{"id":29,"date":"2007-01-31T13:33:22","date_gmt":"2007-01-31T12:33:22","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/laboratorij\/programski-sodelavci\/"},"modified":"2018-06-18T22:09:17","modified_gmt":"2018-06-18T20:09:17","slug":"programski-sodelavci-2006-07","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/laboratorij-2006-07\/programski-sodelavci-2006-07","title":{"rendered":"Programski sodelavci 2006\/07"},"content":{"rendered":"<p><strong>Metka Dari\u0161<\/strong><br \/>\nDiplomirala leta 1994 na oddelku za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer vizualne komunikacije (mentorja Ranko Novak in dr. Stane Bernik).<br \/>\nSkupaj z diplomiranim oblikovalcem vizualnih komunikacij, Toma\u017eem Permetom, \u017ee od leta 1992 dela na  podro\u010dju vizualnih komunikacij, predvsem projektih s podro\u010dja kulture in umetnosti.<br \/>\nProjekti zajemajo \u0161tevilne in raznolike naro\u010dnike: od celostne grafi\u010dne podobe Petrola (1994) do celostne grafi\u010dne podobe Slovenske kinoteke (1994-2005), od cgp Gori\u0161ke knji\u017enice (1999) do oblikovanja tiskovin za gledali\u0161ke sezone Mgl (1998-2001).<br \/>\nOd leta 1995 je Metka Dari\u0161 art direktorica Emzina, Zavoda za kreativno produkcijo, v okviru katerega vsako leto pripravljajo fotografske in oblikovalske razstave, delavnice ter nate\u010daj Fotografija leta. Kot predavateljica je vodila grafi\u010dne delavnice za Emzin, za SCCA \u2013 Ljubljana pa v okviru programa Svet umetnosti vsako leto predava na te\u010daju za kustose.<\/p>\n<hr \/>\n<p><strong>Jana Intihar Ferjan <\/strong><br \/>\nRojena 1956 v Ljubljani. Tu je leta 1981 diplomirala na oddelkih za umetnostno zgodovino in angle&scaron;&#269;ino na Filozofski fakulteti.<br \/>\nPrvo zaposlitev v splo&scaron;ni knji&#382;nici zaklju&#269;ila s strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Od 1983 v Moderni galeriji na mestu kustosinje na oddelku  Dokumentacija &ndash; arhiv, bibliografija. Delovno mesto je opredeljeno kot zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje podatkov o dogajanju na podro&#269;ju moderne in sodobne likovne umetnosti na Slovenskem, ki se najbolje prezentira skozi sistemati&#269;no vodenje evidenc razstav in odzivov nanje ter bio-bibliografskih podatkov o umetnikih. V ta namen &#382;e od leta 1989\/90 oz. 1993 uporabljajo v galeriji ra&#269;unalni&scaron;ka programa Razstava in Umetnik. Sodelovala je pri definiranju bogate strukture teh programov in poimenovanju posameznih polj vnosov.<br \/>\nSodelovala pri evropskih projektih: Vektor  &#8211; European Contemporary Art Archives (2001-2003, nosilec Basis Wien), ki se nadaljuje v platformi European.art.net (EAN) in Gravity &ndash; Art_Religion_ Science (2002-2004, nosilec Kulturzentrum bei den Minoriten Graz).<br \/>\nVe\u010dino objav tvorijo izbrane kronologije, bibliografije in seznami razstav v dokumentarnih delih katalogov ve&#269;jih razstav in zbirk Moderne galerije (mdr. pregled obdobij Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem, 1920-1930; Umetnost tridesetih let na Slovenskem). V Zborniku za umetnostno zgodovino je od 1981 do 2000 objavljala umetnostnozgodovinske bibliografije. Od leta 1995 je sodelavka Allgemeines K&uuml;nstlerlexikon (Die Bildenden K&uuml;nstler aller Zeiten und V&ouml;lker), ki ga izdaja Saur Verlag, Leipzig &#8211; M&uuml;nchen. Za leksikon pi&scaron;e gesla o slovenskih umetnikih 20. stoletja, prispeva tudi imena za Internationale K&uuml;nstler-Datenbank, ki ob&#269;asno izide na CD-romih iste zalo&#382;be.<br \/>\nOd leta 2003 &#269;lanica uredni&scaron;kega odbora revije Umetnostna kronika (izdaja Umetnostno zgodovinski in&scaron;titut Franceta Steleta pri SAZU).<\/p>\n<hr \/>\n<p><strong>Bojana Leskovar<\/strong><br \/>\nJe diplomirana pravnica, novinarka in urednica Dela, tednika Mladina in Telexa, oddaj Studio Ljubljana in Studio City na TV Slovenija, revije Viva. Sodelavka Pristopa na podro&#269;ju odnosov z javnostmi, samostojna svetovalka Evropskega meseca kulture v Ljubljani, projekta uvajanja davka na dodano vrednost, promociji prvih slovenskih filmov Babica gre na jug in Stereotip, v slu&#382;bi na podro&#269;ju odnosov za javnostmi na Ministrstvu za zdravje, gospodarski zbornici, zdaj na Mercatorju. Soavtorica prvega priro&#269;nika javnega nastopanja pri nas, predavateljica na &Scaron;oli za odnose z javnostmi in od vsega za&#269;etka sodelavka pri Svetu umetnosti. Strastna bralka in popotnica.<\/p>\n<hr \/>\n<p><strong>Alenka Pirman<\/strong><br \/>\nUmetnica, samozaposlena v kulturi. Diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1989). V 90-ih se je njeno delo navezovalo predvsem na izmi&scaron;ljene institucije: SK8 Muzej (1991-93), RIGUSRS &#8211; Raziskovalni in&scaron;titut za geoumetni&scaron;ko statistiko Republike Slovenije (1997, z Vukom &#262;osi&#263;em in Ireno Woelle) in In&scaron;titut za doma&#269;e raziskave (1994-98). Nato je sodelovala v umetni&scaron;kih kolektivnih platformah Luther Blissett\/01.org (1998) in Bughouse (2002-03). Od leta 2004 je ustanovna &#269;lanica Dru&scaron;tva za doma&#269;e raziskave. &#381;ivi in dela v Ljubljani.<\/p>\n<hr \/>\n<p><strong>Sabina Salamon<\/strong><br \/>\nRo&#273;ena 1971. godine u Rijeci. Diplomirala filozofiju i povijest umjetnosti na Filozofskom fakultetu u Ljubljani. Od 1995. &#269;lan neformalne skupine Kluba mladih umjetnika u Rijeci koji je predstavljao rije&#269;ku likovnu scenu mladih. Godine 1997\/98 radi za Galeriju Dante Cettina u Umagu. Na ljubljanskom SCCA 1997. zavr&scaron;ava te&#269;aj za kustose suvremene umjetnosti; istovremeno pi&scaron;e tekstove za rubriku likovne umjetnosti na Radiu &Scaron;tudent. Godine 2000. koordinator festivala hEXPO; 2001. radi na 15. Triennalu crte&#382;a u Muzeju suvremene umjetnosti Rijeka. Od 2002.do 2006. ravnateljica Gradske galerije Labin i Mediteranskog kiparskog simpozija Labin. Sada voditeljica Gradske galerije Labin.Objavljuje u &#269;asopisu za umjetnost Kontura.<\/p>\n<hr \/>\n<p><strong>Branka Stipan&#269;i&#263; <\/strong><br \/>\nArt critic and free-lance curator, lives in Zagreb, Croatia. Graduated art history and literature, Faculty of Philosophy, University of Zagreb. <br \/>\n  Former positions: include curator, Museum of Contemporary Art Zagreb 1983 &#8211; 1993, Director of Soros Center for Contemporary Art, Zagreb 1993 &#8211; 1996.<br \/>\nCurator: On Unknown Works, Gallery Nova, Zagreb, 2006; Josip Vani&scaron;ta, Mala Galerija, Ljubljana, 2006;<br \/>\nMangelos retrospective exhibition in: Museu Serralves (Porto), Neue Galerie (Graz), Fundacio Antoni Tapies (Barcelona), Kunsthalle Fridericianum, Kassel &#8211; through 2003 &ndash; 2004; Connections &#8211; Contemporary Artists from Australia (HDLU, Zagreb, 2002).<br \/>\nCo-curator: Kontakt&hellip; , Museum modernere Kunst, Vienna, 2006; The Baltic Times (The Museum of Contemporary Art, Zagreb, 2001\/ Galerie im Taxispalais, Innsbruck), Chinese Whispers (Apexart, New York, 2000), Aspects\/Positions (Museum moderner Kunst, Vienna, 1999), The Future is Now (Museum of Contemporary Art, Zagreb, 1999)<br \/>\nRecent publications: Mangelos nos. 1 to 9 1 (Museu Serralves,  Porto, 2003);<\/p>\n<hr \/>\n<p><strong>Mi&scaron;ko  &Scaron;uvakovi&#263;<\/strong><br \/>\nRodjen 1954. godine u Beogradu. Doktorirao  na Fakultetu likovnih umetnosti Univerziteta umetnosti u Beogradu 1993. godine. Redovni profesor je na Fakultetu muzi&#269;ke umetnosti.  Predaje teoriju umetnosti na Interdisciplinarnim postdiplomskim studijama Univerziteta umetnosti u Beo-gradu. Kao gost predava&#269;  predaje istoriju i teoriju savremene umetnosti i dizajna na Arhitekton-skom fakultetu u Beogradu. Kao gost predava&#269; predaje &ldquo;Teoriju uprizoritvenih umetnosti&rdquo;  u ok-viru &ldquo;Filozofije in teorije vizualne kulture&rdquo; na  Fakulteti za humanisti&#269;ne &scaron;tudije u Koperu.<br \/>\nBio je &#269;lan konceptualisti&#269;ke Grupe 143 (1975-80), bio je &#269;lan neformalne teorijske zajednice &quot;Zajednica za istra&#269;ivanje prostora&quot; (1982-89). U&#269;estvovao u ure&#273;ivanju &#269;asopisa &bdquo;Katalog 143&ldquo; (Beograd, 1976-77), &quot;Mentalni prostor&quot; (Beograd, 1982-87),  &quot;Transkatalog&quot; (Novi Sad, 1995-1998),  &ldquo;Teorija koja Hoda&rdquo; (Beograd, od 2001), &#269;asopisa &ldquo;Razlika&rdquo; (Tuzla, 2002), &ldquo;Sarajevske sveske&rdquo; (Sarajevo, Zagreb, Beograd, Ljubljana, 2005), &ldquo;Art Luk&rdquo; (Var&scaron;ava, 2006).  Po&#269;asni je &#269;lan Slovenskog dru&scaron;tva za estetiko. Objavio knjige Scene jezika (1989), Pas Tout (1994), Prolegomena za analiti&#269;ku estetiku (1995), Postmoderna (1995), Asimetri&#269;ni drugi (1996),  Estetika apstraktnog slikarstva (1998),  Pojmovnik moderne i postmoderne likovne umetnosti i teorije posle 1950 (1999), Paragrami tela \/ figure (2001), Anatomija angelova (2001), Figura, askeza in perverzija (2001),  Martek &ndash; Fatalne figure umjetnika &ndash; Eseji o umjetnosti i kulturi XX stolje&#263;a u Jugois-to&#269;noj, Isto&#269;noj i Srednjoj Europi kroz djelovanje umjetnika Vlade Marteka (2002), Impossible Histories &ndash; Historical Avant-gardes, Neo-avant-gardes, and Post-avant-gardes in Yugoslavia, 1918-1991 (2003),  Politike slikarstva (2004), Pojmovnik suvremene umjetnosti (2005), Diskurzivna analiza (2006), Studije slu&#269;aja (2006) i Farenhajt 387 &ndash; Teorijske ispovesti (2006) itd.<\/p>\n<hr \/>\n<p><strong>Nives Zalokar<\/strong><br \/>\nDela in &#382;ivi v Ljubljani.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Metka Dari\u0161 Diplomirala leta 1994 na oddelku za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer vizualne komunikacije (mentorja Ranko Novak in dr. Stane Bernik). Skupaj z diplomiranim oblikovalcem vizualnih komunikacij, Toma\u017eem Permetom, \u017ee od leta 1992 dela na podro\u010dju vizualnih komunikacij, predvsem projektih s podro\u010dja kulture in umetnosti. Projekti zajemajo \u0161tevilne in raznolike [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":121,"menu_order":2,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/29"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=29"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/29\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9473,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/29\/revisions\/9473"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/121"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=29"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=29"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=29"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}