{"id":990,"date":"2011-09-05T23:05:51","date_gmt":"2011-09-05T21:05:51","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?page_id=990"},"modified":"2018-06-18T18:35:00","modified_gmt":"2018-06-18T16:35:00","slug":"ekipa-20102011","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/trinajsti-letnik-20102011\/ekipa-20102011","title":{"rendered":"Ekipa 2010\/2011"},"content":{"rendered":"

Vodja \u0161ole:<\/p>\n

\"Sa\u0161aSa\u0161a (Glavan) Nabergoj (1971)<\/strong>
\nKon\u010dala \u0161tudij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Pomo\u010dnica direktorice SCCA, Zavoda za sodobno umetnost\u2013Ljubljana. \u010clanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega zdru\u017eenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam). \u010clanica uredni\u0161kega odbora Maske, \u010dasopisa za scenske umetnosti. Deluje kot kustosinja, piska, urednica in predavateljica na podro\u010dju sodobne umetnosti.
\nSodelavka v pedago\u0161kem oddelku Moderne Galerije v Ljubljani (1995 \u2013 1997). Sodelavka pri razstavnih in raziskovalnih projektih v Narodni Galeriji v Ljubljani (1996 \u2013 1997). Asistentka umetni\u0161kega vodje Galerije \u0160kuc, Ljubljana (1997). Sodelavka Sorosovega centra za sodobno umetnost \u2013 Ljubljana (1997 \u2013 1999). Od leta 2000 zaposlena na SCCA, Zavodu za sodobno umetnost – Ljubljana. Od 1997 objavlja tekste o sodobni umetnosti in kulturi v razli\u010dnih slovenskih in mednarodnih publikacijah (katalogi Galerije \u0160kuc, publikacije AC Metelkova Mesto, umetnostne revije FlashArt\/Italija, ZDA, Umelec\/\u010ce\u0161ka, Zarez\/Hrvatska, M\u2019ars\/Slovenija, dnevni \u010dasopisi Ve\u010der, Delo,…). V letih 1999 in 2000 raziskovalka v raziskovalnem projektu Prostorska problematike alternativne kulture (vodje projekta: Nevenka Kopriv\u0161ek, Bratko Bibi\u010d) in raziskovalnem projektu Manifesta na doma\u010dem pragu Zavoda SCCA-Ljubljana (1999-2000). 2002 \u2013 2004 podpredsednica mednarodne mre\u017ee ICAN (International Contemporary Arts Network). Od leta 2003 do 2006 urednica za slovensko podro\u010dje Praesens, srednjeevropske revije za sodobno umetnost, Budimpe\u0161ta, Mad\u017earska.<\/p>\n

\n

<\/a>
\nKoordinatorica programa:<\/p>\n

\"SonjaSonja Zavrtanik<\/strong>
\nDiplomirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 2003\/05 je sodelovala kot kustosinja Mestne Galerije v Novi Gorici, v letih 2005\/07 je z delom kustosinje nadaljevala v Centru in galeriji P74 v Ljubljani. Od leta 2009 je koordinatorica programa Sveta umetnosti na SCCA, Zavodu za sodobno umetnost \u2013 Ljubljana.<\/p>\n

.<\/div>\n
\n

Svetovalka \u0161ole:<\/p>\n

\"BarbaraBarbara Bor\u010di\u0107 (1954)<\/strong>
\nUmetnostna zgodovinarka in anglistka. Direktorica Zavoda za sodobno umetnost SCCA\u2013Ljubljana. Na podro\u010dju sodobne umetnosti deluje kot kustosinja, publicistka, urednica in avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke na podro\u010dju kulture. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005). \u010clanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega zdru\u017eenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam).<\/p>\n

Vodja projektov v okviru Zavoda SCCA-Ljubljana: Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru 1969-1998, Videospotting, Internet Portfolio, PlatformaSCCA, Manifesta na doma\u010dem pragu, Kaj storiti z Balkansko umetnostjo, Kaj storiti z avdiovizualnimi arhivi<\/em> in sourednica knji\u017ene zbirke \u017depna<\/em> in publikacij PlatformaSCCA.<\/em><\/p>\n

Umetni\u0161ki vodja ljubljanske Galerije \u0160kuc (1982\u20131985), sodelavka zalo\u017ebe Studia humanitatis (1986\u20131993), odgovorna urednica revije Likovne besede (1991\u20131992); od leta 1993 zaposlena na Zavodu za odprto dru\u017ebo \u2013 Slovenija (Open Society Institute \u2013 Slovenia) kot asistentka direktorice Sorosovega centra za sodobne umetnosti-Ljubljana (SCCA-Ljubljana) in kot njegova direktorica (1997\u20131999). <\/p>\n

\n

Svetovalec za finance in odnose z javnostmi:<\/p>\n

\"Du\u0161anDu\u0161an Dov\u010d (1973)<\/strong>
\nObiskoval Gimnazijo Poljane in nadaljeval \u0161tudij slovenskega jezika in primerjalne knji\u017eevnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1997 dela v kulturi. Od leta 2004 zaposlen kot vodja produkcije, vodja fundraisinga in odnosov z javnostmi na SCCA, Zavodu za sodobno umetnost \u2013 Ljubljana.<\/p>\n

.<\/div>\n
\n

<\/a>
\nMentorja:<\/p>\n

\"NevenkaNevenka \u0160ivavec (1963)<\/strong>
\nje kuratorka in urednica. Diplomirala je iz primerjalne knji\u017eevnosti in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je kot kuratorka Centra sodobnih umetnosti v Celju, v okviru katerega je organizirala in kurirala \u0161tevilne razstave in razstavne projekte ter zasnovala mednarodni reziden\u010dni program Air Celeia. Ve\u010d let je bila sourednica revije Likovne besede<\/em>. Leta 2009 je zaklju\u010dila izobra\u017eevalni program European Diploma in Cultural Project Managment<\/em> (Fondation Hicter Bruselj) in se trenutno ukvarja tudi s podro\u010djem kulturnega mened\u017ementa.<\/p>\n

.<\/div>\n

\"Jo\u017eeJo\u017ee Bar\u0161i (1955)<\/strong>
\nJo\u017ee Bar\u0161i je vizualni umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Njegovo delo obsega raznolika interesna obmo\u010dja, od site-specific del<\/em>, kot sta Javno strani\u0161\u010de <\/em>(1999) in Hi\u0161a<\/em> (2000; po razstavi je postala dom za brezdomca), do radijskega oddajanja kot prostora razstavljanja, javnih predavanj, zvo\u010dnih in konceptualnih del (Pogovarjanja<\/em>, Prazno predavanje\u2026<\/em>). Bil je predstavnik Slovenije na Bene\u0161kem bienalu leta 1997, leta 1995 je bil s strani kuratorja Ren\u00e9 Blocka povabljen na 4. mednarodni Istanbulski bienale. <\/p>\n

.<\/div>\n
\n

Voditelji delavnic:<\/p>\n

\"ZemiraZemira Alajbegovi\u0107 Pe\u010dovnik<\/strong>
\nDiplomirala je sociologijo na Fakulteti za dru\u017ebene vede v Ljubljani. Od leta 1982 do leta 1988 je bila vodilna \u010dlanica ve\u010dmedijske skupine FV 112\/15 in diska FV. V osemdesetih je soustanovila neodvisno video produkcijo FV video. Med letoma 1983 in 1989 je bila \u010dlanica skupine Borghesia. V devetdesetih je delovala v okviru tandema ZANK (skupaj z Nevenom Kordo).
\nJe avtorica \u0161tevilnih dokumentarcev, glasbenih spotov, plesnih videov, televizijskih oddaj o umetnosti in kulturi in video filmov. Njena zadnja dela so dokumentarna filma Med \u0161tirimi stenami in Rezine \u010dasa, ki sta bila predvajana na \u0161tevilnih mednarodnih festivalih in glasbeni spot Vortex; zdaj pripravlja dokumentarni film Nevidni teritorij o Marku Peljhanu in kratki film Hitro\/po\u010dasi.
\nSodelovala je pri projektu Videodokument in pripravi programov video umetnosti v slovenskem prostoru. Deluje kot samostojna ustvarjalka re\u017eiserka in novinarka. na podro\u010dju kulture.<\/p>\n

\"BranislavBranislav Dimitrijevi\u0107 (1967)<\/strong>
\nJe umetnostni zgodovinar, kritik in kustos, vodja oddelka za izobra\u017eevanje in dokumentacijo v Centru za sodobno umetnost-Beograd. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine na univerzi v Beogradu in leta 1995 magistriral iz zgodovine in teorije umetnosti na univerzi v Kentu pri profesorju Stephenu Bannu.
\nObjavlja tekste o sodobni umetnosti in politiki v Srbiji v lokalnih in mednarodnih \u010dasopisih in katalogih. Leta 1996 je uredil knjigo o interpretaciji popularnih podob Pop Vision. Pi\u0161e eseje za kataloge umetnikov, mdr. Zorana Naskovskega, Milice Tomi\u0107, Zdravka Joksimovi\u0107, pRT.
\nZ Branislavo Andjelkovi\u0107 je bil kustos \u0161tevilnih razstav in urednik katalogov; mdr. Soba s mapama (1995), Ubistvo1 (1997), Lepota i teror (1998) in Overground (1998). Je eden od ustanoviteljev \u0160kole za istoriju i teoriju umetnosti v Centru za savremenu umetnost-Beograd.
\nOd leta 1999 predava o konceptualni umetnosti in razbiranju podobe. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti v Beogradu in Michaelis School for Arts v Cape Townu. Sodeloval je na konferencah in diskusijah v Canteburyju, Stockholmu, Innsbrucku, Ljubljani, Skopju, Oslu, \u2026<\/p>\n

\"NevenNeven Korda <\/strong>
\nIma neodvisno \u010cisto video prakso. Z videom se je sre\u010dal v za\u010detku osemdesetih, kot \u010dlan gledali\u0161ke skupine FV 112\/15, takoj ko se je na trgu pojavila cenovno dostopna neprofesionalna video oprema.
\nJe soustanovitelj in kreativni vodja FVVidea, neodvisne video produkcije, ki je realizirala ve\u010d umetni\u0161kih, glasbenih in dokumentarnih video projektov. Do konca osemdesetih je bil \u010dlan skupine Borghesia, kjer je bil odgovoren za vizualije na performansih in koncertih ter re\u017eiser video spotov.
\nSvojo zgodbo na podro\u010dju umetni\u0161ke video produkcije je nadaljeval v devedesetih skupaj z Zemiro Alajbegovi\u0107.(www.internet-portfolio.org\/zanka<\/a>)
\nV tem obdobju je delal tudi kot video monta\u017eer, avtor TV podob, re\u017eiser in realizator.
\nNovembra 2001 je izvedel sestavljeni multimedijski dogodek ZBOGOM VIDEO<\/a>
\nJe avtor z dolgo in raznoliko video izku\u0161njo, zadnjih nekaj let se pri ustvarjanju svojih umetnih situacij posve\u010da predvsem formam, ki rabijo \u017eivo interakcijo videa in ra\u010dunalni\u0161ko posredovanje.<\/p>\n

\"PetjaPetja Grafenauer<\/strong>
\nNeodvisna kuratorka, likovna kriti\u010darka in teoreti\u010darka. Dokon\u010duje doktorat o mno\u017ei\u010dnih medijih v slovenskem slikarstvu na ISH. Do 2006 je bila urednica RKHV na Radiu \u0160tudent. Do 2009 je bila kuratorka v Galeriji Ganes Pratt. V letu 2008\/2009 je bila kuratorka Galerije Toba\u010dnega muzeja in sokuratorka 24. mednarodnega grafi\u010dnega bienala. Od 2009 je sourednica Likovnih besed. Sodeluje s fakulteto Famul Stuart, kjer vodi modul Kriti\u010dne teorije sodobne umetnosti in SCCA-Ljubljana. Leta 2008 je iz\u0161la njena monografska publikacija \u00bbAleksij Kobal\u00ab. Je urednica knjige izbranih besedil Zdenke Badovinac, ki bo iz\u0161la leta 2010.<\/p>\n

\"SuzanaSuzana Milevska (1961)<\/strong>
\nTeoreti\u010darka vizualne kulture in kustosinja, trenutno zaposlena kot direktorica in predavateljica vizualne kulture v Centru za vizualne in kulturne raziskave In\u0161tituta \u00bbEuro-Balkan\u00ab v Skopju. Doktorirala je na Oddelku za vizualno kulturo na Goldsmiths College v Londonu. Leta 2004 je bila vi\u0161ja Fulbrightova raziskovalka v Kongresni knji\u017enici, prejela pa je tudi kuratorsko-raziskovalno \u0161tipendijo P. Gettyja (2001) in \u0161tipendijo ArtsLink (1999). Od leta 1992 je v Skopju, Istanbulu, Stockholmu, Berlinu, Bonnu, Stuttgartu, Leipzigu idr. postavila ve\u010d kot 70 projektov. Bila je ena izmed kustosinj Bienala Cosmopolis Balkan v Solunu (2004) in Mednarodnega bienala sodobne umetnosti 2005 v Narodni galeriji v Pragi. Med drugim je objavila \u00bbFrom a Bat’s Point of View\u00ab, v Eduardo Kac, ur. Peter Toma\u017e Dobrila in Aleksandra Kosti\u0107 (Maribor, 2000), 47\u201358; Capital and Gender , ur. Suzana Milevska (Skopje, 2001); \u00bbThe Readymade and the Question of Fabrication of Objects and Subjects\u00ab, v Primary Documents \u2013 A Sourcebook for Eastern and Central European Art since the 1950s (New York, 2002), 182\u2013191; \u00bbThe portrait of an artist as a young \u201cstrategic essentialist\u201d\u00ab, v Tanja Ostoji\u0107, Strategies of Success \/ Curators Series 2001\u20132003 (Beograd, 2004), 33\u201343; \u00bbCuratorial Labyrinths in Macedonia\u00ab, v Men in Black \u2013 Handbook of Curatorial Practice, ur. Christopher Tannert in Ute Tischchler, K\u00fcnstlerhaus Bethanien (Berlin, 2004); \u00bbHesitations, or About Political and Cultural Territories\u00ab, v Cultural Territories, ur. Barbara Steiner, Julia Sch\u00e4fer in Ilina Koralova (K\u00f6ln, 2005), 31\u201343; \u00bbIs Balkan Art History Global\u00ab, v Is Art History Global, ur. James Elkins (New York, 2006); \u00bbResistance that Cannot Be Recognised as Such \u2013 interview with Gayatri C. Spivak\u00ab, v New Feminism: worlds of feminism, queer and networking conditions, L\u00f6cker Verlag (Dunaj, v tisku).<\/p>\n

\n

Predavatelji:<\/p>\n

\"MetkaMetka Dari\u0161<\/strong>
\n(diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij)
\nDiplomirala leta 1994 na oddelku za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer vizualne komunikacije (mentorja Ranko Novak in dr. Stane Bernik).
\nSkupaj z diplomiranim oblikovalcem vizualnih komunikacij, Toma\u017eem Permetom, \u017ee od leta 1992 dela na podro\u010dju vizualnih komunikacij, predvsem projektih s podro\u010dja kulture in umetnosti.
\nProjekti zajemajo \u0161tevilne in raznolike naro\u010dnike: od celostne grafi\u010dne podobe Petrola (1994) do celostne grafi\u010dne podobe Slovenske kinoteke in skrbi za vizualno podobo vseh njenih tiskovin, knjig, razstav in ostalih projektov (1994-2005), od cgp in infomacijsko-usmerjevalnega sistema Gori\u0161ke knji\u017enice (1999) do oblikovanja tiskovin za gledali\u0161ke sezone Mgl (1998-2001).
\nZa svoje delo je prejela nagrade in priznanja, med drugim nagrado Zlate pal\u010dke na festivalu Zlati boben (s soavtorjem Toma\u017eem Permetom) leta 1995 in Piranesijevo nagrado za celostno podobo Kolesarskih kra\u0161kih poti (s soavtorji Ur\u0161o Komac, \u0160pelo Kuhar in Toma\u017eem Permetom) leta 1999.
\nSodelovala je pri \u0161tevilnih razstavah, med drugim v Benetkah na BBCC EXPO \u2013 5 salonu plakatov in na veliki potujo\u010di razstavi Sodobno slovensko grafi\u010dno oblikovanje 1988-1996, razstavljeni v New Yorku, Ljubljani, Londonu, Dunaju, Sarajevu in Sydneyju. Pri tej razstavi je sodelovala tudi kot ena od kustosov in kot avtorica celostne grafi\u010dne podobe (s soavtorjem Toma\u017eem Permetom).
\nOd leta 1995 je Metka Dari\u0161 art direktorica Emzina, Zavoda za kreativno produkcijo, v okviru katerega vsako leto pripravljajo fotografske in oblikovalske razstave, delavnice ter seminarje.
\nOrganizirajo tudi vsakoletni nate\u010daj Fotografija leta. Od leta 1997 kot predstavnica Emzina sodeluje v \u017eiriji Fotografije leta in sodeluje pri pripravi vsakoletne razstave nagrajencev in del iz o\u017ejega izbora.
\nKot predavateljica je vodila grafi\u010dne delavnice in seminarje za Emzin, za Open Society Institute \u2013 Slovenia pa od leta 1998 vsako leto predava na te\u010daju za kustose Svet umetnosti.
\nLeta 2003 je kot kustosinja za Emzin pripravila razstavo Slovenski turisti\u010dni plakat (1945-1960), ki je za\u010dela ciklus razstav iz zgodovine slovenskega grafi\u010dnega oblikovanja. Septembra 2007 se je v NLB Galeriji Avla otvorila druga razstava iz cikla \u2013 Slovenski reklamni plakat (1945-1970).<\/p>\n

Jana Intihar Ferjan<\/strong>
\nRojena 1956 v Ljubljani. Tu je leta 1981 diplomirala na oddelkih za umetnostno zgodovino in angle\u0161\u010dino na Filozofski fakulteti.
\nPrvo zaposlitev v splo\u0161ni knji\u017enici zaklju\u010dila s strokovnim izpitom iz bibliotekarske stroke. Od 1983 v Moderni galeriji na mestu kustosinje na oddelku Dokumentacija \u2013 arhiv, bibliografija. Delovno mesto je opredeljeno kot zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje podatkov o dogajanju na podro\u010dju moderne in sodobne likovne umetnosti na Slovenskem, ki se najbolje prezentira skozi sistemati\u010dno vodenje evidenc razstav in odzivov nanje ter bio-bibliografskih podatkov o umetnikih. V ta namen \u017ee od leta 1989\/90 oz. 1993 uporabljajo v galeriji lastna ra\u010dunalni\u0161ka programa Razstava in Umetnik. Od leta 2009 je del podatkov iz lokalnih baz dostopen tudi preko spletne strani Moderne galerije www.mg-lj.si .
\nSodelovala pri evropskih projektih: Vektor – European Contemporary Art Archives (2001-2003, nosilec Basis Wien), ki se nadaljuje v platformi European.art.net (EAN) in Gravity \u2013 Art_Religion_ Science (2002-2004, nosilec Kulturzentrum bei den Minoriten Graz).
\nVe\u010dino objav tvorijo izbrane kronologije, bibliografije in seznami razstav v dokumentarnih delih katalogov ve\u010djih razstav in zbirk Moderne galerije (mdr. pregled obdobij Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem, 1920-1930; Umetnost tridesetih let na Slovenskem; retrospektive Franceta Kralja, Toneta Kralja, Vena Pilona, Zorana Mu\u0161i\u010da). V Zborniku za umetnostno zgodovino je od 1981 do 2000 objavljala umetnostnozgodovinske bibliografije. Od leta 1995 je sodelavka Allgemeines K\u00fcnstlerlexikon (Die Bildenden K\u00fcnstler aller Zeiten und V\u00f6lker), ki ga izdaja Saur Verlag, Leipzig – M\u00fcnchen. Za leksikon pi\u0161e gesla o slovenskih umetnikih 20. stoletja, prispeva tudi imena za Internationale K\u00fcnstler-Datenbank, ki ob\u010dasno izide na CD-romih iste zalo\u017ebe.
\nOd leta 2003 \u010dlanica uredni\u0161kega odbora revije Umetnostna kronika (izdaja Umetnostno zgodovinski in\u0161titut Franceta Steleta pri SAZU), od 2009 \u0161e Umetnostnozgodovinskega biltena (izhaja on-line).
\nZa svoje delo je leta 2007 prejela priznanje Izidorja Cankarja. <\/p>\n

\"BojanaBojana Leskovar<\/strong>
\nRojstni podatki:
\nRojena 26.december 1953 v Kranju
\nIzobrazba:
\nGimnazija v Celju
\nDiploma na pravni fakulteti v Ljubljani
\nIzobra\u017eevanje na internih delavnicah agencije Pristop
\nIzobra\u017eevanje na londonski agenciji GCI za odnose z javnostmi
\nDelovne izku\u0161nje:
\nNovinarske:
\nOd 1970.l do l.1975(v \u010dasu \u0161tudija na fakulteti) pogodbena sodelavka dnevnika Dela
\nOd l. 1978 do 1986 novinarka tednika Mladine
\nOd l. 1986 do 1989 novinarka tednika Telex
\nOd l. 1989 do 1994 novinarka in urednica Studio Ljubljana, kasneje Studio City
\nOd l. 1997 do 2001 urednica revije Viva, vodenje akcije Moj zdravnik(sodelovalo je 24 radijskih postaj in 14 lokalnih \u010dasopisov, glasovalo 11 tiso\u010d ljudi) in projekta za spremembo zakonodaje na podro\u010dju prometa – predlog za zmanj\u0161anje alkohola v krvi voznika(13 tiso\u010d podpisov)
\nOdnosi z javnostmi:
\nProjekti:
\nPromocija filmov Babica gre na jug (prvi slovenski film, ki si ga je ogledalo 67.000 gledalcev), Stereotip, promocija Mednarodnega grafi\u010dnega bienala, Uvajanje davka na dodano vrednost v Sloveniji, Evropski mesec kulture, referendum OBMP\u2026
\nDelovno mesto:
\nAgencija Pristop (1993-1996), delo z naro\u010dniki na podro\u010dju zavarovalnic, bank, Po\u0161ta Slovenije, Telekom Slovenije, Mobitel, Ministrstvo za znanost in \u0161port, Urad za informiranje (urejanje tednika IN), svetovalka ministra za zdravje na Ministrstvu za zdravje(2001-2004) , vodja slu\u017ebe za odnose z javnostmi Gospodarske zbornice Slovenije (od 2004), vodja odnosov z javnostmi dru\u017ebe Mercator, (od 2006), vodja sektorja za odnose z javnostmi Ministrstva za kulturo(od 2009)
\nPredavateljstvo in avotrstvo knjig:
\nOd ustanovitve sem redno predavala na \u0160oli za odnose z javnostmi, ki jo je organiziralo slovensko dru\u0161tvo za odnose z javnostmi; predavam o odnosih z javnostmi in medijih na GEA College.
\nUrednica knjige Kompendij za biv\u0161e in bodo\u010de politike, soavtorica prvega priro\u010dnika in kasete o javnem nastopanju ABC javnega nastopanja<\/p>\n

\"AlenkaAlenka Pirman (1964) <\/strong>
\nUmetnica, samozaposlena v kulturi. Diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1989). V 90-ih se je njeno delo navezovalo predvsem na izmi\u0161ljene institucije: SK8 Muzej (1991-93), RIGUSRS – Raziskovalni in\u0161titut za geoumetni\u0161ko statistiko Republike Slovenije (1997, z Vukom \u0106osi\u0107em in Ireno Woelle) in In\u0161titut za doma\u010de raziskave (1994-98). Nato je sodelovala v umetni\u0161kih kolektivnih platformah Luther Blissett\/01.org (1998) in Bughouse (2002-03). Od leta 2004 je ustanovna \u010dlanica Dru\u0161tva za doma\u010de raziskave. \u017divi in dela v Ljubljani.
\nhttp:\/\/www2.arnes.si\/~apirma1\/<\/a><\/p>\n

Branka Stipan\u010di\u0107<\/strong>
\nUmetnostna zgodovinarka, kustosinja in urednica. \u017divi in dela v Zagrebu. Diplomirala iz umetnostne zgodovine in literature na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. V letih 1983-1993 je bila kustosinja v Muzeju za sodobno umetnost v Zagrebu, v letih 1993-1996 pa direktorica Sorosovega Centra za sodobno umetnost v Zagrebu.
\nKot samostojna kustosinja je kurirala in sokurirala razstave v \u0161tevilnih muzejih in galerijah, kot so: Muzeju za sodobno umetnost, HDLU, Gallery Nova (Zagreb), Moderna galerija, Mestna galerija, Galerija \u0160KUC (Ljubljana), The Carnegie Museum of Art (Pittsburgh), Museu de Arte Contempor\u00e2nea de Serralves (Porto), Neue Galerie (Graz), Fundaci\u00f3 Antoni T\u00e0pies (Barcelona), Kunsthalle Fridericianum (Kassel), Galerie im Taxispalais (Innsbruck), Apexart (New York), Museum moderner Kunst, (Vienna).
\nObjavljala je \u010dlanke in eseje v \u010dasopisih (Zarez, Frakcija, \u017divot umjetnosti, Platforma, M\u2019Ars, Golemoto staklo, Balkon), in katalogih in knjigah (Living Art at the Edge of Europe, East Art Map, 15th Biennale of Sydney, 54th Carnegie International, Ausgetr\u00e4umt, After the Wall, Aspects \/ Positions \u2013 50 Years of Art in Central Europe).
\nPredavanja: AICA Congres, Bratislava (2001), Baltik Times, Taxispalais, Innsbruck (2002), Gorgona group and Mangelos, Fundacio Tapies, Barcelona (2004), Gallery Nova, Zagreb (2004), Symposium Authentic Structures, Prague (2004), Activism in art in Croatia in 1970s, Vrij University, Amsterdam (2008), Josip Vanista, Galerija P74, Ljubljana (2008), etc.
\nNovej\u0161e knjige in katalogi: Mladen Stilinovi\u0107 – Artist\u2019s Books (Platform Garanti, Istanbul and Vanabbe Museum, Eindhoven, 2007), Josip Vani\u0161ta \u2013 The Time of Gorgona and Postgorgona (Kratis, Zagreb, 2007),Mangelos 1 \u2013 9 \u00bd (Daf, Zagreb, 2007), On Unknown Works (Gallery Nova, 2006), Artist on Work (Gallery \u0160KUC, Ljubljana, 2005), Mangelos nos. 1 to 9 \u00bd (Museu de Arte Contempor\u00e2nea de Serralves, Porto, 2003); Connections – Contemporary Artists from Australia (HDLU, Zagreb, 2002). In collaboration with Tihomir Milovac: Mladen Stilinovi\u0107 \u2013 The Exploitation of the Dead (2007), Mladern Stilinovi\u0107 – Pain (2003), The Baltic Times (2001) and The Future is Now (1999) \u2013 all of them published by the Museum of Contemporary Art, Zagreb.<\/p>\n

\"Mi\u0161koMi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107<\/strong>
\nRojen leta 1954 v Beogradu. Leta 1993 je doktoriral na Fakulteti za likovno umetnost Umetnostne univerze v Beogradu. Je redni profesor na beograjski Fakulteti za glasbeno umetnost, kjer predava teorijo umetnosti v okviru interdisciplinarnega magistrskega \u0161tudija. Bil je \u010dlan umetni\u0161ke skupine Grupa 143 (1975 \u2013 1980) in neformalne teoretske in umetnostne institucije Zajednica za istra\u017eivanje prostora \u2013 ZzIP [Space research community \u2013 ZzIP] (1982-89). \u010clan uredni\u0161tva \u010dasopisov Transkatalog (Novi Sad, 1995-1998) in Teorija koja Hoda [Walking theory] (Beograd, od 2001). \u010castni \u010dlan Slovenskega dru\u0161tva za estetiko. Avtor knjig Scene jezika [Scenes of language] (Beograd, 1989), Pas Tout (Buffalo, 1994), Prolegomena za analiti\u010dku estetiku [Prolegomena for analytical aesthetics] (Novi Sad, 1995), Postmoderna [Postmodernism] (Beograd, 1995), Asimetri\u010dni drugi [The asymmetrical other] (Novi Sad, 1996), Estetika apstraktnog slikarstva [Aesthetics of abstract painting] (Beograd, 1998), Pojmovnik moderne i postmoderne likovne umetnosti i teorije posle 1950 [Glossary of modern and post-modern visual arts and theory after 1950] (Beograd and Novi Sad, 1999), Paragrami tela \/ figure [Paragrams of body\/figure] (Beograd, 2001), Anatomija angelova [Anatomy of angels] (Ljubljana, 2001), Figura, askeza in perverzija [Figure, asceticism and perversion] (Koper, 2001), Martek \u2013 Fatalne figure umjetnika \u2013 Eseji o umjetnosti i kulturi XX stolje\u0107a u Jugoisto\u010dnoj, Isto\u010dnoj i Srednjoj Europi kroz djelovanje umjetnika Vlade Marteka [Martek \u2013 Fatal figures of the artist: essays on 20th-century art and culture in South-Eastern, Eastern and Central Europe through the work of Vlado Martek] (Zagreb, 2002), Impossible Histories \u2013 Historical Avant-gardes, Neo-avant-gardes, and Post-avant-gardes in Yugoslavia, 1918-1991 (Cambridge Mass, 2003), Politike slikarstva [The politics of painting] (Koper, 2004), Pojmovnik suvremene umjetnosti [Glossary of contemporary art] (Zagreb and Ghent, 2005), Konceptualna umetnost [Conceptual art] (Novi Sad, 2007), Epistemology of Art (Belgrade, 2008), etc. Od leta 1978 je kuriral ve\u010d kot 20 razstav. Je umetni\u0161ki direktor Muzeja za sodobno umetnost Vojvodina v Novem Sadu (2009-2010).<\/p>\n

Dea Vidovi\u0107<\/strong>
\nGlavna urednica in vodja portala Kulturpunkt.hr<\/a> ter urednica rubrike Projects portala LabforCulture.org<\/a>. Zadnjih deset let je profesionalno anga\u017eirana na hrva\u0161ki neodvisni kulturni sceni, kjer je pridobila \u0161tevilne izku\u0161nje iz vodenja (organizacijski mened\u017ement, na\u010drtovanje, financiranje), mre\u017eenja in kulturne politike. Sodeluje z mnogimi organizacijami na lokalni, nacionalni, mednarodni in evropski ravni. <\/p>\n

Rebeka Vidrih<\/strong>
\nAsistentka za podro\u010dje umetnostne zgodovine na Oddelku za umetnostno zgodovine Filozofske fakultete v Ljubljani. V \u0161olskem letu 1997\/98 vpisala dodiplomski samostojni \u0161tudij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomirala septembra 2004 z nalogo Umetnostni diskurz: od Vasarijevih \u017eivljenj umetnikov do Gombrichove zgodbe o umetnosti (prejela Pre\u0161ernovo nagrado Filozofske fakultete). V \u0161olskem letu 2004\/05 vpisala na podiplomski \u0161tudij umetnosti novega veka in septembra 2008 doktorirala z disertacijo z naslovom Teorija umetnosti in umetnostne zgodovine v drugi polovici 20. stoletja: klasi\u010dna tradicija in novo umetnostno zgodovinopisje (mentorja izr. prof. dr. Tine Germ in red. prof. dr. Lev Kreft)
\nRaziskovalno podro\u010dje: zgodovina pojma umetnosti in umetnostnega zgodovinopisja, s posebnim poudarkom na vlogi, ki sta jo umetnost in teorija umetnosti igrala v dru\u017ebeno-politi\u010dni dejanskosti od renesanse (ko se je pojem umetnosti za\u010del vzpostavljati) do danes (ko je dele\u017een mnogih premislekov in pretresov).
\nBibliografija: \u00bbRazli\u010denje kanona Griselde Pollock\u00ab. Delta: revija za \u017eenske \u0161tudije in feministi\u010dno teorijo, letnik VIII, \u0161t. 1-2, 2002, str. 87-97, \u00bbGombrichov boj\u00ab. Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik XL (n.v.), 2004, str. 326-346, \u00bbUmetnost renesan\u010dne kapitalisti\u010dne dr\u017eave\u00ab. Ars & Humanitas, letnik I, 2007, str. 153-184<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vodja \u0161ole: Sa\u0161a (Glavan) Nabergoj (1971) Kon\u010dala \u0161tudij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Pomo\u010dnica direktorice SCCA, Zavoda za sodobno umetnost\u2013Ljubljana. \u010clanica mednarodnega zdru\u017eenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega zdru\u017eenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam). \u010clanica uredni\u0161kega odbora Maske, \u010dasopisa za scenske […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":237,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/990"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=990"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/990\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9949,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/990\/revisions\/9949"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/237"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=990"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=990"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=990"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}