{"id":6034,"date":"2014-02-21T16:33:03","date_gmt":"2014-02-21T14:33:03","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?page_id=6034"},"modified":"2016-11-19T22:00:51","modified_gmt":"2016-11-19T20:00:51","slug":"ekipa-20112013","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/stirinajsti-letnik-20112013\/ekipa-20112013","title":{"rendered":"Ekipa 2011\/2013"},"content":{"rendered":"

Interna ekipa<\/strong><\/p>\n

<\/a>
\nVodja \u0161ole:<\/p>\n

\"Sa\u0161aSa\u0161a (Glavan) Nabergoj (1971)<\/strong>
\nKon\u010dala \u0161tudij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Pomo\u010dnica direktorice SCCA\u2212Ljubljana, Zavoda za sodobno umetnost. \u010clanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega zdru\u017eenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam). Deluje kot kustosinja, piska, urednica in predavateljica na podro\u010dju sodobne umetnosti, s poudarkom na kuratorskih in kriti\u0161kih praksah.
\nKurirala je \u0161tevilne razstave, mdr. S \u010drto \u010dez \u010drko<\/em> (5. 9.\u201313. 10. 2013, Galerija V\u017eigalica, Slovenija); z Barbaro Bor\u010di\u0107, Du\u0161anom Dov\u010dem, Ido Hir\u0161enfelder, Studio 6 predstavlja: Liminale<\/em> (Projektna soba SCCA, Ljubljana, v okviru 7. trienala sodobne umetnosti v Sloveniji, 20. 6.\u201322. 7. 2013); s Simono \u017dvanut, To so \u010da\u010dke<\/em> (Mestna galerija Nova Gorica, Slovenija, 15. 3.\u20135. 4. 2013), \u010ca\u010dke<\/em> (Galerija Simulaker, Novo mesto, 26. 10.\u201321. 11. 2012), Studio 6 predstavlja: CAC Bukovje (SLO) in Studio Golo Brdo (CRO) <\/em>(Galerija V\u017eigalica, Ljubljana, november 2011), Tomislav Brajnovi\u0107: Ekspedicija_ego<\/em> (Galerija Alkatraz, Ljubljana, november 2010); obe s Sonjo Zavrtanik, V 4.380 dneh okoli sveta umetnosti. Svet umetnosti 1997\u20132009 (<\/em>Galerija Alkatraz, november 2009), Ola Pehrson. Retrospektiva. Ljubljana. Beograd. Stockholm<\/em> (Galerija \u0160kuc, Ljubljana, 19. 12. 2007\u201320. 1. 2008; Salon muzeja sodobne umetnosti Beograd, Srbija, februar in marec 2008 in F\u00e4rgfabriken, \u0160vedska, oktober 2009); z Joo Ljungberg. Pripravila je \u0161tevilna predavanja, med drugim Legende in zgodbe paralelne realnosti<\/em> na simpoziju Arhiv kot strategija: Pogovori o samozgodovinjenju na primeru East Art Map <\/em>v organizaciji Calvert 22 in University College of London (maj 2012), Kuratorska intervencija<\/em> na konferenci Uporabno razstavljanje<\/em>, ECM, magistrski \u0161tudij kuratorstva v okviru Univerze uporabnih umetnosti na Dunaju (maj 2012) in Hvalnica lenobi<\/em> na TEDx<\/em> v Mariboru (januar 2011).
\nUredila je ve\u010d strokovnih publikacij, mdr. Open Systems, Quaterly for Contemporary Art and Theory<\/em> (avgust 2013), antologijo V precepu kuratorskih praks<\/em> (2012); z Barbaro Bor\u010di\u0107.
\nOd novembra 2011 skupaj z ekipo Galerije Alkatraz in Simono \u017dvanut dela raziskavo vizualne produkcije AKC Metelkova mesto, pripravili so razstavno-raziskovalna projekta: Kon\u010dna postaja<\/em> (v okviru te je kurirala dokumentarno razstavo Metelkova o\u017eivljena!<\/em>, <\/em>Galerija Alkatraz, <\/em>10.\u201322. 9. 2013); skupaj z<\/em> Ano Grobler, Sebastianom Krawczykom, Jadranko Plut, Simono \u017dvanut) in Vmesna postaja<\/em> (v okviru te je kurirala M’Art<\/em>, Galerija Alkatraz, 6.\u201325. 9. 2012); z Jadranko Plut.
\nOd februarja 2013 je gostujo\u010da predavateljica na Oddelku za umetnostno zgodovino (Filozofska fakulteta, Ljubljana) pri predmetu Vaje iz moderne umetnosti I (izvajalka asist. dr. Rebeka Vidrih).
\nNa SCCA\u2013Ljubljana od leta 1998 vodi Svet umetnosti, \u0161tudij za kustose in kritike sodobne umetnosti in od leta 2004 razstavni program Studio 6. Trenutno mdr. pripravlja tretji Port Izmir (Tur\u010dija), trienale sodobne umetnosti (november 2013\u2013junij 2014).<\/p>\n

Foto: Voranc Vogel, arhiv Dela<\/em><\/p>\n

\n

<\/a>
\nKoordinatorica programa:<\/p>\n

\"SimonaSimona \u017dvanut (1985)<\/strong><\/p>\n

Diplomirala na dvopredmetnem \u0161tudiju primerjalne knji\u017eevnosti in literarne teorije in umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani (2011). Na Zavodu za sodobno umetnost SCCA\u2013Ljubljana je koordinatorica Sveta umetnosti in razstavnega programa Studia 6. Sodeluje pri pripravi projektov in razstav, avtorica besedil s podro\u010dja sodobne umetnosti.
\nKurirala: Studio 6 predstavlja: Liminale<\/em> (v okviru 7. trienala sodobne umetnosti v Sloveniji, 20. 6.\u201322. 7. 2013); s Sa\u0161o Nabergoj. Od novembra 2011 skupaj z ekipo Galerije Alkatraz in Sa\u0161o Nabergoj dela raziskavo vizualne produkcije AKC Metelkova mesto, pripravili so razstavno-raziskovalna projekta: Kon\u010dna postaja<\/em> (v okviru te je kurirala dokumentarno razstavo Metelkova o\u017eivljena!<\/em>, <\/em>Galerija Alkatraz, <\/em>10.\u201322. 9. 2013);<\/em> skupaj z Ano Grobler, Sebastianom Krawczykom, Jadranko Plut, Sa\u0161o Nabergoj) in Vmesna postaja<\/em> (razli\u010dne lokacije v AKC Metelkova mesto, 6.\u201325. 9. 2012). Med 2009\u20132010 je kot prostovoljka pomagala pri urejanju depoja Narodnega muzeja (Lj.) in digitalizaciji njegove zbirke. Od leta 2007 dela v galerijski trgovini Narodne galerije (Lj.).<\/p>\n

\n

Svetovalka \u0161ole:<\/p>\n

\"BarbaraBarbara Bor\u010di\u0107 (1954)<\/strong>
\nUmetnostna zgodovinarka in anglistka; \u0161tudirala medijske \u0161tudije in antropologijo na ISH \u2013 Institutum Studiorum Humanitatis – Fakulteta za podiplomski humanisti\u010dni \u0161tudij v Ljubljani. Direktorica Zavoda za sodobno umetnost SCCA\u2212Ljubljana. Na podro\u010dju sodobne umetnosti deluje kot kustosinja, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na podro\u010dju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). \u010clanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega zdru\u017eenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam). Vodja projektov v okviru Zavoda SCCA\u2212Ljubljana: Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru 1969\u20131998<\/em>, Videospotting<\/em>, Internet Portfolio<\/em>, PlatformaSCCA<\/em>, Manifesta na doma\u010dem pragu<\/em>, Kaj storiti z Balkansko umetnostjo<\/em>, Kaj storiti z avdiovizualnimi arhivi<\/em> in sourednica knji\u017ene zbirke \u017depna in publikacij PlatformaSCCA<\/em>. Vodi program Brez \u017eebljev in podstavkov<\/em> in video arhiv Postaja DIVA<\/em>. Umetni\u0161ki vodja ljubljanske Galerije \u0160kuc (1982\u20131985), sodelavka zalo\u017ebe Studia humanitatis (1986\u20131993), odgovorna urednica revije Likovne besede<\/em> (1991\u20131992); od leta 1993 zaposlena na Zavodu za odprto dru\u017ebo \u2013 Slovenija (Open Society Institute \u2013 Slovenia) kot asistentka direktorice Sorosovega centra za sodobne umetnosti \u2212 Ljubljana (SCCA\u2212Ljubljana) in kot njegova direktorica (1997\u20131999).<\/p>\n

\n

Svetovalec za finance in odnose z javnostjo:<\/p>\n

\"Du\u0161anDu\u0161an Dov\u010d (1973)<\/strong>
\n\u0160tudiral je primerjalno knji\u017eevnost in slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izku\u0161nje v kulturi je pridobival na zavodu in reviji za kulturo Emzin<\/em> kot urednik in vodja projektov (1997\u22122002), nato na dru\u017ebi za komunikacijsko upravljanje Pristop kot asistent odnosov z javnostmi (junij\u2212december 2003). Od leta 2004 je zaposlen na Zavodu SCCA\u2212Ljubljana kot vodja produkcije, odnosov z javnostmi in pridobivanje sredstev. Je tudi \u010dlan projektne skupine fizi\u010dnega in spletnega video arhiva Postaja DIVA<\/em> in koordinira program Brez \u017eebljev in podstavkov<\/em>. Aktiven je tudi v razli\u010dnih skupinah za razvoj kulturne politike (\u010dlan ekspertne skupine za mobilnost pri Evropski komisiji, maj\u2013december 2011, \u010dlan upravnega odbora pri dru\u0161tvu Asociacija, dru\u0161tvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju kulture in umetnosti, Ljubljana od leta 2009).<\/p>\n

\n
\n

Ekipa 1. letnik<\/strong><\/p>\n

\"BranislavBranislav Dimitrijevi\u0107 (1967)<\/strong>
\nJe umetnostni zgodovinar, kritik in kustos. Na Akademiji Novi predava zgodovino in teorijo umetnosti, pou\u010duje tudi na \u0160oli za umetnost in oblikovanje ter na seminarju kuratorskih \u0161tudij na Filozofski fakulteti (vse v Beogradu). Z beograjskim Muzejem za sodobno umetnost sodeluje pri kuratorskih, izobra\u017eevalnih in zalo\u017eni\u0161kih projektih. Njegovo podro\u010dje akademskega in kuratorskega raziskovanja so vizualna umetnost, film, popularna kultura socialisti\u010dne Jugoslavije in sodobna vizualna umetnost na Balkanu.
\nZ Branislavo Andjelkovi\u0107 ga ve\u017ee dolgoletno sodelovanje; z njo in Branimirjem Stojanovi\u0107em je mdr. ustanovil in koordiniral ”\u0160olo za zgodovino in teorijo umetnosti”, neodvisen interdisciplinaren izobra\u017eevalni projekt v Beogradu (1999\u20132003).
\nObjavlja tekste o sodobni umetnosti, teoriji umetnosti, filmu in vizualni kulturi v lokalnih in mednarodnih \u010dasopisih in katalogih. Bil je urednik \u0161tevilnih publikacij in razstavnih katalogov, mdr.: O normalnosti: umetnost u Srbiji <\/em>1989\u20132001<\/em> (MSUB, 2005), M<\/em>e\u0111unarodna izlo\u017eba moderne umetnosti <\/em>(MSUB, 2003), Pop Vision <\/em>(Aurora, Vr\u0161ac 1996), itn.
\nNjegovi kuratorski projekti vklju\u010dujejo: Murder1<\/em> (CKZD, Beograd 1997), Overground<\/em> (site-specific project, Belef Festival, Beograd 1998), Konverzacija<\/em> (MOCAB 2001), Situated Self: Confused, Compassionate, Conflictual<\/em> (Helsinki City Museum; MOCAB 2005), Breaking Step \u2013 Displacement, Compassion and Humour in recent art from Britain<\/em> (MOCAB 2007), FAQ Serbia<\/em> (ACF, New York 2010), No Network<\/em> (Bienale ”Time Machine”, D0 ARK Underground, Konjic, Bosna 2011). Bil je kurator jugoslovanskega\/srbskega pavilijona na bene\u0161kem bienalu 2003 in 2009. Prav tako sodeluje s \u0161tevilnimi evropskimi in regionalnimi umetni\u0161kimi iniciativami, v zadnjem \u010dasu npr. kot predsednik upravnega odbora (2006\u20132010) SPAPORT bienala v Banja Luki (Bosna).
\nMagistriral je iz zgodovine in teorije umetnosti na univerzi v Kentu (VB) in doktoriral na interdisciplinarnih kulturnih \u0161tudijah na beograjski Filozofski fakulteti s tezo: “Utopi\u010dni konzumerizem \u2013 pojav in nesmisli potro\u0161ni\u0161ke kulture v socialisti\u010dni Jugoslaviji”.<\/p>\n

\"PetjaPetja Grafenauer (1976)<\/strong>
\nDr. Petja Grafenauer (1976) je kuratorica, piska in predavateljica o sodobni umetnosti, ki je v letih 2013\/2014 zaposlena kot kustosinja v MGML v Ljubljani. Ukvarja se predvsem s sodobnim slikarstvom in analizo konstrukcije diskurza sodobne umetnosti. Med leti 2005\u20132006 je vodila kulturno redakcijo Radia \u0160tudent, med 2007 in 2009 je bila kuratorica Galerije Ganes Pratt v Ljubljani. Od 2005 predava zgodovino sodobne umetnosti na Visoki \u0161oli za umetnost Univerze v Novi Gorici. Redno sodeluje z SCCA\u2013Ljubljana in je sourednica revije Likovne besede<\/em>. Kriti\u0161ka, strokovna in izvirna znanstven besedila od leta 2001 objavlja na Radiu \u0160tudent, v nacionalnih \u010dasopisih Dnevni<\/em>k in Del<\/em>o, v tedniku Mladin<\/em>a in revijah Borec<\/em>, ISH Monitor<\/em>, Maska<\/em>, Likovne besede<\/em>, Ekran<\/em>, Revija Fotografija<\/em>, Zarez<\/em>, \u017divot umjetnosti<\/em>, Manifesta Journal<\/em> in Art on Paper<\/em>. Leta 2008 je iz\u0161la njena monografija Aleksij Kobal<\/em>, leta 2010 pa je uredila knjigo Avtenti\u010dni interes<\/em> (izbrani zapisi Zdenke Badovinac). Kurirala je skupinske razstavne projekte Grafi\u010dni bienale, z vami vse od 1955<\/em> (30. grafi\u010dni bienale, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana, 2013), 16. Slovenska kiparska razstava<\/em> (Mestna hi\u0161a, Ljubljana, 2012), Nove tendence<\/em> (UGM, Maribor 2010), Ho\u010demo biti svobodni kot so bili o\u010detje<\/em> (MGLC Ljubljana, 2010, z Bo\u017eidarjem Zrinskim), Mednarodni grafi\u010dni bienale: Matrica: nestabilna realnost: 6 opic, 300 kuvert in 1 ljubezen: “Nepopolno kot vedno”<\/em> (MGLC, Ljubljana 2009), Stereo razstava \/ Stereo izlo\u017eba<\/em> (Mestna galerija, Nova Gorica, 2009), Navzdol po zaj\u010dji luknji<\/em> (Ganes Pratt, Ljubljana, 2007) in druge. Kurirala je samostojne razstave Connyja Bloma, Viktorja Bernika, Jasmine Cibic, Ksenije \u010cer\u010de, Ivana Fijoli\u0107a, Ibre Hasanovi\u0107a, I\u0161tvana I\u0161ta Huzjana, Ja\u0161e, Dejana Kaludjerovi\u0107a, \u017dige Kari\u017ea, Aleksija Kobala, Gorazda Krnca, Adrijana Praznika, Arjana Pregla, Marka Po\u017elepa, Zvonke Sim\u010di\u010d, Nine Slejko in drugih umetnikov.<\/p>\n

\"Tev\u017eTev\u017e Logar (1979)<\/strong>
\nJe kustos in umetni\u0161ki vodja Galerije \u0160kuc v Ljubljani. Kuriral je \u0161tevilne skupinske in samostojne razstave v razli\u010dnih galerijah in umetni\u0161kih institucijah po Sloveniji in tujini. Redno objavlja tekste o sodobni vizualni umetnosti. Nedavni projekti vklju\u010dujejo razstavo in katalog Become<\/em>, nizozemskega umetnika Ulaya v Galeriji \u0160kuc (2009); mednarodno skupinsko razstavo Prekinjene delitve (2010) v Galeriji \u0160kuc in so-kuratorstvo pri razstavi Accretions v Muzeju sodobne umetnosti v Lodzu na Poljskem (2011). V letu 2009 je bil pomo\u010dnik komisarja slovenskega paviljona na 53. bene\u0161kem bienalu. Med letoma 2004 in 2007 je delal kot asistent kuratorskega programa Svet umetnosti na SCCA-Ljubljana. Trenutno predava zgodovino umetnosti 20. stoletja na A.V.A. \u2013 Akademiji za vizualne umetnosti \u2013 Ljubljana. \u017divi in dela v Ljubljani.<\/p>\n

\"AndrejAndrej Pezelj (1978)<\/strong>
\nRojen na Reki na Hrva\u0161kem. Po kon\u010dani gimnazijo Eugena Kumi\u010di\u010da v Opatiji se je vpisal na Naravoslovno-tehni\u010dno fakulteto v Ljubljani. Po dveh letih \u0161olanja je leta 1998 za\u010del \u0161tudirati na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 2003 tudi diplomiral. V \u010dasu \u0161tudija je v sklopu programa Erasmus obiskoval National college of Art and Design v Dublinu. Leta 2004 se je preselil v Pariz, kjer je diplomiral na Fakulteti Paris VIII. Nekaj \u010dasa je delal kot tehni\u010dni sodelavec za pari\u0161ko galerijo Laurent Godin. Leta 2009 se je vrnil v Ljubljano, kjer je vpisal doktorski \u0161tudij na Filozofski fakulteti, smer sociologija kulture, pri mentorju Rastku Mo\u010dniku. Trenutno dela na Zavodu za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana in pi\u0161e za kulturno redakcijo Radia \u0160tudent.<\/p>\n

\"Mi\u0161koMi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107 (1954)<\/strong>
\nRojen leta 1954 v Beogradu. Leta 1993 je doktoriral na Fakulteti za likovno umetnost Umetnostne univerze v Beogradu. Je redni profesor na beograjski Fakulteti za glasbeno umetnost, kjer predava teorijo umetnosti v okviru interdisciplinarnega magistrskega \u0161tudija. Bil je \u010dlan umetni\u0161ke skupine Grupa 143 (1975\u20131980) in neformalne teoretske in umetnostne institucije Zajednica za istra\u017eivanje prostora \u2013 ZzIP [Space research community \u2013 ZzIP] (1982\u201389). \u010clan uredni\u0161tva \u010dasopisov Transkatalog<\/em> (Novi Sad, 1995\u20131998) in Teorija koja Hoda<\/em> [Walking theory<\/em>] (Beograd, od 2001). \u010castni \u010dlan Slovenskega dru\u0161tva za estetiko. Avtor knjig Scene jezika<\/em> [Scenes of language<\/em>] (Beograd, 1989), Pas Tout<\/em> (Buffalo, 1994), Prolegomena za analiti\u010dku estetiku<\/em> [Prolegomena for analytical aesthetics<\/em>] (Novi Sad, 1995), Postmoderna<\/em> [Postmodernism<\/em>] (Beograd, 1995), Asimetri\u010dni drugi<\/em> [The asymmetrical other<\/em>] (Novi Sad, 1996), Estetika apstraktnog slikarstva<\/em> [Aesthetics of abstract painting<\/em>] (Beograd, 1998), Pojmovnik moderne i postmoderne likovne umetnosti i teorije posle 1950<\/em> [Glossary of modern and post-modern visual arts and theory after 1950<\/em>] (Beograd and Novi Sad, 1999), Paragrami tela\/figure<\/em> [Paragrams of body\/figure<\/em>] (Beograd, 2001), Anatomija angelova<\/em> [Anatomy of angels<\/em>] (Ljubljana, 2001), Figura, askeza in perverzija<\/em> [Figure, asceticism and perversion<\/em>] (Koper, 2001), Martek \u2013 Fatalne figure umjetnika: Eseji o umjetnosti i kulturi XX stolje\u0107a u Jugoisto\u010dnoj, Isto\u010dnoj i Srednjoj Europi kroz djelovanje umjetnika Vlade Marteka<\/em> [Martek \u2013 Fatal figures of the artist: essays on 20th-century art and culture in South-Eastern, Eastern and Central Europe through the work of Vlado Martek<\/em>] (Zagreb, 2002), Impossible Histories \u2013 Historical Avant-gardes, Neo-avant-gardes, and Post-avant-gardes in Yugoslavia, 1918\u20131991 <\/em>(Cambridge Mass, 2003), Politike slikarstva<\/em> [The politics of painting<\/em>] (Koper, 2004), Pojmovnik suvremene umjetnosti<\/em> [Glossary of contemporary art<\/em>] (Zagreb and Ghent, 2005), Konceptualna umetnost<\/em> [Conceptual art<\/em>] (Novi Sad, 2007), Epistemology of Art<\/em> (Belgrade, 2008), etc. Od leta 1978 je kuriral ve\u010d kot 20 razstav. Bil je umetni\u0161ki direktor Muzeja za sodobno umetnost Vojvodina v Novem Sadu (2009\u20132010).<\/p>\n

<\/a>
\n\"RebekaRebeka Vidrih (1976)<\/strong>
\nDocentka za podro\u010dje umetnostne zgodovine na Oddelku za umetnostno zgodovine Filozofske fakultete v Ljubljani. V \u0161olskem letu 1997\/98 vpisala dodiplomski samostojni \u0161tudij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomirala septembra 2004 z nalogo Umetnostni diskurz: od Vasarijevih \u017eivljenj umetnikov do Gombrichove zgodbe o umetnosti (prejela Pre\u0161ernovo nagrado Filozofske fakultete). V \u0161olskem letu 2004\/05 vpisala na podiplomski \u0161tudij umetnosti novega veka in septembra 2008 doktorirala z disertacijo z naslovom Teorija umetnosti in umetnostne zgodovine v drugi polovici 20. stoletja: klasi\u010dna tradicija in novo umetnostno zgodovinopisje (mentorja izr. prof. dr. Tine Germ in red. prof. dr. Lev Kreft). Predava Umetnost novega veka v Zahodni Evropi I (16.-18. stoletje) in II (19.-20. stoletje) ter Sodobne teorije in metode umetnostne zgodovine.
\nRaziskovalno podro\u010dje: zgodovina pojma umetnosti in umetnostnega zgodovinopisja, s posebnim poudarkom na vlogi, ki sta jo umetnost in teorija umetnosti igrala v dru\u017ebeno-politi\u010dni dejanskosti od renesanse (ko se je pojem umetnosti za\u010del vzpostavljati) do danes (ko je dele\u017een mnogih premislekov in pretresov).
\nBibliografija: \u00bbRazli\u010denje kanona Griselde Pollock\u00ab, Delta: revija za \u017eenske \u0161tudije in feministi\u010dno teorijo<\/em>, letnik VIII, \u0161t. 1\u20132, 2002, str. 87\u201397; \u00bbGombrichov boj\u00ab, Zbornik za umetnostno zgodovino<\/em>, letnik XL (n.v.), 2004, str. 326\u2013346; \u00bbUmetnost renesan\u010dne kapitalisti\u010dne dr\u017eave\u00ab, Ars & Humanitas<\/em>, letnik I, 2007, str. 153\u2013184; \u00bbRetori\u010dnost, politi\u010dnost umetnosti\u00ab, \u010casopis za kriiko znanosti<\/em>, letn. 36, \u0161t. 233, 2008, str. 75-81; \u00bbDeath as the murder and the void and how to remember it: Libeskind’s Museum and Eisenman’s Memorial in Berlin\u00ab, Ikon<\/em>, \u0161t. 4, 2011, str. 279-290.<\/p>\n

\n
\n

<\/a>
\nEkipa 2. letnik<\/strong><\/p>\n

<\/a>
\n\"MiranMiran Mohar<\/strong>
\nSlikar, oblikovalec in scenograf. \u017divi in dela v Ljubljani. Je \u010dlan skupine Irwin in so-ustanovitelj gibanja Neue Slowenische Kunst, oblikovalskega studia Novi kolektivizem in Gledali\u0161\u010da Sester Scipion Nasice. Je tudi predavatelj na Akademiji za vizualne umetnosti Ljubljana in njen prodekan ter so-ustanovitelj gibanja Maja Farol za odprto arhitekturo.<\/p>\n

<\/div>\n

<\/a>
\n\"NevenkaNevenka \u0160ivavec (1963)<\/strong>
\nKuratorka in urednica. Diplomirala je iz primerjalne knji\u017eevnosti in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Do leta 2011, ko je postala direktorica Mednarodnega grafi\u010dnega likovnega centra v Ljubljani, je bila kustosinja Centra sodobnih umetnosti v Celju, v okviru katerega je organizirala in kurirala \u0161tevilne razstave in razstavne projekte ter zasnovala mednarodni reziden\u010dni program Air Celeia. Ve\u010d let je bila sourednica revije Likovne besede<\/em>. Leta 2009 je zaklju\u010dila izobra\u017eevalni program European Diploma in Cultural Project Managment<\/em> (Fondation Hicter Bruselj) in se trenutno ukvarja tudi s podro\u010djem kulturnega mened\u017ementa.<\/p>\n

<\/div>\n

Jana Intihar Ferjan<\/strong>
\n1981 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
\nPrvo zaposlitev v splo\u0161ni knji\u017enici zaklju\u010dila s strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Od 1983 v Moderni galeriji na mestu kustosinje na oddelku Dokumentacija \u2013 arhiv, bibliografija. Delovno mesto je opredeljeno kot zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje podatkov o dogajanju na podro\u010dju moderne in sodobne likovne umetnosti na Slovenskem.
\nDogajanje se najpogosteje prezentira skozi sistemati\u010dno vodenje evidenc razstav in ovrednotenih odzivov nanje ter sisteamti\u010dno pridobivanje bio-bibliografskih podatkov o umetnikih in njihovem delu. V ta namen so \u017ee leta 1989\/90 oz. 1993 v Moderni galeriji razvili lastna ra\u010dunalni\u0161ka programa Razstava in Umetnik, povezana v sistem Raz_Ume. Od leta 2009 je majhen del podatkov iz lokalnih baz dostopen tudi preko spletne strani Moderne galerije, www.mg-lj.si<\/a> ali direktno razume.mg-lj.si<\/a>. Oddelek sodeluje z evropskim partnerstvom arhivov sodobne umetnosti v platformi www.european-art.net<\/a>.
\nVe\u010dino objav tvorijo izbrane kronologije, bibliografije in seznami razstav v dokumentarnih delih katalogov ve\u010djih razstav in zbirk Moderne galerije in gesla v Allgemeines K\u00fcnstlerlexikon. Die Bildenden K\u00fcnstler aller Zeiten und V\u00f6lker.
\nSodelovala pri evropskih projektih: Vektor \u2013 European Contemporary Art Archives (2001-2003, nosilec Basis Wien), ki se nadaljuje v platformi European.art.net (EAN), in Gravity \u2013 Art_Religion_ Science (2002-2004, nosilec Kulturzentrum bei den Minoriten Graz).
\nOd leta 2003 \u010dlanica uredni\u0161kega odbora revije Umetnostna kronika (izdaja Umetnostno zgodovinski in\u0161titut Franceta Steleta pri SAZU), od 2009 \u0161e Umetnostnozgodovinskega biltena (izhaja on-line).
\nZa svoje delo je leta 2007 prejela priznanje Izidorja Cankarja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Interna ekipa Vodja \u0161ole: Sa\u0161a (Glavan) Nabergoj (1971) Kon\u010dala \u0161tudij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Pomo\u010dnica direktorice SCCA\u2212Ljubljana, Zavoda za sodobno umetnost. \u010clanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega zdru\u017eenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam). Deluje kot kustosinja, piska, urednica […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":866,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/6034"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6034"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/6034\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9584,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/6034\/revisions\/9584"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/866"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6034"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6034"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6034"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}