{"id":187,"date":"2008-08-16T13:29:11","date_gmt":"2008-08-16T11:29:11","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/seminar\/voditelji-delavnic\/"},"modified":"2018-07-17T09:17:50","modified_gmt":"2018-07-17T07:17:50","slug":"voditelji-delavnic","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/dvanajsti-letnik-20082009\/seminar\/voditelji-delavnic","title":{"rendered":"Voditelji delavnic 2008\/2009"},"content":{"rendered":"

\"ZemiraZemira Alajbegovi\u0107 Pe\u010dovnik<\/strong>
\n Diplomirala je sociologijo na Fakulteti za dru\u017ebene vede v Ljubljani. Od leta 1982 do leta 1988 je bila vodilna \u010dlanica ve\u010dmedijske skupine FV 112\/15 in diska FV. V osemdesetih je soustanovila neodvisno video produkcijo FV video. Med letoma 1983 in 1989 je bila \u010dlanica skupine Borghesia. V devetdesetih je delovala v okviru tandema ZANK (skupaj z Nevenom Kordo).
\n Je avtorica \u0161tevilnih dokumentarcev, glasbenih spotov, plesnih videov, televizijskih oddaj o umetnosti in kulturi in video filmov.
\n Njena zadnja dela so dokumentarna filma Med \u0161tirimi stenami in Rezine \u010dasa, ki sta bila predvajana na \u0161tevilnih mednarodnih festivalih in glasbeni spot Vortex; zdaj pripravlja dokumentarni film Nevidni teritorij o Marku Peljhanu in kratki film Hitro\/po\u010dasi.
\n Sodelovala je pri projektu Videodokument in pripravi programov video umetnosti v slovenskem prostoru.
\n Deluje kot samostojna ustvarjalka re\u017eiserka in novinarka. na podro\u010dju kulture.<\/p>\n

\n

<\/a>
\n\"BranislavBranislav Dimitrijevi\u0107 (1967)<\/strong>
\nJe umetnostni zgodovinar, kritik in kustos, vodja oddelka za izobra\u017eevanje in dokumentacijo v Centru za sodobno umetnost-Beograd. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine na univerzi v Beogradu in leta 1995 magistriral iz zgodovine in teorije umetnosti na univerzi v Kentu pri profesorju Stephenu Bannu.
\nObjavlja tekste o sodobni umetnosti in politiki v Srbiji v lokalnih in mednarodnih \u010dasopisih in katalogih. Leta 1996 je uredil knjigo o interpretaciji popularnih podob Pop Vision. Pi\u0161e eseje za kataloge umetnikov, mdr. Zorana Naskovskega, Milice Tomi\u0107, Zdravka Joksimovi\u0107, pRT.
\nZ Branislavo Andjelkovi\u0107 je bil kustos \u0161tevilnih razstav in urednik katalogov; mdr. Soba s mapama (1995), Ubistvo1 (1997), Lepota i teror (1998) in Overground (1998). Je eden od ustanoviteljev \u0160kole za istoriju i teoriju umetnosti v Centru za savremenu umetnost-Beograd.
\nOd leta 1999 predava o konceptualni umetnosti in razbiranju podobe. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti v Beogradu in Michaelis School for Arts v Cape Townu. Sodeloval je na konferencah in diskusijah v Canteburyju, Stockholmu, Innsbrucku, Ljubljani, Skopju, Oslu, …<\/p>\n

\n

\"EdaEda \u010cufer<\/strong>
\nDramaturginja, kustosinja in publicistka. Njeni teksti o gledali\u0161\u010du, plesu, likovni umetnosti, kulturi in politiki so bili objavljeni v \u0161tevilnih publikacijah doma in v tujini.
\nV 80. letih je kot dramaturginja sodelovala z re\u017eiserjem Draganom \u017divadinovim, leta 1983 je bila soustanoviteljica gledali\u0161ke skupine Gledali\u0161\u010de sester Scipion Nasice. V 90. letih je kot dramaturginja sodelovala s koregrafom Iztokom Kova\u010dem in njegovo plesno skupino En-Knap in z re\u017eiserjem Markom Peljhanom v okviru delovanja Projekta Atol. Med leti 1991 in 1999 je kot dramaturginja sodelovala s skupino Irwin pri projektih, ki so se ukvarjali z novim razumevanjem odnosa med Zahodom in Vzhodom v obdobju post-socializma. V okviru teh projektov je bila urednica \u0161tevilnih knjig in katalogov: NSK Moscow Embassy: How the East Sees the East, 1992; Transnacionala: Highway Collisions Between East and West at the Crossroads of Art, 2000; Interpol: The Art Exhibition Which Divided East and West, 2001. Bila je so-kustosinja razstav: In Search of Balkania, Neue Galerie, Graz, Avstrija, 2002 in Call me Istanbul, ZKM, Karlsruhe, Nem\u010dija, 2004 (obe skupaj z Rogerjem Conoverjem in Petrom Weiblom).<\/p>\n

\n

<\/a>
\n\"NevenNeven Korda<\/strong>
\nIma neodvisno \u010cisto video prakso. Z videom se je sre\u010dal v za\u010detku osemdesetih, kot \u010dlan gledali\u0161ke skupine FV 112\/15, takoj ko se je na trgu pojavila cenovno dostopna neprofesionalna video oprema.
\nJe soustanovitelj in kreativni vodja FVVidea, neodvisne video produkcije, ki je realizirala ve\u010d umetni\u0161kih, glasbenih in dokumentarnih video projektov.
\nDo konca osemdesetih je bil \u010dlan skupine Borghesia, kjer je bil odgovoren za vizualije na performansih in koncertih ter re\u017eiser video spotov.
\nSvojo zgodbo na podro\u010dju umetni\u0161ke video produkcije je nadaljeval v devedesetih skupaj z Zemiro Alajbegovi\u0107.
\n(http:\/\/www.internet-portfolio.org\/zanka\/<\/a>)
\nV tem obdobju je delal tudi kot video monta\u017eer, avtor TV podob, re\u017eiser in realizator.
\nNovembra 2001 je izvedel sestavljeni multimedijski dogodek ZBOGOM VIDEO
\n(http:\/\/www.zavod-zank.si\/korda\/zbogom<\/a>)
\nJe avtor z dolgo in raznoliko video izku\u0161njo, zadnjih nekaj let se pri ustvarjanju svojih umetnih situacij posve\u010da predvsem formam, ki rabijo \u017eivo interakcijo videa in ra\u010dunalni\u0161ko posredovanje.<\/p>\n

\n

<\/a>\"\u017denja\u017denja Leiler<\/strong>
\nRodila se je v Ljubljani (1966), kjer je kon\u010dala \u0161tudij primerjalne knji\u017eevnosti in filozofije. Za diplomsko delo, posve\u010deno \u017eenskim \u0161tudijam in literarni vedi, je prejela fakultetno Pre\u0161ernovo nagrado. \u017de v \u0161tudentskih letih je pisala literarne in gledali\u0161ke kritike za razli\u010dne medije, v devetdesetih je bila \u010dlanica uredni\u0161tva mese\u010dnika za knji\u017eevnost Literatura<\/em>. Od leta 1994 je zaposlena na osrednjem nacionalnem dnevniku Delu<\/em>, kjer je bila v letih 1997\u20132003 urednica kulturne redakcije, danes pa pi\u0161e predvsem komentarje in kolumne. Zadnje desetletje bolj ali manj redno poro\u010da s filmskih festivalov v Cannesu, Rotterdamu in Benetkah. Uredila je knjigo Slovenska kultura v XX. stoletju<\/em> (Mladinska knjiga, 2002), knjiga Zapisi in zapiki<\/em> (\u0160tudentska zalo\u017eba, 2008), v kateri je objavljen izbor njenih \u010dasopisnih kolumen, je njen knji\u017eni prvenec. Za svoje novinarsko delo je leta 2006 prejela Jur\u010di\u010devo nagrado.<\/p>\n

\n

<\/a>\"TanjaTanja Lesni\u010dar Pu\u010dko<\/strong>
\nRodila se je v Mariboru (1960). Po kon\u010dani 1. gimnaziji v Mariboru se je vpisala na \u0161tudij francoskega jezika in knji\u017eevnosti (A) in primerjalne knji\u017eevnosti (B) in diplomirala leta 1986. S tem je dobila naziv profesorja francoskega jezika in primerjalne knji\u017eevnosti.
\nV letih od 1983 do 1987 je sodelovala v \u017eenskem alternativnem gledali\u0161\u010du PPF, ki je bilo del \u0161ir\u0161ega slovenskega alternativnega gibanja 80. let. Od leta 1987 do danes je zaposlena v \u010dasopisni hi\u0161i Dnevnik, najprej kot prevajalka (za srb\u0161\u010dino, angle\u0161\u010dino, franco\u0161\u010dino), od leta 1991 pa kot novinarka v kulturni redakciji.
\nOd leta 2002 pi\u0161e redno tedensko kolumno Na pre\u017ei za Dnevnikovo mnenjsko stran, v kateri obravnava kulturna, socialna in politi\u010dna vpra\u0161anja. Leta 2003 je prejela strokovno nagrado Dru\u0161tva novinarjev Slovenije za posebne dose\u017eke.
\n\u0160tevilne eseje je objavila tudi v gledali\u0161kih listih SNG Drama, SNG Nova Gorica, Mestnega Gledali\u0161\u010da ljubljanskega, v reviji Maska, Borec idr., ter napisala nekaj spremnih besed h knjigam. Leta 1998 je bila v okviru postdiplomskih izobra\u017eevalnih programov Courants v postdiplomskem programu za podro\u010dje gledali\u0161\u010da. Iz franco\u0161\u010dine je od leta 1986 do danes prevedla vrsto tekstov in knjig, tako filozofskih, sociolo\u0161kih in kulturolo\u0161kih, kot leposlovnih. <\/p>\n

\n

<\/a>\"Mi\u0161koMi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107 <\/strong>
\nRojen v Beogradu leta 1954. Je soustanovitelj in sodelavec umetni\u0161ke skupine Grupa143 (1975 \u2013 1980). Je soustanovitelj in sodelavec neformalne teoretske in umetnostne institucije “Community for Space Investigation” (1982-1989). Je \u010dlan teoretske platforme TkH (Teorija koja hoda, od 2000). Predava estetiko in teorijo umetnosti na Fakulteti za glasbo v Beogradu (profesor). Predava teorijo umetnosti in teorijo kulture na oddelku Interdisciplinarne \u0161tudije na Filozofski fakulteti v Beogradu. Objavil je 25 knjig v srbskem, hrva\u0161kem, slovenskem in angle\u0161kem jeziku. Najnovej\u0161e med njimi so: Impossible Histories<\/em>, The MIT Press, Cambridge MA, 2003; Pojmovnik suvremene umjetnosti<\/em>, Horetzky, Zagreb, 2005, Konceptualna umetnost<\/em>, MSUV, Novi Sad, 2007.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zemira Alajbegovi\u0107 Pe\u010dovnik Diplomirala je sociologijo na Fakulteti za dru\u017ebene vede v Ljubljani. Od leta 1982 do leta 1988 je bila vodilna \u010dlanica ve\u010dmedijske skupine FV 112\/15 in diska FV. V osemdesetih je soustanovila neodvisno video produkcijo FV video. Med letoma 1983 in 1989 je bila \u010dlanica skupine Borghesia. V devetdesetih je delovala v okviru […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":4,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/187"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=187"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/187\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9439,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/187\/revisions\/9439"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=187"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=187"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=187"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}