{"id":850,"date":"2011-09-04T22:19:43","date_gmt":"2011-09-04T20:19:43","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?page_id=850"},"modified":"2018-06-18T20:19:05","modified_gmt":"2018-06-18T18:19:05","slug":"ikonoklazem-ali-pomilostitev-vizualnega-uzitka","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/trinajsti-letnik-20102011\/delavnice\/petja-grafenauer-pisanje-teksta-o-razstavi-sodobne-umetnosti\/ikonoklazem-ali-pomilostitev-vizualnega-uzitka","title":{"rendered":"Ikonoklazem ali pomilostitev vizualnega u\u017eitka"},"content":{"rendered":"

Tomislav Brajnovi\u0107 v Galeriji Alkatraz <\/strong>
\nIva Kova\u010d<\/em><\/p>\n

\n

Pri\u010dujo\u010de besedilo je nastalo na delavnici Petje Grafenauer Kako pisati tekst o razstavi sodobne umetnosti<\/em>, ki je potekala novembra 2010. Udele\u017eenci so se skozi preplet teorije in prakse soo\u010dili z dilemami, vpra\u0161anji in na\u010dini pisanja dalj\u0161ega strokovnega besedila ter jih preizkusili v pisanju teksta o samostojni razstavi Tomislava Brajnovi\u0107a Ekspedicija Ego<\/strong><\/a> v ljubljanski Galeriji Alkatraz.<\/p>\n

\u0160ola za sodobno umetnost Svet umetnosti je od leta 1997 razvila razli\u010dne formate izobra\u017eevanja na podro\u010dju sodobne umetnosti: te\u010daj za kustose, seminar iz pisanja, predavanja, delavnice, okrogle mize, posvete, situacije, intervencije, razstave \u2026 Razstave so bile praviloma sklepni del skupnega dela te\u010dajnikov, bodo\u010dih kustosov. Od leta 2005 dalje se je v okviru \u0161ole razvila platforma, ki je omogo\u010dala analizo in refleksijo preteklih dose\u017ekov, obenem pa tudi razmislek o prihodnjem delovanju Sveta umetnosti. Tako se je na primer v okviru Laboratorija kuratorskih praks v letih 2006\/2007 razmi\u0161ljalo o razli\u010dnih na\u010dinih delovanja in sodelovanja v svetu umetnosti. Del procesa je bil tudi LabSUs \u2013 odprta\u00a0 platforma kuratorjev, piscev, umetnikov in teoretikov<\/strong><\/a>,<\/em> ki je junija 2007 delovala v Galeriji \u0160kuc. Z razstavno dokumentarnim projektom V 4380 dneh okoli sveta umetnosti \/ Svet umetnosti 1997\u20132009<\/strong><\/a>, ki ga je pripravila Sa\u0161a Nabergoj, je bila oktobra 2009 v Galeriji Alkatraz celostno predstavljena dvanajstletna zgodovina \u0161ole. Poleg umetni\u0161kih del je bil na ogled tudi uredni\u0161ko obdelan arhiv dogodkov, akcij, predavanj, delavnic in razstav. Aprila 2010 pa je z delom v okviru povsem prenovljenega Sveta umetnosti za\u010dela \u0161tirinajsta generacija.<\/p>\n

Razstava Tomislava Brajnovi\u0107a, ki sta jo pripravili Sa\u0161a Nabergoj in Sonja Zavrtanik, je zaklju\u010dila dolgotrajen proces razmisleka o preteklosti in gradnje prihodnosti. Tomislav Brajnovi\u0107 je bil na ve\u010d ravneh vpleten v raziskovalni proces \u0161ole od leta 2006 dalje, njegovo umetni\u0161ko kot tudi kuratorsko prakso pa razumemo kot primer odgovornega in strokovnega delovanja na obeh poljih. In kot taki klju\u010den del \u0161ole, ki se ukvarja s kuratorskimi, kriti\u0161kimi in umetni\u0161kimi praksami.<\/p>\n

Sa\u0161a Nabergoj<\/em><\/p><\/blockquote>\n

\n

Tomislav Brajnovi\u0107, hrva\u0161ki sodobni\/konceptualni umetnik mlaj\u0161e generacije, na razstavi Ekspedicija Ego<\/em> v Galeriji Alkatraz predstavlja seriji del, ki sta bili za razstavo izbrani v sodelovanju s kuratoricama Sa\u0161o Nabergoj in Sonjo Zavrtanik. Seriji Arkti\u010dni krog <\/em>in Ego trip <\/em>sta zaokro\u017eeni z dvema zbranima fotografijama iz cikla Ego Trip<\/em>, pa tudi z videom enakega naslova, ki predstavlja poeti\u010dno nabito vejo dokumentaristi\u010dne serije, iz katere izhaja.<\/p>\n

Serija Ego Trip<\/em> je predstavljena kot izbor petih od \u0161tevilnih dokumentarnih fotografij, ki jih Brajnovi\u0107 med svojimi potovanji po svetu ustvarja v sodelovanju z drugimi umetniki in umetnicami ali mimoido\u010dimi. Na fotografijah se Brajnovi\u0107 pojavi v \u010drni obleki, ki razen tega, da sama po sebi opozarja na situacijo formalnega pomena<\/em>, ta pomen (pre)poudari do absurda z namerjanjem z obleko povezane svetlobne instalacije neposredno v obraz. Brajnovi\u0107 se v svoji Ego Trip <\/em>obleki fotografira na razli\u010dnih krajih, tako da sta v to serijo vklju\u010deni tudi dve fotografiji, ki sta nastali v fjordih Svalbalda, norve\u0161kega oto\u010dja, ki le\u017ei le 1000 kilometrov ju\u017eno od severnega pola. Poleg omenjenih fotografij je celotna serija del z naslovom Arkti\u010dni krog<\/em>, ki je bila razstavljena v sklopu Ekspedicije Ego<\/em>, nastala na oddaljenem severu Norve\u0161ke. Tja je Tomislav Brajnovi\u0107 odpotoval v sklopu rezidence The Farm<\/em> Foundation<\/em> iz New Yorka, ki je umetnike in umetnice ter znanstvenike in znanstvenice popeljala na kraj, ki jim je s svojo nedostopnostjo in ostrim podnebjem nalo\u017eil \u0161tevilne omejitve v \u017eivljenju in delu. Ta rezidenca, kakor tudi \u0161tevilne druge, na\u010denja okvirno temo, ki pogosto, tudi v tem primeru, postane navadna floskula \u2013 vpra\u0161anje globalnega segrevanja. Brajnovi\u0107 na za\u010detku predlaga simboli\u010dno intervenco v arkti\u010dni ekosistem, ki bi lahko postala (realno) izvedljiva \u0161ele z intenzivnim segrevanjem. Taljenje ledu bi teoreti\u010dno omogo\u010dilo poganjanje korenin in morebitno rast ter razvoj dveh olj\u010dnih sadik, ki ju je prinesel s seboj iz rodne Istre. Toda formalne omejitve, ki jih nalagajo norve\u0161ki zakoni, kljub dejstvu, da gre zgolj za izrazito hipoteti\u010dno intervenco, so prepre\u010dile realizacijo dela v originalni obliki. Ironija prepovedi je \u0161e ve\u010dja, \u010de se spomnimo, da je verjetno edina znamenitost<\/em> Svalbalda tako imenovani Global Seed Vault<\/em> oziroma trezor, v katerem so shranjena prakti\u010dno vsa znana semena \u2013 nekak\u0161na Noetova barka za rastline, njen cilj pa je enak: v primeru kataklizme omogo\u010diti razvoj novega \u017eivljenja. Brajnovi\u0107 iz tega neuspelega poskusa posameznega prispevka <\/em>ustvari video Mir (Peace)<\/em>, ki je dokumentacija uni\u010denja ene od olj\u010dnih sadik. S primerjanjem oljke \u2013 simbola\u00a0 miru \u2013 z dejanjem uni\u010denja (metanje velikega kosa premoga na zamrznjeno sadiko) in naslovom dela Mir<\/em> ustvarja enostavno protislovje. Podobno nadaljuje s serijo fotografij z naslovom\u00a0 Pohlep<\/em>, Ogenj, Zgodovina <\/em>in Hitrost<\/em>, naslovljeno po besedah, s katerimi na kratko intervenira v sneg in jih postavi v korelacijo z ostanki naselbine \u2013 kolonije, zgrajene z namenom izkori\u0161\u010danja premoga, ki je v za\u010detku prej\u0161njega stoletja propadla enako hitro, kot je nastala. S primerjanjem spodletelega poskusa industrializacije z besedami, ki poudarjajo Brajnovi\u0107ev kriti\u010dni odnos do pozitivisti\u010dnega napredka, nas po\u010dasi pripelje do izrazito zanimivih in vizualno ganljivih video del, posnetih na isti rezidenci. Brajnovi\u0107 se z njimi po\u010dasi prepu\u0161\u010da ogromnemu okolju, v katerem se nahaja. Zavedajo\u010d se nujnosti razkritja metod tistih, ki so si med ob\u010dudovanjem primitivnih<\/em> in izvirnih<\/em> le-te tudi ekonomsko in politi\u010dno podredili, se ne zgubi v ikonoklasti\u010dnem efektu kritike, ki onemogo\u010da vsako v\u017eivljanje in posledi\u010dno najpogosteje onemogo\u010da ustvarjanje. \u010ceprav se prepu\u0161\u010danje u\u017eitku pogosto razlaga kot zavestno ignoriranje lastnega okolja, ni odve\u010d omeniti Ranci\u00e8rove obravnave estetskega, ki se dogaja v kontekstu velikih kriti\u010dnih projektov s trditvijo, da je mo\u017enost emancipacije ravno v pogledu, po katerem so vsi, ki gledajo, enaki. Z brezobzirnim <\/em>ignoriranjem politi\u010dne realnosti in osredoto\u010danjem na estetsko se odpira mo\u017enost resni\u010dne emancipacije.<\/p>\n

 <\/p>\n

V video delu Genesis<\/em> Brajnovi\u0107 ponavlja besede iz Geneze, da bi zabele\u017eil (ali morda ustvaril) tisto, kar vidimo pred seboj. Po delitvi nebes od zemlje in dneva od no\u010di nam je omogo\u010deno videti in ustvarjati. V kadru ni ni\u010desar, razen radijskega sprejemnika, s katerega nas Tomislav Brajnovi\u0107 nagovori in nam naka\u017ee, da so vse mo\u017enosti \u0161e odprte.<\/p>\n

Poleg dela Genesis<\/em> je tudi video delo Zastava (Flag)<\/em>. Video je sestavljen iz enega samega komaj premi\u010dnega kadra, v katerem v vetru plapola zastava z napisom Jahve, ki \u2013 zapi\u010dena v zamrznjena tla \u2013 daje ob\u010dutek, kot da ozna\u010duje posest. Asociacija na kolonizacijo je vendarle zmanj\u0161ana, saj zastava nima dolo\u010denega pomena. Z uporabo besede Jahve, in ne Bog, se v kulturnem krogu, v katerem je delo razstavljeno, asociacije ve\u017eejo na daljno zgodovino in mit. Tako se ta aluzija, kljub ekstenzivni uporabi vere z namenom doseganja ekonomske in politi\u010dne koristi, ovr\u017ee kot pretirano predmoderna \u2013 iz \u010dasa pred nastankom nacionalnih dr\u017eav. Zaradi same postavitve na razstavi Ekspedicija Ego<\/em> zastavo povezujemo z Genezo<\/em> in jo razumemo kot kraj mo\u017enosti.<\/p>\n

Po predstavitvi zna\u010dilnosti obeh razstavljenih serij preidemo k videu, ki sem ga \u017ee na za\u010detku napovedala<\/em> kot poeti\u010dno nabito vejo dokumentarne serije. V videu, ki je nastal na temelju foto performansa Ego Trip<\/em>, Brajnovi\u0107 znova oble\u010de Ego Trip<\/em> obleko in se tako osvetljen tokrat umesti v film. Kamera kro\u017ei okrog zasidrane ladje in v dolo\u010denih trenutkih ulovi Brajnovi\u0107a, osvetljenega v mraku. Ego Trip<\/em> se vedno dokumentira ob son\u010dnem zahodu. To v seriji foto performansov razumemo kot tehni\u010dno nujnost, ki nastane zaradi dejstva, da je ta del dneva dovolj svetel za razlikovanje ozadja, hkrati pa dovolj temen, da lahko opazimo osvetljenega Brajnovi\u0107a. Zdi se, da v videu ne gre za odlo\u010ditev, temve\u010d za edino mo\u017enost. Posnetek prazne ladje, ki pluje v \u010dudovitem okolju arkti\u010dnega kroga, deluje kot kader iz kak\u0161nega epskega filma. Naslov je upravi\u010den le z uporabo iste obleke, ki jo uporablja tudi v Ego Trip <\/em>seriji, vendar se ego tukaj izgubi v razmerju z naravo, ki ga obkro\u017ea. Monumentalnost, ki spominja na junake iz dobe romantike, tokrat nima politi\u010dno ekspanzionisti\u010dnih konotacij, saj smo \u017ee ne\u0161tetoti\u010d opozorjeni na nevarnosti, ki se skrivajo za pobegom v onostranstvo<\/em>, kakor tudi zaradi zaupanja, ki nam ga Brajnovi\u0107 vliva z avtonomijo, ki jo ka\u017ee v razmerju do posameznih uveljavljenih ideologij.<\/p>\n

Zdi se, da Brajnovi\u0107 zelo suvereno obvladuje monumentalne, ve\u010dne<\/em> teme. Vendarle je treba poudariti, da te v njegovem delu niso evrocentri\u010dne, kakor so bile v \u010dasu modernizma. Navezujo\u010d se enako na tradicije modernizma, avantgard in neoavantgard, z uporabo metod apropriacije, primerjav, citatov in podobnih konceptualisti\u010dnih pristopov, pu\u0161\u010da mesto nedore\u010denemu. Brajnovi\u0107eva nedore\u010denost je ozko povezana z dana\u0161njim \u010dasom, ko se z dozo skepse vendarle vra\u010damo k dekonstruiranim idealizmom preteklosti s ponovnim vrednotenjem (reevalvacijo), npr. z raziskovalnimi ekspedicijami, kot v \u010dasu. ko smo kot vrsta pozitivisti\u010dno stremeli h koncu.<\/p>\n

Prevedel Veljko Njegovan.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tomislav Brajnovi\u0107 v Galeriji Alkatraz Iva Kova\u010d Pri\u010dujo\u010de besedilo je nastalo na delavnici Petje Grafenauer Kako pisati tekst o razstavi sodobne umetnosti, ki je potekala novembra 2010. Udele\u017eenci so se skozi preplet teorije in prakse soo\u010dili z dilemami, vpra\u0161anji in na\u010dini pisanja dalj\u0161ega strokovnega besedila ter jih preizkusili v pisanju teksta o samostojni razstavi Tomislava […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":11962,"parent":261,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[19,7],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/850"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=850"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/850\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13094,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/850\/revisions\/13094"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/261"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11962"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=850"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=850"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=850"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}