljubljana. Na podro\u010dju sodobne umetnosti deluje kot kustosinja, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na podro\u010dju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). \u010clanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega zdru\u017eenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam).<\/p>\n

Vodja projektov v okviru Zavoda SCCA-Ljubljana: Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru 1969-1998, Videospotting, Internet Portfolio, PlatformaSCCA, Manifesta na doma\u010dem pragu, Kaj storiti z Balkansko umetnostjo, Kaj storiti z avdiovizualnimi arhivi<\/em> in sourednica knji\u017ene zbirke \u017depna<\/em> in publikacij PlatformaSCCA.<\/em><\/p>\n

Umetni\u0161ki vodja ljubljanske Galerije \u0160kuc (1982\u20131985), sodelavka zalo\u017ebe Studia humanitatis (1986\u20131993), odgovorna urednica revije Likovne besede (1991\u20131992); od leta 1993 zaposlena na Zavodu za odprto dru\u017ebo \u2013 Slovenija (Open Society Institute \u2013 Slovenia) kot asistentka direktorice Sorosovega centra za sodobne umetnosti-Ljubljana (SCCA-Ljubljana) in kot njegova direktorica (1997\u20131999). <\/p>\n

\n

\"EdaEda \u010cufer (1961)<\/strong>
\nDramaturginja, kustosinja in publicistka. Njeni teksti o gledali\u0161\u010du, plesu, likovni umetnosti, kulturi in politiki so bili objavljeni v \u0161tevilnih publikacijah doma in v tujini.
\nV 80. letih je kot dramaturginja sodelovala z re\u017eiserjem Draganom \u017divadinovim, leta 1983 je bila soustanoviteljica gledali\u0161ke skupine Gledali\u0161\u010de sester Scipion Nasice. V 90. letih je kot dramaturginja sodelovala s koregrafom Iztokom Kova\u010dem in njegovo plesno skupino En-Knap in z re\u017eiserjem Markom Peljhanom v okviru delovanja Projekta Atol. Med leti 1991 in 1999 je kot dramaturginja sodelovala s skupino Irwin pri projektih, ki so se ukvarjali z novim razumevanjem odnosa med Zahodom in Vzhodom v obdobju post-socializma. V okviru teh projektov je bila urednica \u0161tevilnih knjig in katalogov: NSK Moscow Embassy: How the East Sees the East, 1992; Transnacionala: Highway Collisions Between East and West at the Crossroads of Art, 2000; Interpol: The Art Exhibition Which Divided East and West, 2001. Bila je so-kustosinja razstav: In Search of Balkania, Neue Galerie, Graz, Avstrija, 2002 in Call me Istanbul, ZKM, Karlsruhe, Nem\u010dija, 2004 (obe skupaj z Rogerjem Conoverjem in Petrom Weiblom).<\/p>\n

\n

\"BranislavBranislav Dimitrijevi\u0107 (1967)<\/strong>
\nJe umetnostni zgodovinar, kritik in kustos, vodja oddelka za izobra\u017eevanje in dokumentacijo v Centru za sodobno umetnost-Beograd. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine na univerzi v Beogradu in leta 1995 magistriral iz zgodovine in teorije umetnosti na univerzi v Kentu pri profesorju Stephenu Bannu.
\nObjavlja tekste o sodobni umetnosti in politiki v Srbiji v lokalnih in mednarodnih \u010dasopisih in katalogih. Leta 1996 je uredil knjigo o interpretaciji popularnih podob Pop Vision. Pi\u0161e eseje za kataloge umetnikov, mdr. Zorana Naskovskega, Milice Tomi\u0107, Zdravka Joksimovi\u0107, pRT.
\nZ Branislavo Andjelkovi\u0107 je bil kustos \u0161tevilnih razstav in urednik katalogov; mdr. Soba s mapama (1995), Ubistvo1 (1997), Lepota i teror (1998) in Overground (1998). Je eden od ustanoviteljev \u0160kole za istoriju i teoriju umetnosti v Centru za savremenu umetnost-Beograd.
\nOd leta 1999 predava o konceptualni umetnosti in razbiranju podobe. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti v Beogradu in Michaelis School for Arts v Cape Townu. Sodeloval je na konferencah in diskusijah v Canteburyju, Stockholmu, Innsbrucku, Ljubljani, Skopju, Oslu, …<\/p>\n

\n

\"Ur\u0161kaUr\u0161ka Jurman (1973)<\/strong>
\nUmetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture. Doslej je sodelovala z Galerijo \u0160kuc (1995-97), Zavodom SCCA-Ljubljana (1999-2002, 2005\/2006), Hexpo festivalom (2000), festivalom Break 2.2 (2003). Ob\u010dasno objavlja tekste o sodobni umetnosti v tiskanih in elektronskih medijih. Bila je so-urednica revije za sodobno umetnost Platformascca (2000 -). V letih 2005\/2006 je vodila Svet umetnosti, \u0161olo za sodobno umetnost pri SCCA-Ljubljana. Od leta 2005 sodeluje kot kustosinja s Centrom in Galerijo P74 v Ljubljani.<\/p>\n

.<\/div>\n
\n

\"SuzanaSuzana Milevska (1961)<\/strong>
\nVisual culture theorist and curator and currently works as a Director and Lecturer in Visual Culture at the Visual and Cultural Research Centre \u201cEuro-Balkan\u201d Institute in Skopje. She received her PhD at the Visual Culture Department at Goldsmiths College in London. In 2004 she was a Fulbright Senior Research Scholar at Library of Congress and she also received P. Getty Curatorial Research Fellowship (2001) and ArtsLink Grant (1999). Since 1992 she curated over 70 art projects in Skopje, Istanbul, Stockholm, Berlin, Bonn, Stuttgart, Leipzig, etc. She was one of the curators of the Cosmopolis Balkan Biennial in Thessalonica (2004) and of the International Biennale of Contemporary Art 2005 \u2013 National Gallery in Prague. Her publications include \u201cFrom a Bat’s Point of View\u201d in Eduardo Kac, edited by Peter Tomaz Dobrila and Aleksandra Kosti\u0107 (Maribor, 2000), 47-58; Capital and Gender, edited by Suzana Milevska (Skopje, 2001); \u201cThe Readymade and the Question of Fabrication of Objects and Subjects\u201d in Primary Documents – A Sourcebook for Eastern and Central European Art since the 1950s (New York, 2002), 182-191; \u201cThe portrait of an artist as a young \u2018strategic essentialist\u2019\u201d in Tanja Ostoji\u0107 – Strategies of Success \/ Curators Series 2001-2003, (Belgrade, 2004), 33-43; \u201cCuratorial Labyrinths in Macedonia\u201d, Men in Black \u2013 Handbook of Curatorial Practice, Ed. Christoph Tannert\/Ute Tischchler, K\u0171nstlerhaus Bethanien (Berlin, 2004). \u201cHesitations, or About Political and Cultural Territories\u201d in Cultural Territories, edited by Barbara Steiner, Julia Sch\u00e4fer and Ilina Koralova (K\u00f6ln, 2005), 31-43; \u201cIs Balkan Art History Global\u201d in Is Art History Global, edited by James Elkins, (New York, 2006), \u201cResistance that Cannot Be Recognised as Such \u2013 interview with Gayatri C. Spivak\u201d in New Feminism: worlds of feminism, queer and networking conditions, L\u00f6cker Verlag (Vienna, in print).<\/p>\n

\n

\"Sa\u0161aSa\u0161a (Glavan) Nabergoj (1971)<\/strong>
\nKon\u010dala \u0161tudij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Pomo\u010dnica direktorice SCCA, Zavoda za sodobno umetnost\u2013Ljubljana. \u010clanica AICE (International Association of Art Critics). \u010clanica uredni\u0161kega odbora Maske, \u010dasopisa za scenske umetnosti. Deluje kot kustosinja, piska, urednica in predavateljica na podro\u010dju sodobne umetnosti.
\nSodelavka v pedago\u0161kem oddelku Moderne Galerije v Ljubljani (1995 \u2013 1997). Sodelavka pri razstavnih in raziskovalnih projektih v Narodni Galeriji v Ljubljani (1996 \u2013 1997). Asistentka umetni\u0161kega vodje Galerije \u0160kuc, Ljubljana (1997). Sodelavka Sorosovega centra za sodobno umetnost \u2013 Ljubljana (1997 \u2013 1999). Od leta 2000 zaposlena na SCCA, Zavodu za sodobno umetnost – Ljubljana. Od 1997 objavlja tekste o sodobni umetnosti in kulturi v razli\u010dnih slovenskih in mednarodnih publikacijah (katalogi Galerije \u0160kuc, publikacije AC Metelkova Mesto, umetnostne revije FlashArt\/Italija, ZDA, Umelec\/\u010ce\u0161ka, Zarez\/Hrvatska, M\u2019ars\/Slovenija, dnevni \u010dasopisi Ve\u010der, Delo,…). V letih 1999 in 2000 raziskovalka v raziskovalnem projektu Prostorska problematike alternativne kulture (vodji projekta: Nevenka Kopriv\u0161ek, Bratko Bibi\u010d) in raziskovalnem projektu Manifesta na doma\u010dem pragu Zavoda SCCA-Ljubljana. 2002 \u2013 2004 podpredsednica mednarodne mre\u017ee ICAN (International Contemporary Arts Network). Od leta 2003 do 2006 urednica za slovensko podro\u010dje Praesens, srednjeevropske revije za sodobno umetnost, Budimpe\u0161ta, Mad\u017earska. <\/p>\n

\n

\"Nata\u0161aNata\u0161a Petre\u0161in (1976)<\/strong>
\nDiplomirala iz primerjalne knji\u017eevnosti in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pisala je poezijo in jo objavljala v Zofi, Mentorju in Apokalipsi. Sodelovala je pri organizaciji okroglih miz in razstav v okviru Kluba mladih v Cankarjevem domu. Od leta 1997 pi\u0161e \u010dlanke o sodobni umetnosti za tednik Nedelo, \u010dasopis Delo in tuje revije. Leta 1998 je bila ena od vodij arhitekturne delavnice v okviru EASA 98 na Malti.
\nLeta 2002 obiskovala mednarodni te\u010daj za kustose v Amsterdamu, De Appel. Pripravila je vrsto razstav in mednarodnih projektov, zlasti s podro\u010dja novih medijev in zvoka.<\/p>\n

\n

\"NevenkaNevenka \u0160ivavec (1963)<\/strong>
\nNevenka \u0160ivavec je diplomirala iz primerjalne knji\u017eevnosti in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1989 je zaposlena na Zavodu za kulturne prireditve v Celju, od leta 1995 je tudi kustosinja v Likovnem salonu v Celju. Dodatno se je izpopolnjevala: leta 1998 s pomo\u010djo \u0161tipendije ArtsLink na The School of the Art Institute v Chicagu \u2013 \u0161tudij kuratorskih praks; aprila, maja in junija 2002 v New Yorku in decembra 2002 v Belfastu. Zanima jo raziskovanje in prezentacija marginalnih, outsiderskih umetni\u0161kih praks, ki se rojevajo v lokalnem okolju in projekti, ki aktivno vklju\u010dujejo lokalno skupnost.
\nIzbrane razstave: 2002 \u2013 Borut Hlupi\u010d Holland, Galerija likovne umetnosti Celje; 2001 \u2013 Mestece Celje 2, Fantazme osemdesetih, Likovni salon Celje; Mo\u0161ki (skupaj z Ireno \u010cer\u010dnik), Galerija likovne umetnosti Celje, Likovni salon Celje; Neobi\u010dajne dvojice (Neboj\u0161a \u0160eri\u010d \u2013 \u0160oba in Narcis Kantard\u017ei\u010d, Jo\u017ee Bar\u0161i in Radio Celje, Andreja D\u017eaku\u0161i\u010d in Radivoj Muli\u0107 \u2026). 1999 \u2013 Umetnost iz nahrbtnika, City Arts Gallery Limerick, Catalyst Arts Gallery Belfast; Mestece Celje, alternativa sedemdesetih, Likovni salon Celje, Galerija \u0160kuc Ljubljana.<\/p>\n

\n

\"Mi\u0161koMi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107 (1954)<\/strong>
\nRodjen 1954. godine u Beogradu. Doktorirao na Fakultetu likovnih umetnosti Univerziteta umetnosti u Beogradu 1993. godine. Redovni profesor je na Fakultetu muzi\u010dke umetnosti. Predaje teoriju umetnosti na Interdisciplinarnim postdiplomskim studijama Univerziteta umetnosti u Beogradu. Kao gost predava\u010d predaje istoriju i teoriju savremene umetnosti i dizajna na Arhitektonskom fakultetu u Beogradu. Kao gost predava\u010d predaje \u201cTeoriju uprizoritvenih umetnosti\u201d u okviru \u201cFilozofije in teorije vizualne kulture\u201d na Fakulteti za humanisti\u010dne \u0161tudije u Koperu. Bio je \u010dlan konceptualisti\u010dke Grupe 143 (1975-80), bio je \u010dlan neformalne teorijske zajednice “Zajednica za istra\u010divanje prostora” (1982-89). U\u010destvovao u ure\u0111ivanju \u010dasopisa \u201eKatalog 143\u201c (Beograd, 1976-77), “Mentalni prostor” (Beograd, 1982-87), “Transkatalog” (Novi Sad, 1995-1998), \u201cTeorija koja Hoda\u201d (Beograd, od 2001), \u010dasopisa \u201cRazlika\u201d (Tuzla, 2002), \u201cSarajevske sveske\u201d (Sarajevo, Zagreb, Beograd, Ljubljana, 2005), \u201cArt Luk\u201d (Var\u0161ava, 2006). Po\u010dasni je \u010dlan Slovenskog dru\u0161tva za estetiko. Objavio knjige Scene jezika (1989), Pas Tout (1994), Prolegomena za analiti\u010dku estetiku (1995), Postmoderna (1995), Asimetri\u010dni drugi (1996), Estetika apstraktnog slikarstva (1998), Pojmovnik moderne i postmoderne likovne umetnosti i teorije posle 1950 (1999), Paragrami tela \/ figure (2001), Anatomija angelova (2001), Figura, askeza in perverzija (2001), Martek \u2013 Fatalne figure umjetnika \u2013 Eseji o umjetnosti i kulturi XX stolje\u0107a u Jugoisto\u010dnoj, Isto\u010dnoj i Srednjoj Europi kroz djelovanje umjetnika Vlade Marteka (2002), Impossible Histories \u2013 Historical Avant-gardes, Neo-avant-gardes, and Post-avant-gardes in Yugoslavia, 1918-1991 (2003), Politike slikarstva (2004), Pojmovnik suvremene umjetnosti (2005), Diskurzivna analiza (2006), Studije slu\u010daja (2006) i Farenhajt 387 \u2013 Teorijske ispovesti (2006) itd.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Barbara Bor\u010di\u0107 (1954) Umetnostna zgodovinarka in anglistka. Direktorica Zavoda za sodobno umetnost SCCA\u2013Ljubljana. Na podro\u010dju sodobne umetnosti deluje kot kustosinja, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na podro\u010dju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). \u010clanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega zdru\u017eenja kustosov sodobne umetnosti […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":185,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/186"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=186"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/186\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9435,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/186\/revisions\/9435"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/185"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=186"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=186"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=186"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}