{"id":11440,"date":"1998-05-24T13:35:49","date_gmt":"1998-05-24T11:35:49","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11440"},"modified":"2017-06-15T11:59:11","modified_gmt":"2017-06-15T09:59:11","slug":"konstantin-akinsha-o-underground-sceni","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11440","title":{"rendered":"Konstantin Akinsha: O underground sceni"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Teorije razstavljanja<\/a> | 1998 | Arhiv<\/p>\n

\n

Larpurlartizem<\/b><\/p>\n

Fenomen Sovjetske neuradne umetnosti se je izoblikoval po Stalinovi smrti. Lahko re\u010demo, da je novim umetnostnim smerem botroval za\u010detek Hru\u0161\u010dovih reform. Predznak tega \u010dasa je postala kulturna liberalizacija. Veliko mladih umetnikov je posku\u0161alo ube\u017eati mrtvim kanonom socialisti\u010dnega realizma. Glavno vlogo pri nastajanju “druge” umetnosti sta odigrala dva vira. Prvi je bil neposredni kontakt z zadnjimi pre\u017eivelimi predstavniki ruske avantgarde, drugi pa so bile informacije, ki so za\u010dele prihajati v dr\u017eavo z Zahoda. Prvo generacijo prihodnjih underground <\/i>umetnikov niso zanimale radikalne oblike avantgardne tradicije. Guruji petdesetih in \u0161estdesetih let so bili umetniki iz obdobja prepovedane avantgarde, kot na primer Robert Falk, ki je bil blizu \u00c9cole de Paris<\/i>, potem Aleksander Ti\u0161ler, s svojim mehkim poeti\u010dnim modernizmom, in David \u0160ternberg. Njihova umetnost se je ujemala z namenom nove generacije, da ustvari dela neodvisno od ideologije. Umetniki tega obdobja so se posku\u0161ali upreti uradnemu socialisti\u010dnemu realizmu. Njihova umetnost ni bila v nobenem pogledu disidentska. Posku\u0161ali so se izogniti politi\u010dni anga\u017eiranosti, saj so verjeli, da je ta smrtni greh uradne umetnosti. Slogan tega \u010dasa je bil “umetnost za umetnost”. Uresni\u010ditev tega programa se je gibala znotraj meja zmernih oblik evropskega modernizma, poustvarjenih v sovjetskem okolju. Ve\u010dina umetnikov poznih petdesetih in \u0161estdesetih let se nikoli ni mogla osvoboditi figurativnosti. Zanimivo je, da je umetnik, kot je Anatolij Zverev, ki je inspiracijo za svojo ustvarjalnost \u010drpal iz prvih razstav ameri\u0161kega abstraktnega ekspresionizma, ta slog uporabil za izdelovanje figurativnih del in prakti\u010dno nikoli ni prestopil praga abstraktne umetnosti. “Mehki modernizem” petdesetih in \u0161estdesetih let je bil pomemben korak za sovjetske umetnike, \u010deprav je v danem trenutku imel ve\u010djo terapevtsko kot umetni\u0161ko vrednost. V mednarodnem kontekstu je bila ta umetnost v “ve\u010dni zamudi” in \u010deprav je v Sovjetski zvezi igrala o\u010di\u0161\u010devalno vlogo, jo le te\u017eko primerjamo s tedanjimi vodilnimi mednarodnimi tokovi. Vendar pa je bilo za\u010detno obdobje razvoja “druge” umetnosti zelo kmalu prekinjeno. Umetniki se na underground <\/i>sceno niso umaknili prostovoljno, temve\u010d so jih v to prisilili politi\u010dni dogodki. Isti Hru\u0161\u010dov, ki je uvedel reforme, je trmasto zavra\u010dal doma\u010do verzijo modernizma. Slavna razstava v Mane\u017ei (osrednjem razstavnem prostoru v dr\u017eavi) se je kon\u010dala s \u0161kandalom, ki je postal izhodi\u0161\u010de za nastanek umetnostne underground scene<\/i>. Na razstavo so bila vklju\u010dena dela nekaterih “drugih umetnikov” in pre\u017eivelih predstavnikov avantgardne tradicije. Razstava je bila organizirana kot politi\u010dna provokacija uradne linije Zveze umetnikov in Umetnostne akademije. Predstavniki artokracije so se zbali, da bi lahko nove trende podprla dr\u017eava in jih sprejela kot novo umetnostno politiko. Zmagali so – Hru\u0161\u010dov je ostro obsodil “formaliste”. “Drugi umetnosti” ni preostalo ni\u010d drugega, kot da za\u010dne svoj neuradni obstoj.<\/p>\n

 <\/p>\n

Od buldo\u017eerjev do konformizma<\/strong><\/p>\n

V poznih \u0161estdesetih in za\u010detku sedemdesetih let se je podtalna umetnost razvila v \u017eivljenjski slog. Zelo kmalu so neuradne razstave, ki so se na za\u010detku odvijale v razli\u010dnih klubih in znanstvenih ustanovah, postale zelo pomemben politi\u010den element. Uporni\u0161ki umetniki so na\u0161li svoje mesto v nastajajo\u010dem disidentskem gibanju, pri \u010demer so slu\u017eili namenom ideolo\u0161ke konfrontacije, tako s strani ustanov zahodne kot tudi sovjetske propagande. Rasto\u010da konfrontacija z dr\u017eavo je terjala vse bolj radikalna sredstva. Vplivala je tudi na bistvo underground<\/i> umetnosti. Umetniki kot na primer Oskar Rabin, ki je postal nekak\u0161en Sol\u017eenicin barve in \u010dopi\u010da, so za\u010deli v svoja dela vklju\u010devati sovjetske simbole in politi\u010dne vsebine, pri \u010demer so dela postala ne le estetsko nesprejemljiva za oblasti, temve\u010d tudi ideolo\u0161ko nevarna. Napetost med disidentskimi umetniki in razjarjenimi uradniki je dosegla svoj vrhunec v neslavnem pogromu, izvr\u0161enem nad razstavo Buldo\u017eer, katero je skupina neuradnih umetnikov poskusila organizirati v Moskvi na prostem, vendar so jo uradniki brutalno zatrli. Umetniki so si pridobili mednarodno podporo, pri\u0161li na naslovne strani vodilnih \u010dasnikov zahodnega sveta, medtem ko se je re\u017eim Bre\u017enjeva zopet pokazal v svojem barbarskem bistvu. \u010ce je Hru\u0161\u010dov dal za\u010detni povod za nastanek umetni\u0161ke underground <\/i>scene, je njegov naslednik botroval nastanku njene mitologije. Slogan “Buldo\u017eerji proti umetni\u0161kim delom” je postal najmo\u010dnej\u0161i simbol kulturnega odpora, ki so se ga intenzivno poslu\u017eevali tako nekonformisti\u010dni umetniki kot propaganda hladne vojne. Skoraj popolna prepoved razstavljanja je predstavnike umetni\u0161ke underground<\/i> scene izzvala, da so razvili netradicionalno obliko razstave. Tako imenovane “stanovanjske razstave” so med Bre\u017enjevim obdobjem stagnacije postale najbolj priljubljena oblika razstavljanja. Seveda si te razstave, ki so precej spominjale na okrasitev rimskih katakomb s prvimi kr\u0161\u010danskimi podobami, niso niti najmanj prizadevale dose\u010di kakr\u0161enkoli profesionalni nivo. Kot \u0161e veliko elementov vsakdanjega \u017eivljenja na umetni\u0161ki underground<\/i> sceni so igrale simboli\u010dno vlogo – v tistem \u010dasu so bili simboli bolj pomembni od resni\u010dnosti.Kljub precej\u0161nji pozornosti, ki so jim jo zahodni mediji namenjali, neuradnih umetnikov zahodni umetnostni svet ni priznal. Njihova politi\u010dna kritika re\u017eima, zdru\u017eena s posnemanjem zastarelih zahodnih smeri, ni privla\u010dila umetnostnih strokovnjakov. Naj \u0161e dodam, da se je veliko glasnih predstavnikov underground<\/i> scene odlo\u010dilo za skrajno desno pozicijo med integralnim anti-komunizmom na na\u010din Barryja Goldwaterja in kr\u0161\u010danskim fundamentalizmom. Liberalni mednarodni umetnostni svet bi le ste\u017eka priznal ljudi, ki igrajo s tak\u0161nimi politi\u010dnimi kartami.<\/p>\n

Umetniki underground<\/i> scene so \u017eiveli v sanjskem svetu, si predstavljali idealni Zahod in napajali svojo domi\u0161ljijo z obiski zahodnih ambasad v Moskvi. Pre\u017eivetje jim je zagotavljal izredno nenavaden trg za neuradno umetnost, ki se je na za\u010detku sedemdesetih let izoblikoval v Moskvi. Ta trg je celo narekoval posebno velikost slik “format kov\u010dka”, ki jo je bilo lahko odnesti ali pretihotapiti iz dr\u017eave. Ve\u010dina kupcev so bili diplomati, predstavniki tujih obve\u0161\u010devalnih slu\u017eb in mednarodni novinarji. Menjalni\u0161ki te\u010daj za tuje valute na \u010drnem trgu pa jim je zagotavljal udobno \u017eivljenje.<\/p>\n

Po \u0161kandalu okrog razstave Buldo\u017eer<\/i> so uradniki nekaterim predstavnikom umetni\u0161ke underground<\/i> scene dovolili razstavljati v javnosti in jih poskusili zdru\u017eiti v neke vrste profesionalno organizacijo. Novi predstavniki te delno prepovedane umetnosti so kmalu za\u010deli novo smer, ki bi jo lahko opisali kot “nekonformisti\u010dni Salon”. Ustvarjali so nemogo\u010d ki\u010d, ki je temeljil na “disidentski” vsebini in nadrealisti\u010dni obliki. V o\u010deh ve\u010dine tujih obiskovalcev in \u0161ir\u0161e javnosti so ti umetniki postali dejanski prvaki neuradne umetnosti. Njihove razstave so bile izredno priljubljene in ljudje so cele ure \u010dakali, da bi lahko videli njihove stvaritve. Zato ne presene\u010da, da si ruski umetnostni kritiki danes zelo prizadevajo pozabiti to poglavje v zgodovini disidentske umetnosti, ki se je sprevrgla v \u010dudno obliko nekonformisti\u010dnega konformizma.<\/p>\n

 <\/p>\n

Umetnost kot knji\u017eevnost<\/strong><\/p>\n

V drugi polovici sedemdesetih let se je v Moskvi pojavilo novo umetni\u0161ko gibanje, ki je postalo najbolj zanimiva in tudi najbolj uspe\u0161na veja nekonformisti\u010dne umetnosti. To so bili tako imenovani Moskovski konceptualisti<\/i>. Vodja skupine je bil Ilja Kabakov, ki je kasneje postal prakti\u010dno edini ruski umetnik, sprejet s strani establi\u0161menta mednarodnega umetnostnega sveta. Veliko \u010dlanov skupine je uradno delo za zalo\u017ebe zdru\u017eevalo z neuradnim prostim \u010dasom v svetu underground<\/i> umetnosti. Ker so \u017eiveli v stanju “dvojnega prepri\u010danja”, so ti\u0161ini svojih ateljejev dajali prednost pred glasnimi politi\u010dnimi manifestacijami skrajnih disidentskih umetnikov. Predstavniki prve generacije Moskovskih konceptualistov<\/i> so uporabili svojo izku\u0161njo knji\u017enih ilustratorjev zato, da so ustvarili izvirno obliko albumov (Ilja Kabakov, Viktor Pivovarov). Albumi, ki so postali neke vrste “konceptualisti\u010dne knjige”, so predstavljali prvi korak v smeri narativnosti. Pozneje je Ilja Kabakov to strast za interpretacijo sveta v obliki zgodbe razvil v svojih instalacijah. Narativna oblika konceptualnih umetnikov je predstavljala odlo\u010dilno novost neuradne umetnosti. Z njo so uspeli Zahodu predstaviti sovjetsko resni\u010dnost, saj so svojo pripoved prelili v razumljiv vizualni jezik.<\/p>\n

Za \u0161e bolj radikalen poskus osvojitve zahodnih oblik umetni\u0161kega izraza sta se odlo\u010dila umetnika Vitalij Komar in Aleksander Melamid, ki sta za\u010detnika soc<\/i> arta ali sovjetske razli\u010dice ameri\u0161kega pop arta<\/i>. Uporaba sovjetskih simbolov, ki so v tedanjem kontekstu imeli izrazito ironi\u010den pomen, je umetniku zagotavljala razumljivost. V obeh primerih je bila pripoved lokalna, likovna oblika pa izposojena ter sekundarna.<\/p>\n

Zadnja generacija neuradne umetnosti je nastopila konec sedemdesetih let in na za\u010detku osemdesetih. U\u010ditelje so videli v svojih neposrednih predhodnikih in se pridru\u017eili skupini Moskovskih konceptualistov<\/i>. Ta zadnja generacija je cini\u010dni igri dajala prednost pred “resnim” politi\u010dnim opore\u010dni\u0161tvom. Lahko re\u010demo, da so glavni vir ustvarjalnosti skupin, kot je bila na primer Mukhomori<\/i>, predstavljale tedanje politi\u010dne \u0161ale (pogosto preprosto vizualizirane v njihovih delih) in pisanje Tartujske \u0161ole semiotike, vodilnega intelektualnega centra nemarksisti\u010dne filozofije v dr\u017eavi. Tako Lenin kot Sol\u017eenicin nista bila mladim konceptualistom ni\u010d ve\u010d kot zgolj snov za ironi\u010dno interpretacijo. Ta ironi\u010dna generacija se je lotila tudi dekonstrukcije del herojskih predhodnikov, ki so dejavno sodelovali v ideolo\u0161kih bojih z oblastmi, ki so se v\u010dasih sprevrgli v fizi\u010dno obra\u010dunavanje. Razstave, imenovane Apt-art<\/i>, skupine Mukhomori<\/i> so bile javna parodija smrtno resnih prizadevanj njihovih predhodnikov.Sredi osemdesetih let, z za\u010detkom Gorba\u010dovove perestrojke, se je izoblikovala nova legenda neuradne umetnosti. Tako imenovani ruski umetnostni bum, katerega je povzro\u010dila avkcijska hi\u0161a Sotheby’s in razni zahodni trgovci z umetninami in kustosi, ki so v svojem iskanju eksoti\u010dne umetnosti pohiteli v Sovjetsko zvezo, je potreboval mitolo\u0161ke temelje. In ta mitologija se je zelo kmalu izoblikovala. V sredi\u0161\u010du novega panteona “umetnosti perestrojke” se je zna\u0161el Ilja Kabakov, ki so ga obkro\u017eale stranske figure prve generacije Moskovskih konceptualistov<\/i>, kot so bili na primer Erik Bulatov, Ivan \u010cujkov in drugi, medtem pa so mladi konceptualisti na umetnostnem trgu perestrojke igrali vlogo zbora gr\u0161ke tragedije.<\/p>\n

Kabakovova priljubljenost na Zahodu ni bila povezana z njegovimi zgodnjimi deli, temve\u010d instalacijami, ki jih je za\u010del ustvarjati v mnogih zahodnih muzejih in razstavi\u0161\u010dih. Kljub temu, da je spremenil medij, je Kabakov ohranil glavni element svojega prej\u0161njega sloga – narativnost. Zanimivo je, da ga izbor tem njegovih instalacij povezuje s tradicijo ruskih realisti\u010dnih slikarjev 19. stoletja, ki so se odlo\u010dali za vsebine, kot sta na primer “stanovanje” ali “\u0161ola”, ki sta priljubljena predmeta njihovih vaj v dru\u017ebeni kritiki.Komar in Melamid, ki sta emigrirala v Ameriko, sta svoj slog prav tako razvila v bolj narativni smeri. Vendar simboli Imperija zla v Ameri\u0161kem okolju niso delovali, saj vsi niso bili prepoznavni. Zato sta se umetnika odlo\u010dila za ustvarjanje simulacij akademskih slik, ki so postale me\u0161anice sloga Akademije v Bologni, in socialisti\u010dnega realizma. Brutalna zgodnja dela so se tako spremenila v potemnela dela v “muzejskem” slogu.<\/p>\n

Uspeh Moskovskih konceptualistov<\/i> in soc arta<\/i> je temeljil na negovanju narativnosti. “Pripovedovanje” v stilu 19. stoletja, zdru\u017eeno s prepoznavnimi oblikami sodobne umetnosti, je zagotavljalo uspeh v mednarodnih umetnostnih krogih. Zadnje poglavje neuradne umetnosti je zopet potrdilo, da je Rusija de\u017eela velike literature.<\/p>\n

\n

Fotografija:<\/p>\n

    \n
  1. jesenska slikarska razstava na odprtem (razstava Buldo\u017eer), Moskva, 15. september 1974<\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Fenomen Sovjetske neuradne umetnosti se je izoblikoval po Stalinovi smrti. Lahko re\u010demo, da je novim umetnostnim smerem botroval za\u010detek Hru\u0161\u010dovih reform. Predznak tega \u010dasa je postala kulturna liberalizacija. Veliko mladih umetnikov je posku\u0161alo ube\u017eati mrtvim kanonom socialisti\u010dnega realizma. Glavno vlogo pri nastajanju “druge” umetnosti sta odigrala dva vira.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11441,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11440"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11440"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11440\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11803,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11440\/revisions\/11803"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11441"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11440"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11440"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11440"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}