{"id":8380,"date":"2016-03-07T11:30:34","date_gmt":"2016-03-07T09:30:34","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?page_id=8380"},"modified":"2018-02-28T13:27:18","modified_gmt":"2018-02-28T11:27:18","slug":"niz-javnih-predavanj-kako-kriticno-je-stanje-kritiskega-pisanja","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/niz-javnih-predavanj-kako-kriticno-je-stanje-kritiskega-pisanja","title":{"rendered":"Niz javnih predavanj: Kako kriti\u010dno je stanje kriti\u0161kega pisanja?"},"content":{"rendered":"

Dru\u0161tvo Igor Zabel za kulturo in teorijo<\/a> <\/strong>in Svet umetnosti<\/em><\/strong>, \u0161ola za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje vabita na niz javnih predavanj KAKO KRITI\u010cNO JE STANJE KRITI\u0160KEGA PISANJA?<\/strong><\/p>\n

\"Kako<\/p>\n

Zlo\u017eenka predavanja 2016 (pdf)<\/a><\/p>\n

Lani zasnovano premi\u0161ljanje o aktualni vlogi in statusu kriti\u0161kega pisanja na podro\u010dju vizualne umetnosti in kulture z naslovom Kako kriti\u010dno je stanje kriti\u0161kega pisanja?<\/em><\/a> nadaljujemo z novim nizom predavanj.<\/p>\n

Premi\u0161ljanje izhaja iz zavedanja, da je kriti\u0161ko pisanje pomemben del umetnostnega sistema, s katerim lahko umetnost \u0161ele scela izpolnjuje svojo dru\u017ebeno poslanstvo; ker pa kritika zlagoma izginja iz tradicionalnih javnih ob\u010dil, se spreminja skladno z digitalizacijo medijev in demokratizacijo kulturne produkcije ter izgublja svoj polo\u017eaj v “razmerju sil” znotraj samega umetnostnega polja, postajata njena vloga in polo\u017eaj vedno bolj nejasna.<\/p>\n

V leto\u0161njem letu izhajamo iz sklepa lanske serije, da je bolj kot o krizi kriti\u0161kega pisanja, ki se ka\u017ee v oddaljevanju kritike od njenega tradicionalno uveljavljenega formata, smiselno govoriti o novih pojavnih oblikah kritike.<\/p>\n

O spremembah v sodobni kriti\u0161ko-teoretski produkciji bodo predavali: Thijs Lijster<\/strong>, Ekaterina Degot<\/strong>, Maja Breznik, Izidor Bar\u0161i<\/strong> & Kaja Kraner (\u0160UM)<\/strong>, Antonija Letini\u0107<\/strong> in Fouad Asfour<\/strong>. Za\u010deli bomo s kratkim zgodovinskim pregledom umetnostne kritike, potem pa prek analize razli\u010dnih dejavnikov za t. i. krizo (identitete) kriti\u0161kega pisanja razpravo preusmerili k “novim prostorom” za kritiko. Pogledali bomo, kako se je kritika preobrazila skladno s tehnolo\u0161kimi spremembami od tiskanega k digitalnemu, z druga\u010dnimi politi\u010dno-ekonomskimi okoli\u0161\u010dinami ter s spreminjajo\u010do se umetni\u0161ko produkcijo in institucionalnimi spremembami v samem umetnostnem polju. Posku\u0161ali bomo pojasniti, kako se likovna kritika danes vklju\u010duje v umetnostni sistem in v proces institucionalizacije umetnosti ter kak\u0161en je sam polo\u017eaj umetnostnih kritikov. Predvsem pa nas bo zanimalo, kaj pozitivnega lahko vendarle prina\u0161a trenutno stanje na podro\u010dju kriti\u0161kega pisanja in kaj je potrebno za nove “utelesitve” oz. “uprostoritve” kritike.<\/p>\n

2016<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
marec<\/td>\ntorek,
\n29. 3. 2016, 14.40\u201316.20,
\nFilozofska fakulteta (soba 343)<\/td>\n		Thijs Lijster: Kriza kritike<\/a><\/td>\n<\/tr>\n
sreda,
\n30. 3. 2016, ob 18.00 uri,
\nProjektna soba SCCA-Ljubljana<\/td>\n		Thijs Lijster: Naproti “uprostoritvi” kritike<\/a><\/td>\n<\/tr>\n
april<\/td>\ntorek,
\n5. 4. 2016, ob 19.00 uri,
\nProjektna soba SCCA-Ljubljana<\/td>\n		Ekaterina Degot: Ko so vsi kriti\u010dni, nih\u010de pa ni kritik<\/a><\/td>\n<\/tr>\n
september<\/td>\ntorek,
\n27. 9. 2016, ob 18.00 uri,
\nProjektna soba SCCA-Ljubljana<\/td>\n		Maja Breznik: Predstavitev analize \u2013 Kam je \u0161la likovna kritika?<\/a><\/td>\n<\/tr>\n
oktober<\/td>\n\u010detrtek,
\n6. 10. 2016, ob 18.00 uri,
\nProjektna soba SCCA-Ljubljana<\/td>\n		Izidor Bar\u0161i in Kaja Kraner (\u0160UM): Diskurzi, ki spremljajo umetnost: Umetnostna kritika<\/a><\/td>\n<\/tr>\n
\u010detrtek,
\n13. 10. 2016, ob 18.00 uri,
\nProjektna soba SCCA-Ljubljana<\/td>\n		Antonija Letini\u0107: O \u010dem sploh govorimo, ko govorimo o kritiki?<\/a><\/td>\n<\/tr>\n
december<\/td>\nsreda,
\n7. 12. 2016, ob 16.00 uri,
\n+MSUM, Maistrova 3, Ljubljana<\/td>\n		Fouad Asfour: Odu\u010diti se pisanja o umetnosti<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Predavanja bodo deloma v angle\u0161\u010dini in deloma v sloven\u0161\u010dini.<\/p>\n

Niz javnih predavanj in delavnic Kako kriti\u010dno je stanje kriti\u0161kega pisanja?<\/em> pripravljata Dru\u0161tvo Igor Zabel za kulturo in teorijo<\/a> <\/strong>in SCCA\u2013Ljubljana<\/a><\/strong> in je del izobra\u017eevalnega programa Svet umetnosti<\/strong><\/em>, \u0161ole za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje.<\/p>\n

\"Svet\"Dru\u0161tvo<\/p>\n

<\/div>\n
Partnerja: Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in UGM \u2013 Umetnostna galerija Maribor.<\/div>\n

\"Filozofska\u00a0 \u00a0\"UGM\"<\/p>\n

Program podpirajo: Mestna ob\u010dina Ljubljana \u2013 Oddelek za kulturo, Erste sklad in Goethe Institut Ljubljana.<\/p>\n

\"Mestna \"Erste \"Goethe<\/p>\n

\n

VE\u010c O PREDAVANJIH, PREDAVATELJIH IN PREDAVATELJICAH
\n<\/strong><\/p>\n

Thijs Lijster<\/strong>: Kriza kritike
\ntorek, 29. marec 2016, 14.40\u201316.20, Filozofska fakulteta (soba 343), A\u0161ker\u010deva 2, Ljubljana<\/strong>
\nKaj je “kriza kritike”, ki je v zadnjem desetletju predmet tako \u0161tevilnih razprav, in od kod izvira? Ali sploh lahko govorimo o krizi, \u010de je kritika malone vseprisotna? Kak\u0161no mesto torej zaseda umetnostna kritika v sedanji mediatizirani in globalizirani javni sferi? Predavanje za\u010dnem s kratkim zgodovinskim pregledom umetnostne kritike, nato razpravljam o vlogah kritika (npr. interpretacija, presoja, povezovanje dolo\u010denega dela z dru\u017ebenozgodovinskim kontekstom), o uporabi in zlorabi kritike ter o poteh, ki vodijo iz omenjene krize. Na koncu pojasnim, zakaj ima kritika \u0161e vedno pomembno vlogo v demokrati\u010dni javni sferi.<\/p>\n

Thijs Lijster<\/strong>: Naproti “uprostoritvi” kritike
\nsreda, 30. marec 2016, 18.00, Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana<\/strong>
\nV drugem predavanju pove\u017eem sodobne razvojne poteze v umetnostni kritiki s “stiskanjem prostor-\u010dasa”, zna\u010dilnim za moderno dobo. Prehod od moderne k sodobni umetnosti v 1980-ih je kritiko dehistoriziral in tudi deteritorializiral. Kriti\u010dno si ogledam ta razvoj, a vendar trdim, da lahko z novimi teoretskimi viri proizvedemo diskurz, s katerim izstopimo iz strokovnega polja tradicionalne kritike in ustvarimo nov prostor za kritiko.<\/p>\n

\"\"Thijs Lijster<\/strong> je docent filozofije umetnosti in kulture na Univerzi v Groningenu. \u0160tudiral je v Groningenu in New Yorku ter leta 2012 doktoriral iz Benjaminovega in Adornovega koncepta umetnostne kritike. Svoje prispevke je objavil v knjigah, kot so Conceptions of Critique in Modern and Contemporary Philosophy<\/em> (2012), Institutional Attitudes <\/em>(2012) in No Culture, No Europe<\/em> (2015). Je sourednik knjige Spaces for Criticism: Shifts in Contemporary Art Discourses<\/em> (2015). Leta 2010 je prejel holandsko\/flamsko Nagrado za mlado umetnostno kritiko<\/em>, leta 2015 pa nagrado za doktorske naloge, ki jo podeljujeta Boekmanov sklad in Nizozemska organizacija za znanstveno raziskovanje NWO. (Foto: Marc Schoeters)<\/p>\n

—<\/p>\n

Ekaterina Degot: Ko so vsi kriti\u010dni, nih\u010de pa ni kritik
\ntorek, 5. april 2016, 19.00, Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana<\/strong>
\nPonavljajo\u010da se razprava o kriti\u0161kem pisanju spominja na podobno razpravo, osredinjeno na pojem slikarstva. Ob vedno znova zastavljenem vpra\u0161anju o usodi slikarstva nas zamika, da bi kratko malo odgovorili, da je mrtvo. Seveda \u0161tevilni umetniki \u0161e slikajo, s tem pre\u017eivijo in celo uspejo ostati zgodovinsko relevantni, a se izogibajo ozna\u010dbi “slikar”. Podobno se veliko nas, katerih (vsakodnevno) delo je kriti\u0161ko pisanje, nerado predstavlja kot “poklicni kritik”. Kje je torej mesto kriti\u0161kega pisanja v tem spletu vse manj\u0161e usposobljenosti in vse bolj u\u010dinkovite izvedbe?<\/p>\n

Predavanja se lahko v sredo, 6. aprila, prav tako ob 18. uri udele\u017eite v Umetnostni galeriji Maribor \/ UGM Studio, Trg Leona \u0160tuklja 2., Maribor.<\/strong><\/p>\n

\"\"Ekaterina Degot <\/strong>je umetnostna zgodovinarka, piska o umetnosti in kuratorka. Trenutno je umetni\u0161ka direktorica na k\u00f6lnski Akademiji svetovne umetnosti (Academy of Arts of the World) in profesorica na moskovski \u0160oli za fotografijo in nove medije A. Rod\u010denka (Rodchenko Moscow School of Photography). Za kriti\u0161ko pisanje in kuratorstvo je leta 2014 prejela Nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo. V obdobju 2008\u221212 je bila urednica www.openspace.ru\/art, neodvisne spletne revije umetnostne kritike in kulturne analize. Je tudi sourednica Post-Post-Soviet?: Art, Politics and Society in Russia at the Turn of the Decade<\/em> (Chicago University Press, 2013). Njeni nedavni kuratorski projekti: Report to an Academy, a Non-Academic Symposium, Performative or Otherwise<\/em>, Pluriversale I, K\u00f6ln, 2014 (z Davidom Riffom); What Did the Artist Mean by That?<\/em>, Moscow Museum of Modern Art, 2014 (z Jurijem Albertom), Monday Begins on Saturday<\/em>, First Bergen Assembly, Bergen, 2013 (z Davidom Riffom).<\/p>\n

—<\/strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n

Maja Breznik: Predstavitev analize \u2013 Kam je \u0161la likovna kritika?
\ntorek, 27. september 2016, 18.00, Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana<\/strong>
\nV analizi dana\u0161njo likovno kritiko primerjam s \u010dasopisno kritiko iz srede 1980-ih (zajamem Delo, Dnevnik, Ve\u010der, Primorske novice, Na\u0161i razgledi\/Pogledi<\/em>). Pri tem primerjam javno vidljivost likovne ustvarjalnosti, vsebinske premene v likovni kritiki in socialnoekonomski polo\u017eaj likovnih kritikov. Analizo sodobne likovne kritike dopolnim z (epistemolo\u0161kim) branjem sodobnih strokovnih \u010dlankov in akademskega pisanja. Z “glasnim” simptomati\u010dnim branjem (Althusser 1965, Ginzburg 1986) ori\u0161em teoretske zastavitve, konstrukcijo predmeta likovne ustvarjalnosti, horizont in zunanje meje sodobne kriti\u0161ko-teoretske produkcije. Pojasniti posku\u0161am, kako se likovna kritika vklju\u010duje v umetnostni sistem in v proces institucionalizacije umetnosti, \u010de sploh.<\/p>\n

\"\"Maja Breznik<\/strong> je sociologinja in raziskovalka na Mirovnem in\u0161titutu. \u0160tudirala je na Univerzi v Ljubljani in na Ecole des hautes \u00e9tudes en sciences sociales (Pariz, 1998), bila \u0161tipendistka Institute of International Education\/Arts International (New York, 1992) in raziskovalka na Oddelku za sociologijo Univerze v Padovi (2002\u221204). Doslej je vodila ali sodelovala v 15 raziskovalnih projektih, tudi s podro\u010dja kulturnih politik. Objavila je ve\u010d knjig: Obrt in u\u010denost<\/em> (2003), Kulturni revizionizem\/Cultural Revisionism <\/em>(2004), Kultura danajskih darov <\/em>(2009), Posebni skepticizem v umetnosti <\/em>(2011), Za napisom Nezaposlenim vstop prepovedan <\/em>(2014) in veliko poglavij ter \u010dlankov. V zadnjih letih se ukvarja predvsem z delavskimi pravicami in zasebnimi trgi dela.<\/p>\n

—<\/p>\n

Izidor Bar\u0161i in Kaja Kraner (\u0160UM): Diskurzi, ki spremljajo umetnost: umetnostna kritika
\n\u010detrtek, 6. oktober 2016, 18.00, Projektna soba SCCA,<\/strong> Metelkova 6, Ljubljana<\/strong>
\nPredavanje ume\u0161\u010da umetnostno kritiko \u0161ir\u0161e v kontekst moderne vednosti in podrobneje v razmerje z institucionalizacijo umetnostnozgodovinske discipline v poznem 19. stoletju. Posebej nas zanima dvoje: (1) umestitev kritike kot diskurzivnega \u017eanra med njene referen\u010dne oblike vednosti na podro\u010dju humanisti\u010dnih znanosti in posledice te umestitve za samo kritiko ter (2) postopno zabrisovanje kompleksnih institucionalnih, zgodovinskih, ekonomskih idr. pogojev, zvezanih z modernisti\u010dno umetnostno kritiko med \u00a0vzpostavljanjem zahodnega umetnostnega sistema. Ob slednjem se podrobneje lotimo Greenbergove opredelitve modernizma in vloge kritike v njem, nato pa sku\u0161amo orisati spremembe znotraj samih umetnostnih praks, ki v dolo\u010denem zgodovinskem obdobju v veliki meri prelomijo z modernisti\u010dnimi interpretativnimi modeli. Kot sklepni del sledi premislek, kako so te spremembe povezane z dana\u0161njim stanjem kritike.<\/p>\n

\"\"Izidor Bar\u0161i<\/strong> je diplomiral iz filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.\u00a0Besedila o filozofiji, umetnosti in arhitekturi\u00a0je objavljal v Tribuni, Mladini, Delu, Prazninah in Emzinu. Od leta 2010 dela v Redakciji za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent, od leta 2013 je \u010dlan uredni\u0161tva revije \u0160um, v obdobju 2014\u201315 je bil tudi urednik pri \u010dasopisu Tribuna. V Moderni galeriji, +MSUM in Tovarni Rog je organiziral ve\u010d bralnih seminarjev, osredoto\u010denih na filozofijo in teorijo.<\/p>\n

\"\"Kaja Kraner<\/strong> primarno deluje kot piska kriti\u0161kih, teoretskih besedil in radijskih oddaj na podro\u010dju sodobnih umetnosti. Je programska sodelavka Pekarne Magdalenske mre\u017ee, \u010dlanica uredni\u0161tva revije \u0160um<\/em>, sourednikuje oddajo Art-Area na Radiu \u0160tudent ter v okviru \u0160uma in kolektiva Neteorit (so)vodi bralne seminarje s podro\u010dja sodobnih umetnosti. Doslej se je osredoto\u010dala predvsem na odnose med umetnostjo, politiko in teorijo ter produkcijskimi okoli\u0161\u010dinami sodobne umetnosti. Trenutno v okviru doktorskega \u0161tudija raziskuje pojem geopolitike umetnosti.<\/p>\n

—<\/p>\n

Antonija Letini\u0107: O \u010dem sploh govorimo, ko govorimo o kritiki?<\/strong>
\n\u010detrtek, 13. oktober 2016, 18.00, Projektna soba SCCA,<\/strong> Metelkova 6, Ljubljana<\/strong>
\nV predavanju se osredoto\u010dam na razvoj in spremembo (forme) kritike v povezavi s spremembami na medijskem podro\u010dju. Zanima me, kako se je kritika spreminjala skladno s tehnolo\u0161kim razvojem od tiska k digitalnemu in kako se tradicionalni mediji vsebinsko spreminjajo: obvestila za medije\/javnost nadome\u0161\u010dajo novinarsko delo, izginjajo razli\u010dne zvrsti, oblike in \u017eanri oziroma se bri\u0161ejo meje med njimi (kritika \u2013 poro\u010dilo \u2013 pregled) idr. Dotaknem se tudi kritike, ki se spreminja hkrati s samo umetni\u0161ko produkcijo. Izhajajo\u010d iz interdisciplinarnosti sodobne umetnosti, govorim o povezavah med kriti\u010dno umetnostjo in umetnostno kritiko, ter kdaj pride med tema oblikama kritike do motnje ali celo spopada.<\/p>\n

Antonija Letini\u0107 <\/strong>je v kulturi dejavna od leta 2000. Kot producentka, koordinatorka, urednica, piarovka je sodelovala je s \u0161tevilnimi nevladnimi organizacijami na podro\u010dju kulture v Zagrebu.
\nDanes je glavna urednica portala kulturpunkt.hr<\/em>, soustanoviteljica organizacije za razvoj neprofitnega medija Nemeza in podpredsednica organizacije Kurziv \u2013 Platforma za vpra\u0161anja kulture, medijev in dru\u017ebe, v okviru katere omenjeni portal deluje.<\/p>\n

—<\/p>\n

Fouad Asfour: Odu\u010diti se pisanja o umetnosti<\/strong>
\nSreda, 7. december 2016, 16.00, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3, Ljubljana<\/strong>
\nPisanje o umetnosti se giblje med razli\u010dnimi prostori objavljanja in diskurzivnimi polji. Po vsem svetu pa diskurz o umetnosti deluje v zapleteni in nestalni napetosti med umetnostnim trgom ter sodobnimi umetni\u0161kimi in razstavnimi praksami. To zahteva kriti\u010dno refleksijo o diskurzih \u201cglobalizirane umetnosti\u201c, kot tudi refleksijo, osredoto\u010deno na odnos med pisanjem o umetnosti in umetnostnim izobra\u017eevanjem. Moje predavanje prevpra\u0161uje pogoje pisanja o umetnosti s kriti\u010dnim razmislekom o kolonialni oblastni matrici v umetnostnem izobra\u017eevanju. S primeri iz sodobne umetnosti zagovarjam, da mora neubogljivo telo<\/em> pisca postati vidno prek spremembe tona<\/em>, jezikoslovne gverile<\/em> (maro\u0161ki pisatelj Mohamed Khair-Eddine) in jezikovnega terorizma<\/em> (\u010dikana feministka in queer teoreti\u010darka Gloria Anzaldua).<\/p>\n

\"FouadFouad Asfour<\/strong> je pisec, urednik in jezikoslovec, ki prek sodelovalnih okvirov deluje pri publikacijah, razstavah in projektih umetni\u0161kih izmenjav. Delal je za razli\u010dne umetni\u0161ke ustanove in raziskovalne projekte, bil je del projekta revij d<\/em>ocumenta 12 <\/em>in je \u010dlan umetni\u0161kega kolektiva Dead Revolutionaries Club. Leta 2011 je osnoval neodvisni zalo\u017eni\u0161ki projekt Pole<\/em> Pole Press<\/em> in soustanovil samoorganiziran \u0161tipendijski sklad Thekgo Bursary, ki zdaj sodeluje s Canon Collins Trust. Magistriral je iz jezikoslovja na dunajski univerzi, trenutno pa kon\u010duje magisterij iz ustvarjalnega pisanja na Rhodes University (Republika Ju\u017ena Afrika). Asfour je dobitnik delovne \u0161tipendije nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo 2008.<\/p>\n

\n

Arhiv predavanj Kako kriti\u010dno je stanje kriti\u0161kega pisanja?<\/em> v Letu 15 (2014-2016)<\/a><\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dru\u0161tvo Igor Zabel za kulturo in teorijo in Svet umetnosti, \u0161ola za kuratorske prakse in kriti\u0161ko pisanje vabita na niz javnih predavanj KAKO KRITI\u010cNO JE STANJE KRITI\u0160KEGA PISANJA? Zlo\u017eenka predavanja 2016 (pdf) Lani zasnovano premi\u0161ljanje o aktualni vlogi in statusu kriti\u0161kega pisanja na podro\u010dju vizualne umetnosti in kulture z naslovom Kako kriti\u010dno je stanje kriti\u0161kega […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":9025,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[31,35],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/8380"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8380"}],"version-history":[{"count":51,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/8380\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11410,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/8380\/revisions\/11410"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9025"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8380"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8380"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8380"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}