{"id":6005,"date":"2014-02-21T15:58:24","date_gmt":"2014-02-21T13:58:24","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?page_id=6005"},"modified":"2016-11-19T22:00:48","modified_gmt":"2016-11-19T20:00:48","slug":"predavatelji-2014-2016","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/petnajsto-leto-2014-2016\/predavatelji-2014-2016","title":{"rendered":"Predavatelji 2014\/2016"},"content":{"rendered":"

\"\"Jennifer<\/strong> Allen<\/strong> (Berlin) \u00a0je umetnostna kriti\u010darka in publicistka za artforum.com (New York), frieze(London) in Mousse Magazine (Milano). Leta 2009 je prejela nagrado ADKV-Art Cologne za umetnostno kritiko. Od leta 1994 je v razli\u010dnih mednarodnih publikacijah objavila preko 500 \u010dlankov o sodobni umetnosti in kulturi. Predavala je na ve\u010d evropskih akademijah in na Mednarodni poletni umetnostni akademiji v Salzburgu.<\/p>\n

<\/div>\n
\n

\"\"Edit Andr\u00e1s<\/strong>\u00a0(Budimpe\u0161ta\/Long Island, NY), je umetnostna zgodovinarka in kriti\u010darka ter predavateljica. Podro\u010dja njenega delovanja in raziskovanja so kriti\u010dna teorija, sodobna umetnost v post-socialisti\u010dni Vzhodni in Srednji Evropi, \u0161tudije spolov, umetnost v javnem prostoru, kriti\u010dne prakse in nacionalizem. Kot vi\u0161ja znanstvena sodelavka sodeluje z Umetnostnozgodovinskim in\u0161titutom Mad\u017earske akademije znanost. Aktivno objavlja v umetnostnih revijah, kot so Springerin<\/em>, ThirdText<\/em>, e-flux<\/em> in Artmargins<\/em>. Je \u010dlanica uredni\u0161tva Artmargins online<\/em> in Ars Hungarica <\/em>ter dobitnica nagrade za likovno kritiko mad\u017earskega oddelka AICA (2008).
\neditandras.arthistorian.hu<\/a><\/p>\n

<\/div>\n
\n

\"\"Boris Buden<\/strong>
\nFilozof, kulturni teoretik, prevajalec, politi\u010dni aktivist, urednik, scenarist, trenutno gostujo\u010di profesor na Fakulteti za umetnost in oblikovanje Univerze Bauhaus v Weimarju. Imamo ga za eno redkih anga\u017eiranih in kriti\u010dnih osebnosti (post)jugoslovanskega prostora z jasno izra\u017eenim politi\u010dno-teoretskim stali\u0161\u010dem.
\nNa Univerzi v Zagrebu je diplomiral iz filozofije, na Univerzi Humboldt v Berlinu pa doktoriral iz kulturne teorije. V za\u010detku 1990-ih je ustanovil in bil tudi urednik revije in zalo\u017ebe Arkzin<\/em> v Zagrebu. Budnovi eseji in \u010dlanki pokrivajo teme, povezane s filozofijo, politiko, prevajanjem, lingvistiko, postkomunizmom ter kulturno kritiko. Objavlja v \u0161tevilnih publikacijah, med drugim v zbornikih Concerning War: A Critical Reader in Contemporary Art<\/em> (2006\/2010) ter Art and Contemporary Critical Practice: Reinventing Institutional Critique<\/em> (2009). Je avtor knjig Barikade<\/em> (1996\/1997), Kaptolski kolodvor<\/em> (2001), Der Schacht von Babel<\/em> (2004) in Cona prehoda. O koncu postkomunizma<\/em> (Zalo\u017eba Krtina, 2014).<\/p>\n

\n

\"\"Lina D\u017euverovi\u0107<\/strong> (Zagreb\/London), kustosinja in doktorska \u0161tudentka na Royal College of Art (London). Njeni \u010dlanki so bili med drugim objavljeni v revijah Contemporary<\/em>, Art Review<\/em>, Artforum <\/em>in The Wire<\/em>. Med 2011\u201313 je bila umetni\u0161ka vodja londonske ustanove Calvert 22 \u2013 edine neprofitne organizacije v Veliki Britaniji, ki se posve\u010da predstavljanju sodobne umetnosti in kulture iz Rusije, dr\u017eav \u010dlanic Skupnosti neodvisnih dr\u017eav in vzhodne Evrope. Pred tem je bila izvr\u0161na direktorica agencije za sodobno umetnost Electra v Londonu, ki jo je soustanovila leta 2003, ter kuratorka medijskih umetnosti v londonskem Institute of Contemporary Arts. Trenutno zaklju\u010duje doktorski \u0161tudij kriti\u010dnega pisanja na londonskem Royal College of Art.<\/p>\n

\n

\"\"Klara Kemp-Welch<\/strong>, umetnostna zgodovinarka in teoreti\u010darka, predava modernizem na londonskem Courtauld Institute of Art, kjer u\u010di tudi umetnostno zgodovino vzhodne Evrope in Latinske Amerike. Magistrirala je iz ruske in vzhodnoevropske literature in kulture (School of Slavonic and East European Studies, London, 2002) ter doktorirala iz umetnostne zgodovine na University College London (2008). Kot raziskovalka je prejela delovno \u0161tipendijo Igor Zabel za kulturo in teorijo (2012) in institucij Phillip Leverhulm Trust ter Arts and Humanities Research Council. Objavlja kriti\u010dna besedila o eksperimentalnih umetnikih, kot sta Ion Grigorescu in KwieKulik, nedavno je objavila monografijo Antipolitics in Central European Art. Reticence as Dissidence Under Post-Totalitarian Rule (2013). Od leta 2009 dela na raziskavi in publikaciji Networking the Bloc: Rethinking International Relations in European Art.<\/em><\/em><\/p>\n

\n

\"ElkeElke Krasny<\/strong> (Dunaj) je teoreti\u010darka kulture, kustosinja in docentka na dunajski Akademiji likovnih umetnosti. V letu 2014 je gostujo\u010da profesorica mesta Dunaj na Tehni\u0161ki univerzi, v letu 2013 pa je bila gostujo\u010da profesorica na Akademiji likovnih umetnosti v N\u00fcrnbergu, kjer je predavala arhitekturo in urbano raziskavo. Podro\u010dja njenega delovanja in raziskovanja so kriti\u010dne in dru\u017ebeno anga\u017eirane umetni\u0161ke prakse, arhitektura in prostorske prakse, urbana epistemologija, postkolonialna teorija in feministi\u010dno zgodovinopisje.
\nMed njenimi nedavnimi odmevnimi kuratorskimi projekti je tudi Hands-on Urbanism 1850-2012. The Right to Green (2012), ki je bil leta 2012 vklju\u010den tudi na bene\u0161ki bienale arhitekture.<\/p>\n

\n

\"JaymeJayme Mclellan<\/strong>
\nUmetnica, predavateljica, kustosinja, piska, ustanoviteljica in direktorica galerije Civilian Art Projects (Washington D.C., ZDA), ki podpira tako umetnike na za\u010detku kariere kot \u017ee uveljavljene umetnike. Na podro\u010dju umetnosti deluje \u017ee od 90-ih, kurirala je \u0161tevilne razstave in organizirala razli\u010dne dogodke v galerijah, muzejih in alternativnih prostorih v Washingtonu D.C., Baltimoru, New Orleansu, Minneapolisu, New Yorku, Miamiju, Kanadi in tudi v Evropi. \u017de pred ustanovitvijo galerije Civilian Art Projects je bila so-ustanoviteljica in so-direktorica neprofitne organizacije Transformer (2002\u20132006), ki je bila prav tako osredoto\u010dena na podporo umetnikov na za\u010detku kariere. Predava predmet profesionalni razvoj za dodiplomske \u0161tudente na fakulteti Maryland Institute College of Art. Bila je tudi predavateljica predmetov profesionalni razvoj, kuratorske prakse in umetnostna zgodovina na Corcoran College of Art & Design, American University in St. Mary\u2019s College of Maryland. Vodja projekta in so-kustosinja knjige in potujo\u010de razstave o za\u010detkih D.C. punk gibanja HARD ART DC 1979 (Akashic Books); razstava bo na ogled v Center for Documentary Studies, Duke University (maj\u2013oktober 2014).<\/p>\n

\n

\"SuzanaSuzana Milevska<\/strong> (Skopje) je umetnostna zgodovinarka, kustosinja in teoreti\u010darka vizualne umetnosti in kulture. Zaklju\u010dila je doktorat iz vizualne kulture na Goldsmiths College v Londonu.
\nV svojem akademskem in kuratorskem delu se ukvarja s postkolonialno kritiko hegemoni\u010dne mo\u010di v polju umetnosti, teorijo spolov in feminizmov v umetni\u0161kih praksah, dru\u017ebeno anga\u017eiranimi in participatornimi umetni\u0161kimi praksami. Kurirala je preko 70 mednarodnih razstav, v katerih se je pove\u010dini posve\u010dala iskanju novih kuratorskih formatov in na\u010dinov predstavljanja kriti\u010dnih diskurzov ter dru\u017ebeno in politi\u010dno anga\u017eiranih umetni\u0161kih praks. Redno objavlja v strokovnih periodi\u010dnih in monografskih publikacijah; leta 2010 je izdala knjigi Gender Difference in the Balkans <\/em>in The Renaming Machine: The Book. <\/em>Leta 2012 je prejela nagrado Igor Zabel za kulturo in teorijo. Leta 2013 pa je bila izbrana za gostujo\u010do profesorico umetnostne zgodovine Srednje in Jugovzhodne Evrope na dunajski likovni akademiji.<\/p>\n

\n

\"\"Paul O’Neill<\/strong> je kustos, umetnik, predavatelj, avtor in urednik \u0161tevilnih knjig, v katerih raziskuje teorijo in zgodovino kuratorskih praks. Pred kratkim je prevzel direktorsko mesto na Bard Centre for Curatorial Studies (New York), ki je eden izmed pomembnej\u0161ih kuratorskih \u0161tudijskih programov.
\n\u00bb Podrobnej\u0161i \u017eivljenjepis v angle\u0161\u010dini<\/a><\/p>\n

<\/div>\n
\n

\"\"Piotr Piotrowski<\/strong> je redni profesor na oddelku za umetnostno zgodovino Univerze Adama Mickiewicza v Poznanu na Poljskem. Bil je sourednik revije Artium Quaestiones <\/em>(1994\u20132009), direktor Narodnega muzeja v Var\u0161avi (2009\u201310) in vi\u0161ji kustos za sodobno umetnost v Narodnem muzeju v Poznanu (1992\u20137). Bil je gostujo\u010di profesor na Univerzi Humboldt (2011\u20132), Univerzi v Var\u0161avi (2011, 2012\u20133), v Center for Curatorial Studies, Bard College, ZDA (2001) in Hebrejski univerzi v Jeruzalemu (2003). Med drugim je bil sodelavec na Center for Advanced Studies in the Visual Arts, Washington D. C. (1989\u201390), Univerzi Columbia (1994), The Institute for Advanced Study (Univerza Princeton, 2000), Collegium Budapest (2005\u20136) in The Clark Art Institute, Williamstown, MA (2009). Je avtor knjig o moderni in sodobni umetnosti: Meanings of Modernism<\/em> (1999, 2011), In the Shadow of Yalta. Art and the Avant-garde in Eastern Europe<\/em>, (2005, angle\u0161ka izdaja 2009, hrva\u0161ka izdaja 2011), Art after Politics<\/em> (2007), Art and Democracy in Post-Communist Europe<\/em> (2010, angle\u0161ka izdaja 2012), and Critical Museum<\/em> (2011) ter urednik, sourednik in soavtor mnogih drugih. Za znanstvene dose\u017eke je prejel ve\u010d priznanj, mdr. nagrado Jana Dlugosza (2006) in nagrado Igor Zabel za kulturo in teorijo (2010).<\/p>\n

\n

\"\"Jelena Vesi\u0107<\/strong> (Beograd), kustosinja, piska, urednica in predavateljica. V svojem raziskovalnem, publicisti\u010dnem in kuratorskem delu prepleta politi\u010dno teorijo in sodobno umetnost. Je (so)urednica <\/em>revije Red Thread<\/em> \u2013 Journal for Social Theory, Contemporary Art and Activism <\/em>in \u010dlanica uredni\u0161tva revije\u00a0Art Margins<\/em>. Med leti 2001\u201309 je bila sourednica revije Prelom \u2013 Journal of Images and Politics<\/em> in soustanoviteljica kolektiva Prelom (Beograd, 2005\u201310).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Jennifer Allen (Berlin) \u00a0je umetnostna kriti\u010darka in publicistka za artforum.com (New York), frieze(London) in Mousse Magazine (Milano). Leta 2009 je prejela nagrado ADKV-Art Cologne za umetnostno kritiko. Od leta 1994 je v razli\u010dnih mednarodnih publikacijah objavila preko 500 \u010dlankov o sodobni umetnosti in kulturi. Predavala je na ve\u010d evropskih akademijah in na Mednarodni poletni umetnostni […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":5971,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/6005"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6005"}],"version-history":[{"count":25,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/6005\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9505,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/6005\/revisions\/9505"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5971"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6005"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6005"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6005"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}