{"id":109,"date":"2007-08-28T10:34:43","date_gmt":"2007-08-28T08:34:43","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/archives\/109"},"modified":"2018-06-18T22:41:40","modified_gmt":"2018-06-18T20:41:40","slug":"ze-druga-poletna-kuratorska-sola","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/109","title":{"rendered":"\u017de druga poletna kuratorska \u0161ola"},"content":{"rendered":"

Laboratorij kuratorskih praks
\n2006\/2007
\nLetnik 10<\/p>\n

23. julij-7. avgust 2007<\/strong>
\nErevan, Armenija<\/p>\n

\n\n\n
\nZavod za sodobno umetnost SCCA – Ljubljana<\/a> je lani postal partner Poletne kuratorske \u0161ole<\/strong>, ki je letos potekala \u017ee drugi\u010d od 23. julija do 7. avgusta 2007 v Erevanu (Armenija).<\/p>\n

Predavanja, delavnice in predstavitve je povezovala tema Med razstavo in mediacijo. Iz Slovenije se je \u0161ole udele\u017eila Petra Kap\u0161<\/strong>, mlada kuratorica in kriti\u010darka, Barbara Bor\u010di\u0107<\/strong> in Tev\u017e Logar<\/strong> iz Zavoda SCCA-Ljubljana pa sta sodelovala pri programu predstavitev.<\/p>\n

\n

Vzpostavljanje umetnostnega sistema na Vzhodu in Balkanu<\/strong><\/p>\n

Umetnostni sistem na Vzhodu in Balkanu je zaznamovala socialisti\u010dna dru\u017ebena ureditev, ki je v nekaterih dr\u017eavah \u017ee pre\u0161la svoje tranzicijsko obdobje, v nekaterih pa je ravno sredi procesa sprememb. Dru\u017ebena in kulturna zgodovina tega prostora je imela svoje pomanjkljivosti in prednosti, razvoj vzhodnega umetnostnega sistema danes pa se osredoto\u010da na najnujnej\u0161e vzpostavljanje infrastrukture za kulturo in umetnost ter ustreznih izobra\u017eevalnih programov za kuratorje in kritike sodobne umetnosti. Pomembno vlogo pri vzpostavljanju ima refleksija sveta umetnosti, zlasti razmerje kuratorjev do sodobnih umetni\u0161kih praks, pri\u010dakovanj profesionalnega ob\u010dinstva in \u0161ir\u0161ega dru\u017ebenega okolja. Vzhod in Balkan programe izobra\u017eevanja ponekod \u0161ele razvijata, hkrati pa \u017ee posku\u0161ata vzpostaviti kriti\u010den pogled na zahodnoevropski umetnostni sistem.<\/p>\n

Ena od tak\u0161nih iniciativ je Poletna kuratorska \u0161ola, s katero \u017eeli Zdru\u017eenje armenskih likovnih kritikov<\/a> vzpostaviti mednarodno izobra\u017eevalno platformo. \u0160ola je lani potekala prvi\u010d, na\u010drtuje pa se, da bi se \u0161ola razvila v celoletni izobra\u017eevalni program, ki bi ustrezal specifikam “vzhodnega prostora”.<\/p>\n

Izku\u0161nja prvega letnika je pokazala, da je za ustrezno pripravo kurikuluma nujno mednarodno sodelovanje. Prenovljeni kurikulum druge Poletne kuratorske \u0161ole je tako rezultat sodelovanja Zdru\u017eenja armenskih likovnih kritikov z Zavodom SCCA-Ljubljana<\/a> (Slovenija), Sorosovim centrom za sodobno umetnost iz Almatyja<\/a> (Kazahstan) in istanbulskim BM Centrom za sodobno umetnost<\/a> (Tur\u010dija).<\/p>\n

\n

Slovenska izku\u0161nja pri vzpostavljanju kuratorskih praks in izobra\u017eevalnih programov na Poletni kuratorski \u0161oli<\/strong><\/p>\n

Zavod SCCA-Ljubljana \u017ee deseto leto vodi Svet umetnosti<\/strong>, \u0161olo za sodobno umetnost, ki je nastala zaradi manjka teoreti\u010dnega in prakti\u010dnega izobra\u017eevanja na podro\u010dju sodobne vizualne umetnosti v slovenskem prostoru. Ker je iz podobnih razlogov nastala tudi mednarodna Poletna kuratorska \u0161ola, je na leto\u0161nji \u0161oli Tev\u017e Logar<\/strong>, asistent Sveta umetnosti, predstavil dolgoletne izku\u0161nje in teoretsko in metodolo\u0161ko zasnovo razli\u010dnih segmentov \u0161ole (Te\u010daj za kustose, Seminar iz pisanja, Laboratorij kuratorskih praks, letni zborniki, serija predavanj, spletna stran). Izku\u0161nje Sveta umetnosti pomenijo enega od mo\u017enih modelov tudi za nadaljnji razvoj Poletne kuratorske \u0161ole.<\/p>\n

Barbara Bor\u010di\u0107<\/strong>, direktorica SCCA-Ljubljana, kriti\u010darka in publicistka, pa je predstavila razvoj kuratorskih praks v Sloveniji od \u0161estdesetih let prej\u0161njega stoletja do danes. Posebej je izpostavila razli\u010dne metode in pozicije posami\u010dnih kuratorjev v slovenskem prostoru.<\/p>\n

Zavod SCCA-Ljubljana je kot regionalni partner letos pripravil tudi predizbor kandidatov za \u0161olo iz naslednjih dr\u017eav: Bosna in Hercegovina, \u010ce\u0161ka, \u010crna gora, Hrva\u0161ka, Kosovo, Mad\u017earska, Makedonija, Poljska, Slova\u0161ka, Slovenija in Srbija. Na razpis se je prijavilo 20 mladih kuratorjev, komisija v sestavi Barbara Bor\u010di\u0107 in Sa\u0161a Nabergoj (Zavod SCCA-Ljubljana) in Nevenka \u0160ivavec (Likovni salon Celje) je pripravila o\u017eji izbor, kon\u010dni izbor kandidatov pa je pripravilo Zdru\u017eenje armenskih likovnih kritikov. <\/p>\n

\n

2. Poletna kuratorska \u0161ola (2007)<\/strong><\/p>\n

Leto\u0161nja, \u017ee druga Poletna kuratorska \u0161ola se je osredoto\u010dila predvsem na odnos med umetnostnim kritikom in kuratorjem na eni strani ter kuratorjem-umetnikom na drugi strani v lu\u010di globalizacije umetnostnih trgov in velikih razstav, bienalov, umetnostnih sejmov in festivalov. Od devetdesetih let prej\u0161njega stoletja vse tovrstne prireditve \u017ee uveljavljajo svoje vzorce delovanja tudi v nekdanjih socialisti\u010dnih dr\u017eavah. Poletna kuratorska \u0161ola je posku\u0161ala izpostaviti kuratorstvo kot kriti\u010dno prakso, ki vzpostavlja in vrednoti odnose umetnik-kurator, umetnik-kritik in umetnik-dru\u017eba.<\/p>\n

Udele\u017eenci so se v okviru delavnic, predavanj in predstavitev seznanili s teoretskimi in prakti\u010dnimi segmenti kuratorske prakse, zlasti pa z razli\u010dnimi vlogami sodobnega kuratorja znotraj teoretskih, umetni\u0161kih ali kulturnih konceptov. Sre\u010dali so se tudi z lokalnimi umetniki, kuratorji in obiskali pomembnej\u0161e umetnostne organizacije v Erevanu. <\/p>\n

Program<\/strong>
\nGlavni del \u0161ole so bile mentorske delavnice na temo kriti\u0161kega pisanja (mentor: Mi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107<\/strong>, Srbija), feminizma in kuratorskih praks (mentorica: Neery Melkonian<\/strong>, ZDA) in zgodovinjenja velikih razstav sodobne umetnosti (mentorica: Elvan Zabunina<\/strong>, Francija). Predavanja in predstavitve lokalnih kuratorjev in kritikov so osvetlila dogajanje na podro\u010dju armenske sodobne vizualne umetnosti, mednarodni gosti pa so predstavili kuratorske prakse, izobra\u017eevalne programe in polo\u017eaj sodobne umetnosti v Sloveniji, Kazahstanu, Angliji in Avstriji.<\/p>\n

Mentorske delavnice<\/strong><\/p>\n

Pod mentorskim vodstvom Mi\u0161ka \u0160uvakovi\u0107a<\/strong>, filozofa, profesorja estetike na Fakulteti za glasbo in profesorja teorije umetnosti na interdisciplinarnih podiplomskih \u0161tudijah na Univerzi za umetnost v Beogradu, je potekala delavnica kriti\u0161kega pisanja<\/strong>.<\/p>\n

V seriji mentorskih sre\u010danj z naslovom Global Feminism’s Other<\/strong> je Neery Melkonian<\/strong> izpostavila kontekst in kuratorski pristop pri pripravi velikih feministi\u010dnih mednarodnih razstav. Opozorila je na ideolo\u0161ke okvire in mo\u017ene vzgibe za odsotnost dolo\u010denih kulturnih praks in prostorov. Predstavila je tudi dela armenskih umetnic od druge svetovne vojne do danes.<\/p>\n

Neery Melkonian<\/strong> je kriti\u010darka, kuratorka in svetovalka iz New Yorka. Kot pridru\u017eena direktorica centra za kuratorske \u0161tudije (Bard College) in kot direktorica programa vizualnih umetnosti (Center for Contemporary Arts, Santa Fee) je pripravila dvajset samostojnih razstav in dve potujo\u010di skupinski razstavi. Predava in vodi delavnice na temo estetike premestitev, globalizacije in transkulturnih geografij.<\/p>\n

V petih sre\u010danjih s skupnim naslovom <\/em>A History of Exposition<\/em><\/strong> je Elvan Zabunina<\/strong> predavala o pomembnej\u0161ih evropskih razstavah od leta 1969, za\u010den\u0161i z razstavo Haralda Szeemana When Attitudes Become Form<\/em>. Nadaljevala je z analizo dveh razstav v Centru Georges Pompidou: Pariz-Berlin<\/em> (1978) in Pariz-Moskva<\/em> (1979) ter zaklju\u010dila s pomembno razstavo, ki se je ozrla onkraj prostora zahodne Evrope in Amerike: Magicians of the Earth<\/em> (1989). Zaklju\u010dila je z analizo 11. Documente<\/em> v kontekstu kritike postkolonializma in transkulturne produkcije.
\nElvan Zabunina<\/strong> je umetnostna zgodovinarka, kriti\u010darka in publicistka iz Pariza. Predava na univerzi v Rennesu, kjer \u017ee ve\u010d let vodi kuratorski program na oddelku za umetnostno zgodovino.<\/p>\n

Predstavitve in predavanja<\/strong><\/p>\n

Armenski kuratorji in kritiki<\/strong><\/p>\n

\n\"Kuratorska
\n\"Kuratorska
\n\"Kuratorska
\n\"Kuratorska
\n\"Kuratorska
\n\"Kuratorska
\n\"Kuratorska
\n\"Kuratorska\n <\/td>\n<\/tr>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Laboratorij kuratorskih praks 2006\/2007 Letnik 10 23. julij-7. avgust 2007 Erevan, Armenija Zavod za sodobno umetnost SCCA – Ljubljana je lani postal partner Poletne kuratorske \u0161ole, ki je letos potekala \u017ee drugi\u010d od 23. julija do 7. avgusta 2007 v Erevanu (Armenija). Predavanja, delavnice in predstavitve je povezovala tema Med razstavo in mediacijo. Iz Slovenije […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13161,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,22,17],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/109"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=109"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/109\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3668,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/109\/revisions\/3668"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13161"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=109"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=109"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=109"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}