{"id":944,"date":"2011-09-05T22:01:46","date_gmt":"2011-09-05T20:01:46","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?page_id=944"},"modified":"2018-06-18T18:35:39","modified_gmt":"2018-06-18T16:35:39","slug":"voditelji-delavnic-20112013","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/stirinajsti-letnik-20112013\/voditelji-delavnic-20112013","title":{"rendered":"Voditelji delavnic 2011\/2013"},"content":{"rendered":"

\"BranislavBranislav Dimitrijevi\u0107 (1967)<\/strong>
\nJe umetnostni zgodovinar, kritik in kustos. Na Akademiji Novi predava zgodovino in teorijo umetnosti, pou\u010duje tudi na \u0160oli za umetnost in oblikovanje ter na seminarju kuratorskih \u0161tudij na Filozofski fakulteti (vse v Beogradu). Z beograjskim Muzejem za sodobno umetnost sodeluje pri kuratorskih, izobra\u017eevalnih in zalo\u017eni\u0161kih projektih. Njegovo podro\u010dje akademskega in kuratorskega raziskovanja so vizualna umetnost, film, popularna kultura socialisti\u010dne Jugoslavije in sodobna vizualna umetnost na Balkanu.
\nZ Branislavo Andjelkovi\u0107 ga ve\u017ee dolgoletno sodelovanje; z njo in Branimirjem Stojanovi\u0107em je mdr. ustanovil in koordiniral ”\u0160olo za zgodovino in teorijo umetnosti”, neodvisen interdisciplinaren izobra\u017eevalni projekt v Beogradu (1999\u20132003).
\nObjavlja tekste o sodobni umetnosti, teoriji umetnosti, filmu in vizualni kulturi v lokalnih in mednarodnih \u010dasopisih in katalogih. Bil je urednik \u0161tevilnih publikacij in razstavnih katalogov, mdr.: O normalnosti: umetnost u Srbiji <\/em>1989\u20132001<\/em> (MSUB, 2005), M<\/em>e\u0111unarodna izlo\u017eba moderne umetnosti <\/em>(MSUB, 2003), Pop Vision <\/em>(Aurora, Vr\u0161ac 1996), itn.
\nNjegovi kuratorski projekti vklju\u010dujejo: Murder1<\/em> (CKZD, Beograd 1997), Overground<\/em> (site-specific project, Belef Festival, Beograd 1998), Konverzacija<\/em> (MOCAB 2001), Situated Self: Confused, Compassionate, Conflictual<\/em> (Helsinki City Museum; MOCAB 2005), Breaking Step \u2013 Displacement, Compassion and Humour in recent art from Britain<\/em> (MOCAB 2007), FAQ Serbia<\/em> (ACF, New York 2010), No Network<\/em> (Bienale”Time Machine”, D0 ARK Underground, Konjic, Bosna 2011). Bil je kurator jugoslovanskega\/srbskega pavilijona na bene\u0161kem bienalu 2003 in 2009. Prav tako sodeluje s \u0161tevilnimi evropskimi in regionalnimi umetni\u0161kimi iniciativami, v zadnjem \u010dasu npr. kot predsednik upravnega odbora (2006\u20132010) SPAPORT bienala v Banja Luki (Bosna).
\nMagistriral je iz zgodovine in teorije umetnosti na univerzi v Kentu (VB) in doktoriral na interdisciplinarnih kulturnih \u0161tudijah na beograjski Filozofski fakulteti s tezo: “Utopi\u010dni konzumerizem \u2013 pojav in nesmisli potro\u0161ni\u0161ke kulture v socialisti\u010dni Jugoslaviji”.<\/p>\n

\n

\"PetjaPetja Grafenauer (1976)<\/strong>
\nNeodvisna kustosinja, piska in predavateljica o sodobni umetnosti. Ukvarja se predvsem s sodobnim slikarstvom v povezavi z ostalimi mediji in konstrukcijo diskurza v sodobni umetnosti. Med leti 2005\u22122006 je vodila kulturno redakcijo Radia \u0160tudent, med 2007 in 2009 je bila kustosinja Galerije Ganes Pratt v Ljubljani. Od 2005 predava zgodovino sodobne umetnosti na Visoki \u0161oli za umetnost Univerze v Novi Gorici. Redno sodeluje z SCCA\u2212Ljubljana in je sourednica revije Likovne besede<\/em>. Kriti\u0161ka, strokovna in izvirna znanstven besedila od leta 2001 objavlja na Radiu \u0160tudent, v nacionalnih \u010dasopisih Dnevnik<\/em> in Delo<\/em>, v tedniku Mladina<\/em> in revijah Borec<\/em>, ISH<\/em> Monitor<\/em>, Maska<\/em>, Likovne besede<\/em>, Ekran<\/em>, Revija Fotografija<\/em>, Zarez<\/em>, \u017divot umjetnosti<\/em>, Manifesta Journal in Art on Paper<\/em>. Leta 2008 je iz\u0161la njena monografija Aleksij Kobal<\/em>, leta 2010 pa je uredila knjigo Avtenti\u010dni interes<\/em> (izbrani zapisi Zdenke Badovinac). Kot kustosinja je mdr. sodelovala pri projektih Nove tendence<\/em> (UGM, Maribor 2010); Ho\u010demo biti svobodni kot so bili o\u010detje <\/em>(MGLC, Ljubljana 2010), Mednarodni grafi\u010dni bienale:<\/em> Matrica: nestabilna realnost: 6 opic, 300 kuvert in 1 ljubezen: “Nepopolno kot vedno”<\/em> (MGLC, Ljubljana 2009). Leta 2012 je kurirala samostojno razstavo Dejana Kaludjerovi\u0107a v Mestni galeriji v Novi Gorici.<\/p>\n

\n

<\/a>
\n\"Mi\u0161koMi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107 (1954)<\/strong>
\nRojen leta 1954 v Beogradu. Leta 1993 je doktoriral na Fakulteti za likovno umetnost Umetnostne univerze v Beogradu. Je redni profesor na beograjski Fakulteti za glasbeno umetnost, kjer predava teorijo umetnosti v okviru interdisciplinarnega magistrskega \u0161tudija. Bil je \u010dlan umetni\u0161ke skupine Grupa 143 (1975\u20131980) in neformalne teoretske in umetnostne institucije Zajednica za istra\u017eivanje prostora \u2013 ZzIP [Space research community \u2013 ZzIP] (1982\u201389). \u010clan uredni\u0161tva \u010dasopisov Transkatalog<\/em> (Novi Sad, 1995\u20131998) in Teorija koja Hoda<\/em> [Walking theory<\/em>] (Beograd, od 2001). \u010castni \u010dlan Slovenskega dru\u0161tva za estetiko. Avtor knjig Scene jezika<\/em> [Scenes of language<\/em>] (Beograd, 1989), Pas Tout<\/em> (Buffalo, 1994), Prolegomena za analiti\u010dku estetiku<\/em> [Prolegomena for analytical aesthetics<\/em>] (Novi Sad, 1995), Postmoderna<\/em> [Postmodernism<\/em>] (Beograd, 1995), Asimetri\u010dni drugi<\/em> [The asymmetrical other<\/em>] (Novi Sad, 1996), Estetika apstraktnog slikarstva<\/em> [Aesthetics of abstract painting<\/em>] (Beograd, 1998), Pojmovnik moderne i postmoderne likovne umetnosti i teorije posle 1950<\/em> [Glossary of modern and post-modern visual arts and theory after 1950<\/em>] (Beograd and Novi Sad, 1999), Paragrami tela\/figure<\/em> [Paragrams of body\/figure<\/em>] (Beograd, 2001), Anatomija angelova<\/em> [Anatomy of angels<\/em>] (Ljubljana, 2001), Figura, askeza in perverzija<\/em> [Figure, asceticism and perversion<\/em>] (Koper, 2001), Martek \u2013 Fatalne figure umjetnika: Eseji o umjetnosti i kulturi XX stolje\u0107a u Jugoisto\u010dnoj, Isto\u010dnoj i Srednjoj Europi kroz djelovanje umjetnika Vlade Marteka<\/em> [Martek \u2013 Fatal figures of the artist: essays on 20th-century art and culture in South-Eastern, Eastern and Central Europe through the work of Vlado Martek<\/em>] (Zagreb, 2002), Impossible Histories \u2013 Historical Avant-gardes, Neo-avant-gardes, and Post-avant-gardes in Yugoslavia, 1918\u20131991 <\/em>(Cambridge Mass, 2003), Politike slikarstva<\/em> [The politics of painting<\/em>] (Koper, 2004), Pojmovnik suvremene umjetnosti<\/em> [Glossary of contemporary art<\/em>] (Zagreb and Ghent, 2005), Konceptualna umetnost<\/em> [Conceptual art<\/em>] (Novi Sad, 2007), Epistemology of Art<\/em> (Belgrade, 2008), etc. Od leta 1978 je kuriral ve\u010d kot 20 razstav. Bil je umetni\u0161ki direktor Muzeja za sodobno umetnost Vojvodina v Novem Sadu (2009\u20132010).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Branislav Dimitrijevi\u0107 (1967) Je umetnostni zgodovinar, kritik in kustos. Na Akademiji Novi predava zgodovino in teorijo umetnosti, pou\u010duje tudi na \u0160oli za umetnost in oblikovanje ter na seminarju kuratorskih \u0161tudij na Filozofski fakulteti (vse v Beogradu). Z beograjskim Muzejem za sodobno umetnost sodeluje pri kuratorskih, izobra\u017eevalnih in zalo\u017eni\u0161kih projektih. Njegovo podro\u010dje akademskega in kuratorskega raziskovanja […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":866,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/944"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=944"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/944\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9604,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/944\/revisions\/9604"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/866"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=944"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=944"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=944"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}