{"id":926,"date":"2011-09-05T00:01:09","date_gmt":"2011-09-04T22:01:09","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/stirinajsti-letnik-20112013\/delavnice\/misko-suvakovic-teorija-in-praksa-umetnostne-kritike"},"modified":"2018-06-18T20:17:38","modified_gmt":"2018-06-18T18:17:38","slug":"misko-suvakovic-teorija-in-praksa-umetnostne-kritike","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/stirinajsti-letnik-20112013\/delavnice\/misko-suvakovic-teorija-in-praksa-umetnostne-kritike","title":{"rendered":"Mi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107: Umetnost i politika: savremena estetika, filozofija, teorija i umetnost u vremenu  globalne tranzicije"},"content":{"rendered":"<p>SVET UMETNOSTI<br \/>\n\u0160ola za kustose in kritike sodobne umetnosti<br \/>\nLeto 14<br \/>\n1. letnik (november 2011\u2013junij 2012)<\/p>\n<p>Delavnica iz pisanja o sodobni umetnosti<\/p>\n<p>Petek, 23. 3. 2012 od 10.00 do 18.30<br \/>\nProjektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana<\/p>\n<p>Udele\u017eenci na delavnici: Anja Bajda, Majda Gregori\u010d, Marta Ki\u0161, Ne\u017ea Mrevlje, Vid Lenard, Nina Ro\u0161kar, Ma\u0161a \u0160krinjar, Igor Vidmar in te\u010dajniki 14. letnika Sveta umetnosti.<\/p>\n<hr \/>\n<p>Mi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107 bo govoril o razmerju med umetnostjo in politiko v sodobni kulturi in dru\u017ebi. Pokazati \u017eeli, kako je mo\u017eno s perspektive kulturnih in biopoliti\u010dnih teorij teoretizirati o sodobni umetnosti in politiki. Sodobne povezave med umetnostjo in politiko je mo\u017eno videti kot polje obsesij in fantazem o reprezentaciji &#8221;resnice o svetu\/\u017eivljenju&#8221; ali (namesto tega) kot polje obsesij in fantazem o izvajanju &#8221;nadzora nad svetom\/\u017eivljenjem&#8221;. Ko prestopi\u0161 iz polja &#8221;politike gledanja&#8221;, tj. spektakularizacije, na podro\u010dje obravnavanje specifi\u010dnih formatov umetnostne zgodovine, lahko vzpostavi\u0161 slede\u010de deskriptivne modele:<\/p>\n<ul>\n<li>v avantgardah (vse od futurizma do nadrealizma in vklju\u010dno s konstruktivizmom) je bila spektakularizacija predstavljena s pomo\u010djo revolucionarnih utopi\u010dnih idej \u2013 kar je bila novost industrijske dru\u017ebe \u2013 . Nana\u0161ala pa se je na napredek, hitrost in se preusmerila z individualnega na mno\u017ei\u010dno potro\u0161ni\u0161tvo,<\/li>\n<li>v neo-avandgardah (neo-konstuktivizem, kineti\u010dna umetnost, eko umetnost, robotika v umetnosti) je bila spektakularizacija vzpostavljena kot konkretna utopija, ki je nastala z laboratorijskimi raziskavami kot sinteza znanosti in umetnosti. Raziskave so po vzoru znanstveno-raziskovalnih skupin vodili umetniki in skupine umetnikov;<\/li>\n<li>spektakularizacija kulture, ki je med visoko in popularno \u2013 torej postmoderne kulture, je bila dose\u017eena s sredstvi celostne in eklekti\u010dne mno\u017ei\u010dne potro\u0161ni\u0161ke dru\u017ebe (nomadski pop, mimezis mimezisa, neo-ekspresionizem, neo-konceptualizem) v odnosu do ideolo\u0161kih predlogov, kako depolitizirati politike glede na postmoderne meta-jezike mo\u010di. Znanost, tehnologija, politika in umetnost so tako prikazane kot kulturne kategorije potro\u0161nje.<\/li>\n<li>spektakularizacija tranzicije in globalizma je osnovana na ekonomsko motiviranem \u0161irjenju znanstvene in tehnolo\u0161ke infrastrukture v polje \u00bbabstraktnega znanja\u00ab kot vira produkcije \u010dustvenih situacij v umetnosti in kulturi (aktivisti\u010dna umetnost, politi\u010dna umetnost, bio umetnost, internetna umetnost, cyber umetnost, digitalna umetnost, nova umetnost performansa).<\/li>\n<\/ul>\n<p>Umetni\u0161ko delovanje se znotraj na\u0161tetih praks giblje od raziskovanja estetike in poeti\u010dnega do politike afekta, torej javnega soo\u010denja potencialov reguliranja in dereguliranja na\u010dinov \u017eivljenja. Delovanje v javnem prostoru se je namre\u010d bistveno spremenilo. Simultano se pojavlja v razli\u010dnih dru\u017ebenih ureditvah: tako v tradicionalnih dru\u017ebah (v kateri posamezniki bivajo, se izrekajo, delujejo na ulici, med ljudmi) kot v neopredeljenih, nejasnih na\u010dinih delovanja me\u0161\u010danskih dru\u017eb, ki temeljijo na \u00bbjavnem mnenju\u00ab. In to skozi medijsko hibridnost in neprimerljivosti sodobne vsakodnevne kulture.<\/p>\n<p>Moja naloga je pokazati, kako lahko pi\u0161emo &#8220;novo teorijo&#8221; za &#8220;nov \u010das&#8221;.<\/p>\n<hr \/>\n<p>Urnik:<\/p>\n<p>10.00\u201311.30: Savremena umetnost<br \/>\n12.00\u201313.30: Pravo na teoriju (teorija, filozofija i otpori umetnosti)<br \/>\n15.00\u201316.30: Taktike samoorganizovanja (aktivizam, terorizam i samoobrazovanje u umetnosti)<br \/>\n17.00\u201318.30: Kako pisati savremenu teoriju?<\/p>\n<p>Delavnica bo v srbskem jeziku.<\/p>\n<hr \/>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" style=\"margin: 3px 10px 5px 0px;\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-content\/2008-09\/seminar\/voditelji\/misko-suvakovic.jpg\" alt=\"Mi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107\" width=\"100\" height=\"100\" align=\"left\" \/><strong>Mi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107 (1954)<\/strong><br \/>\nRojen leta 1954 v Beogradu. Leta 1993 je doktoriral na Fakulteti za likovno umetnost Umetnostne univerze v Beogradu. Je redni profesor na beograjski Fakulteti za glasbeno umetnost, kjer predava teorijo umetnosti v okviru interdisciplinarnega magistrskega \u0161tudija. Bil je \u010dlan umetni\u0161ke skupine Grupa 143 (1975\u20131980) in neformalne teoretske in umetnostne institucije Zajednica za istra\u017eivanje prostora \u2013 ZzIP [Space research community \u2013 ZzIP] (1982\u201389). \u010clan uredni\u0161tva \u010dasopisov <em>Transkatalog<\/em> (Novi Sad, 1995\u20131998) in <em>Teorija koja Hoda<\/em> [<em>Walking theory<\/em>] (Beograd, od 2001). \u010castni \u010dlan Slovenskega dru\u0161tva za estetiko. Avtor knjig <em>Scene jezika<\/em> [<em>Scenes of language<\/em>] (Beograd, 1989), <em>Pas Tout<\/em> (Buffalo, 1994), <em>Prolegomena za analiti\u010dku estetiku<\/em> [<em>Prolegomena for analytical aesthetics<\/em>] (Novi Sad, 1995), <em>Postmoderna<\/em> [<em>Postmodernism<\/em>] (Beograd, 1995), <em>Asimetri\u010dni drugi<\/em> [<em>The asymmetrical other<\/em>] (Novi Sad, 1996), <em>Estetika apstraktnog slikarstva<\/em> [<em>Aesthetics of abstract painting<\/em>] (Beograd, 1998), <em>Pojmovnik moderne i postmoderne likovne umetnosti i teorije posle 1950<\/em> [<em>Glossary of modern and post-modern visual arts and theory after 1950<\/em>] (Beograd and Novi Sad, 1999), <em>Paragrami tela\/figure<\/em> [<em>Paragrams of body\/figure<\/em>] (Beograd, 2001), <em>Anatomija angelova<\/em> [<em>Anatomy of angels<\/em>] (Ljubljana, 2001), <em>Figura, askeza in perverzija<\/em> [<em>Figure, asceticism and perversion<\/em>] (Koper, 2001), <em>Martek \u2013 Fatalne figure umjetnika: Eseji o umjetnosti i kulturi XX stolje\u0107a u Jugoisto\u010dnoj, Isto\u010dnoj i Srednjoj Europi kroz djelovanje umjetnika Vlade Marteka<\/em> [<em>Martek \u2013 Fatal figures of the artist: essays on 20th-century art and culture in South-Eastern, Eastern and Central Europe through the work of Vlado Martek<\/em>] (Zagreb, 2002), <em>Impossible Histories \u2013 Historical Avant-gardes, Neo-avant-gardes, and Post-avant-gardes in Yugoslavia, 1918\u20131991 <\/em>(Cambridge Mass, 2003), <em>Politike slikarstva<\/em> [<em>The politics of painting<\/em>] (Koper, 2004), <em>Pojmovnik suvremene umjetnosti<\/em> [<em>Glossary of contemporary art<\/em>] (Zagreb and Ghent, 2005), <em>Konceptualna umetnost<\/em> [<em>Conceptual art<\/em>] (Novi Sad, 2007), <em>Epistemology of Art<\/em> (Belgrade, 2008), etc. Od leta 1978 je kuriral ve\u010d kot 20 razstav. Bil je umetni\u0161ki direktor Muzeja za sodobno umetnost Vojvodina v Novem Sadu (2009\u20132010).<\/p>\n<hr \/>\n<p>PRIJAVE<\/p>\n<p>Izpolnjeno <a href=\"http:\/\/www.scca-ljubljana.si\/prijavnice\/prijavnica-11-13-Suvakovic.doc\"><strong>elektronsko prijavnico<\/strong><\/a> po\u0161ljite na elektronski naslov: svetumetnosti@scca-ljubljana.si ali po\u0161tni naslov ali prinesite osebno: Zavod SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana<\/p>\n<p>Cena delavnice je <strong>20 EUR<\/strong><br \/>\n(cena vklju\u010duje DDV).<\/p>\n<p>Cena delavnice je: za posameznike <strong>20 \u20ac<\/strong> in za institucije <strong>30 \u20ac<\/strong>.<br \/>\n(cena vklju\u010duje DDV).<\/p>\n<p>\u0160tevilo mest je omejeno na <strong>deset<\/strong> udele\u017eencev.<\/p>\n<p><strong>Zadnji rok za prijavo: 19. 3. 2012<\/strong><br \/>\n(prijave bomo sprejemali do zapolnitve mest)<\/p>\n<p>Delavnica bo v srbskem jeziku.<\/p>\n<hr \/>\n<p>KONTAKT<\/p>\n<p>Zavod SCCA-Ljubljana (uradne ure: 9.00\u201313.00)<br \/>\nKontaktni osebi: Simona \u017dvanut in Sa\u0161a Nabergoj<br \/>\nMetelkova 6, 1000 Ljubljana<br \/>\ntel.: (01) 431 83 85<br \/>\ne-mail: svetumetnosti@scca-ljubljana.si<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>SVET UMETNOSTI \u0160ola za kustose in kritike sodobne umetnosti Leto 14 1. letnik (november 2011\u2013junij 2012) Delavnica iz pisanja o sodobni umetnosti Petek, 23. 3. 2012 od 10.00 do 18.30 Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana Udele\u017eenci na delavnici: Anja Bajda, Majda Gregori\u010d, Marta Ki\u0161, Ne\u017ea Mrevlje, Vid Lenard, Nina Ro\u0161kar, Ma\u0161a \u0160krinjar, Igor Vidmar [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13087,"parent":896,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/926"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=926"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/926\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13093,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/926\/revisions\/13093"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/896"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13087"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=926"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=926"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=926"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}