{"id":30,"date":"2007-01-31T13:50:36","date_gmt":"2007-01-31T12:50:36","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/seminar\/voditelji-delavnic\/"},"modified":"2018-06-18T22:10:04","modified_gmt":"2018-06-18T20:10:04","slug":"voditelji-delavnic-2006-07","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/seminar-2006-07\/voditelji-delavnic-2006-07","title":{"rendered":"Voditelji delavnic 2006\/07"},"content":{"rendered":"<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"100\" height=\"100\" align=\"left\" style=\"margin-right: 10px; margin-bottom: 5px; margin-top: 3px; margin-left: 0px\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2007\/korda\/zemira-alajbegovic.jpg\" alt=\"Zemira Alajbegovi\u0107\" \/><strong>Zemira Alajbegovi\u0107<\/strong><br \/>\n   Diplomirala je  sociologijo na Fakulteti za dru\u017ebene vede v Ljubljani. Od leta 1982 do leta  1988 je bila vodilna \u010dlanica ve\u010dmedijske skupine FV 112\/15 in diska FV. V  osemdesetih je soustanovila neodvisno video produkcijo FV video. Med letoma 1983 in 1989 je bila  \u010dlanica skupine Borghesia. V devetdesetih je delovala v okviru tandema ZANK  (skupaj z Nevenom Kordo). <br \/>\n   Je avtorica  \u0161tevilnih dokumentarcev, glasbenih spotov, plesnih videov, televizijskih oddaj  o umetnosti in kulturi in video filmov. <br \/>\n   Njena zadnja dela  so dokumentarna filma Med \u0161tirimi stenami in Rezine \u010dasa, ki sta bila  predvajana na \u0161tevilnih mednarodnih festivalih in glasbeni spot Vortex; zdaj  pripravlja dokumentarni film Nevidni teritorij o Marku Peljhanu in kratki film  Hitro\/po\u010dasi.<br \/>\n   Sodelovala je pri projektu Videodokument in  pripravi programov video umetnosti v slovenskem prostoru.<br \/>\n   Deluje kot samostojna ustvarjalka re\u017eiserka in  novinarka. na podro\u010dju kulture.<\/p>\n<hr \/>\n<p><strong>Eda  \u010cufer <\/strong><br \/>\nDramaturginja, kustosinja in publicistka. Njeni teksti o gledali\u0161\u010du, plesu,  likovni umetnosti, kulturi in politiki so bili objavljeni v \u0161tevilnih publikacijah  doma in v tujini.<br \/>\nV 80. letih je kot dramaturginja sodelovala z re\u017eiserjem Draganom \u017divadinovim,  leta 1983 je bila soustanoviteljica gledali\u0161ke skupine Gledali\u0161\u010de sester  Scipion Nasice. V 90. letih je kot dramaturginja sodelovala s koregrafom Iztokom  Kova\u010dem in njegovo plesno skupino En-Knap in z re\u017eiserjem Markom Peljhanom v  okviru delovanja Projekta Atol. Med leti 1991 in 1999 je kot dramaturginja  sodelovala s skupino Irwin pri projektih, ki so se ukvarjali z novim  razumevanjem odnosa med Zahodom in Vzhodom v obdobju post-socializma. V okviru  teh projektov je bila urednica \u0161tevilnih knjig in katalogov: NSK Moscow  Embassy: How the East Sees the East, 1992; Transnacionala: Highway Collisions  Between East and West at the Crossroads of Art, 2000; Interpol: The Art  Exhibition Which Divided East and West, 2001. Bila je so-kustosinja razstav: In  Search of Balkania, Neue Galerie, Graz, Avstrija, 2002 in Call me Istanbul,  ZKM, Karlsruhe, Nem\u010dija, 2004 (obe skupaj z Rogerjem Conoverjem in Petrom  Weiblom).<\/p>\n<hr \/>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"100\" height=\"100\" align=\"left\" style=\"margin-right: 10px; margin-bottom: 5px; margin-top: 3px; margin-left: 0px\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2007\/deliss\/clementine-deliss100.jpg\" alt=\"Clementine Deliss\" \/><strong>Cl\u00e9mentine Deliss<\/strong><br \/>\nje svobodna kustosinja, raziskovalka in urednica francosko-avstrijskega  porekla, rojena v Londonu. Doktorirala je iz vzhodnih in afri\u0161kih \u0161tudij na  univerzi v Londonu.Bila je kustosinja \u0161tevilnih razstav; med zgodnej\u0161imi npr. <em>Lotte or the  Transformation of the Object (Steirischer Herbst<\/em>, Gradec, Dunaj,  1990);<em>Exotic  Europeans<\/em> (<em>National Touring Exhibitions<\/em>, London, 1990); <em>Seven Stories about Modern  Art in Africa<\/em> (Whitechapel Gallery, London; Konsthalle Malmo,  1995). Med letoma 1992 in 1995 je bila umetni\u0161ka direktorica <em>africa95<\/em> &#8211;  festivala afri\u0161ke sodobne umetnosti, ki so ga izpeljali umetniki v sodelovanju  z londonsko Royal Academy of Arts in ve\u010d kot \u0161estdesetimi britanskimi  organizacijami. <br \/>\nOd leta 1996 koncipira in ureja publikacijo <em>Metronome, <\/em>glasilo  umetnikov in pisateljev.<br \/>\nPosami\u010dne \u0161tevilke so iz\u0161le v Dakarju, Berlinu, Baslu, Frankfurtu, Dunaju,  Oslu, Kopenhagnu, Stockholmu, Parizu, Londonu in Tokiu. <em>Metronome <\/em>je  bil doslej predstavljen v Dakarju, v Kunsthalle Basel, DAAD v Berlinu, Galerie  Chantal Crousel v Parizu in v okviru bene\u0161kih bienalov in <em>documente X<\/em>. <em>Metronome<\/em> je  vklju\u010den tudi v projekt <em>documenta 12 magazines<\/em>. Leta 2005 je skupaj s francoskim  kritikom Thomasom Boutouxjem v Parizu ustanovila zalo\u017ebo <em>Metronome Press<\/em>.  Septembra 2006 je imela samostojno razstavo v galeriji Kandada (projektno  zdru\u017eenje CommandN, Tokio) s prikazom desetih let <em>Metronoma <\/em>in posebno serijo  sandalov, narejenih iz rabljenih knjig. Hkrati je v tokijskem Mori Art Museum  kurirala t.i. <em>Metronome  Think-Tank<\/em>, ki je potekal v organizacijiArts Initiative Tokyo and  Edinburgh College of Art.<br \/>\nOd leta 2003 na Edinburgh College of Art  vodi <em>Future<\/em><em> Academy<\/em>,  ki ima \u010dlane in raziskovalne enote v Senegalu, Indiji, Avstraliji, ZDA in na  Japanskem. Je tudi svetovalka Evropske unije, AFAA (zdaj Francecultures),  senegalskega ministrstva za kulturo in \u010dlanica znanstvenoraziskovalnega sveta na \u017eenevski School of Art and Design.<\/p>\n<hr \/>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"100\" height=\"100\" align=\"left\" style=\"margin-right: 10px; margin-bottom: 5px; margin-top: 3px; margin-left: 0px\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2007\/denegri\/jesa-denegri.jpg\" alt=\"Je\u0161a Denegri\" \/><strong>Je\u0161a Denegri<\/strong><br \/>\nUmetnostni kritik in profesor sodobne  umetnosti v Beogradu, kjer je kon\u010dal Vi\u0161jo pedago\u0161ko \u0161olo, kasneje pa je  doktoriral na Filozofski fakulteti v Beogradu. Od leta 1965-1989 je bil  zaposlen v Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu. Bil je \u010dlan uredni\u0161tev  \u010dasopisov Umetnost, arhitektura-urbanizem in Spot ter glavni urednik revije  Moment. Organiziral je \u0161tevilne razstave, bil kustos za Jugoslavijo na Bienalu  mladih v Parizu in Bene\u0161kem bienalu. <\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p><img decoding=\"async\" align=\"left\" style=\"margin-right:10px; margin-bottom: 5px; margin-top: 3px; margin-left: 0px \" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2007\/korda\/neven-korda.jpg\" alt=\"Neven Korda\" \/><strong>Neven Korda<\/strong><br \/>\nIma neodvisno \u010cisto video  prakso. Z videom se je sre\u010dal v za\u010detku osemdesetih, kot \u010dlan gledali\u0161ke  skupine FV 112\/15, takoj ko se je na trgu pojavila cenovno dostopna  neprofesionalna video oprema.<br \/>\nJe soustanovitelj in kreativni vodja FVVidea,  neodvisne video produkcije, ki je realizirala ve\u010d umetni\u0161kih, glasbenih in  dokumentarnih video projektov.<br \/>\nDo konca osemdesetih je bil \u010dlan skupine Borghesia,  kjer je bil odgovoren za vizualije na performansih in koncertih ter re\u017eiser  video spotov.<br \/>\nSvojo zgodbo na podro\u010dju umetni\u0161ke video produkcije  je nadaljeval v devedesetih skupaj z Zemiro Alajbegovi\u0107.<br \/>\n(<a href=\"http:\/\/www.internet-portfolio.org\/zanka\/angl\/ShortFilms.htm\">http:\/\/www.internet-portfolio.org\/zanka\/<\/a>)<br \/>\nV tem obdobju je delal tudi kot video monta\u017eer,  avtor TV podob, re\u017eiser in realizator.<br \/>\nNovembra 2001 je izvedel sestavljeni multimedijski  dogodek ZBOGOM VIDEO<br \/>\n(<a href=\"http:\/\/www.zavod-zank.si\/korda\/zbogom\">http:\/\/www.zavod-zank.si\/korda\/zbogom<\/a>)<br \/>\nJe avtor z dolgo in raznoliko video izku\u0161njo, zadnjih nekaj let se pri  ustvarjanju svojih umetnih situacij posve\u010da predvsem formam, ki rabijo \u017eivo  interakcijo videa in ra\u010dunalni\u0161ko posredovanje.<\/p>\n<hr \/>\n<p><img decoding=\"async\" align=\"left\" style=\"margin-right:10px; margin-bottom: 5px; margin-top: 3px; margin-left: 0px \" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2007\/leiler\/zenja-leiler.jpg\" alt=\"\u017denja Leiler\" \/><strong>\u017denja Leiler<\/strong><br \/>\nje novinarka, zaposlena na \u010dasopisu Delo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p><img decoding=\"async\" align=\"left\" style=\"margin-right:10px; margin-bottom: 5px; margin-top: 3px; margin-left: 0px \" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2007\/milevska\/suzana-milevska.jpg\" alt=\"Suzana Milevska\" \/><strong>Suzana Milevska<\/strong><br \/>\nVisual culture theorist and curator and currently works as a Director and  Lecturer in Visual Culture at the Visual and Cultural Research Centre  \u201cEuro-Balkan\u201d Institute in Skopje.  She received her PhD at the Visual Culture Department at Goldsmiths  College in London. In 2004 she was a Fulbright Senior  Research Scholar at Library of Congress and she also received P. Getty  Curatorial Research Fellowship (2001) and ArtsLink Grant (1999). Since 1992 she  curated over 70 art projects in Skopje, Istanbul, Stockholm, Berlin, Bonn, Stuttgart, Leipzig,  etc. She was one of the curators of the Cosmopolis Balkan Biennial in  Thessalonica (2004) and of the International Biennale of Contemporary Art 2005  \u2013 National Gallery in Prague.  Her publications include \u201cFrom a Bat\u2019s Point of View\u201d in Eduardo Kac, edited by  Peter Tomaz Dobrila and Aleksandra Kosti\u0107 (Maribor, 2000), 47-58; Capital and  Gender, edited by Suzana Milevska (Skopje, 2001); \u201cThe Readymade and the  Question of Fabrication of Objects and Subjects\u201d in Primary Documents &#8211; A  Sourcebook for Eastern and Central European Art since the 1950s (New York,  2002), 182-191; \u201cThe portrait of an artist as a young \u2018strategic essentialist\u2019\u201d  in Tanja Ostoji\u0107 &#8211; Strategies of Success \/ Curators Series 2001-2003,  (Belgrade, 2004), 33-43; \u201cCuratorial Labyrinths in Macedonia\u201d, Men in Black \u2013  Handbook of Curatorial Practice, Ed. Christoph Tannert\/Ute Tischchler,  K\u0171nstlerhaus Bethanien (Berlin, 2004). \u201cHesitations, or About Political and  Cultural Territories\u201d in Cultural Territories, edited by Barbara Steiner, Julia  Sch\u00e4fer and Ilina Koralova (K\u00f6ln, 2005), 31-43; \u201cIs Balkan Art History Global\u201d  in Is Art History Global, edited by James Elkins, (New York, 2006), \u201cResistance  that Cannot Be Recognised as Such \u2013 interview with Gayatri C. Spivak\u201d in New  Feminism: worlds of feminism, queer and networking conditions, L\u00f6cker Verlag  (Vienna, in print).<\/p>\n<hr \/>\n<p><img decoding=\"async\" align=\"left\" style=\"margin-right:10px; margin-bottom: 5px; margin-top: 3px; margin-left: 0px \" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2007\/suvakovic\/misko-suvakovic.jpg\" alt=\"Mi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107\" \/><strong>Mi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107 <\/strong><br \/>\nRodjen 1954. godine u Beogradu. Doktorirao na Fakultetu likovnih umetnosti  Univerziteta umetnosti u Beogradu 1993. godine. Redovni profesor je na  Fakultetu muzi\u010dke umetnosti. Predaje teoriju umetnosti na Interdisciplinarnim  postdiplomskim studijama Univerziteta umetnosti u Beogradu. Kao gost predava\u010d  predaje istoriju i teoriju savremene umetnosti i dizajna na Arhitektonskom  fakultetu u Beogradu. Kao gost predava\u010d predaje \u201cTeoriju uprizoritvenih  umetnosti\u201d u okviru \u201cFilozofije in teorije vizualne kulture\u201d na Fakulteti za  humanisti\u010dne \u0161tudije u Koperu. Bio je \u010dlan konceptualisti\u010dke Grupe 143  (1975-80), bio je \u010dlan neformalne teorijske zajednice \u201cZajednica za  istra\u010divanje prostora\u201d (1982-89). U\u010destvovao u ure\u0111ivanju \u010dasopisa \u201eKatalog  143\u201c (Beograd, 1976-77), \u201cMentalni prostor\u201d (Beograd, 1982-87), \u201cTranskatalog\u201d  (Novi Sad, 1995-1998), \u201cTeorija koja Hoda\u201d (Beograd, od 2001), \u010dasopisa  \u201cRazlika\u201d (Tuzla, 2002), \u201cSarajevske sveske\u201d (Sarajevo, Zagreb, Beograd, Ljubljana, 2005), \u201cArt  Luk\u201d (Var\u0161ava, 2006). Po\u010dasni je \u010dlan Slovenskog dru\u0161tva za estetiko. Objavio  knjige Scene jezika (1989), Pas Tout (1994), Prolegomena za analiti\u010dku estetiku  (1995), Postmoderna (1995), Asimetri\u010dni drugi (1996), Estetika apstraktnog  slikarstva (1998), Pojmovnik moderne i postmoderne likovne umetnosti i teorije  posle 1950 (1999), Paragrami tela \/ figure (2001), Anatomija angelova (2001),  Figura, askeza in perverzija (2001), Martek \u2013 Fatalne figure umjetnika \u2013 Eseji  o umjetnosti i kulturi XX stolje\u0107a u Jugoisto\u010dnoj, Isto\u010dnoj i Srednjoj Europi  kroz djelovanje umjetnika Vlade Marteka (2002), Impossible Histories \u2013  Historical Avant-gardes, Neo-avant-gardes, and Post-avant-gardes in Yugoslavia,  1918-1991 (2003), Politike slikarstva (2004), Pojmovnik suvremene umjetnosti  (2005), Diskurzivna analiza (2006), Studije slu\u010daja (2006) i Farenhajt 387 \u2013  Teorijske ispovesti (2006) itd.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zemira Alajbegovi\u0107 Diplomirala je sociologijo na Fakulteti za dru\u017ebene vede v Ljubljani. Od leta 1982 do leta 1988 je bila vodilna \u010dlanica ve\u010dmedijske skupine FV 112\/15 in diska FV. V osemdesetih je soustanovila neodvisno video produkcijo FV video. Med letoma 1983 in 1989 je bila \u010dlanica skupine Borghesia. V devetdesetih je delovala v okviru tandema [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":122,"menu_order":2,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/30"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=30"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/30\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13147,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/30\/revisions\/13147"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/122"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=30"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=30"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=30"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}