{"id":11449,"date":"1998-05-24T13:41:48","date_gmt":"1998-05-24T11:41:48","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11449"},"modified":"2017-06-15T12:09:08","modified_gmt":"2017-06-15T10:09:08","slug":"vuk-cosic-net-art-besedilo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11449","title":{"rendered":"Vuk \u0106osi\u0107: Net.art, besedilo"},"content":{"rendered":"<p>Svet umetnosti | Javna predavanja | <a href=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/v-branje\/teorije-razstavljanja\">Teorije razstavljanja<\/a> | 1998 | Arhiv<\/p>\n<hr \/>\n<p><strong>Net.art, uvod<\/strong><\/p>\n<p>Berete kratko besedilo o posebnem umetni\u0161kem postopku, ki ga je sestavil praktik, ne da bi \u017eelel ponuditi temeljito analizo, kakr\u0161no bi naredil teoretik. Besedilo \u017eeli omogo\u010diti seznanitev z na\u010dinom delovanja net.arta in net.artistov, historizacijo pa prepu\u0161\u010da kasnej\u0161emu trenutku.<\/p>\n<p>Nekdo je neko\u010d rekel, da je net.art zadnja postaja, kamor se lahko \u0161e zate\u010de\u0161 pred umetnostnim sistemom. Tako bo najve\u010d odlomkov tega besedila sku\u0161alo ilustrirati, kako zapleteno ali celo nemogo\u010de je to.<\/p>\n<p><b>Net.art, termin<\/b><\/p>\n<p>Soglasja glede izvora izraza net.art ni, \u010detudi je Aleksej \u0160ulgin ponudil o\u010darljivo romanti\u010dno zgodbo, ki naj bi zapolnila praznino:<\/p>\n<p>&#8220;\u010cutim, da je napo\u010dil \u010das, ko je potrebno osvetliti izvor izraza &#8211; &#8216;net.art&#8217;.<\/p>\n<p>Pravzaprav gre za ready-made.<\/p>\n<p>Decembra 1995 je Vuk \u0106osi\u0107 prejel anonimno sporo\u010dilo. Zaradi neusklajenosti softvera je odprto besedilo izgledalo kot neberljive ascii \u010dira\u010dare. Edini odlomek, ki je deloval smiselno, je izgledal nekako takole:<\/p>\n<p>[&#8230;] J8-g#|\\;Net. Art(- ^s1 [&#8230;]<\/p>\n<p>Vuka je vse skupaj zelo o\u010daralo in vznemirilo: delovanju, v katerega je bil vpleten, je internet sam podelil ime! Izraz je za\u010del nemudoma uporabljati. \u010cez nekaj mesecev je skrivnostno sporo\u010dilo posredoval Igorju Markovi\u010du in ta ga je uspel pravilno dekodirati. Izkazalo se je, da je besedilo precej protisloven in nejasen manifest, v katerem je avtor tradicionalnim umetnostnim institucijam pripisoval vse mo\u017ene grehe in razgla\u0161al svobodo samoizra\u017eanja in umetnikovo neodvisnost na internetu. Del besedila z zgoraj omenjenim odlomkom, ki ga je Vukov softver tako nenavadno spremenil, se je glasil (navajam po spominu):&#8221;Vse to postane mogo\u010de \u0161ele s pojavom interneta. Umetnost kot pojem je postala zastarela &#8230;&#8221; Besedilo torej ni bilo kdovekako zanimivo. Vendar se je medtem izraz, ki je iz njega posredno iz\u0161el, \u017ee prijel. \u017dal mi je za bodo\u010de net.art zgodovinarje &#8211; manifesta nimamo ve\u010d. Skupaj z drugimi dragocenimi podatki je izginil, ko se je lansko poletje Igorju sesul trdi disk.<\/p>\n<p>&#8220;Ta usodna zgodba mi je v\u0161e\u010d, saj dovr\u0161eno ilustrira dejstvo, da je svet, v katerem \u017eivimo, precej bogatej\u0161i od vseh na\u0161ih predstav o njem.<\/p>\n<p><b>Net.art per se<\/b><\/p>\n<p>Na splo\u0161no je seznam specifi\u010dnih lastnosti, ki net.art lo\u010dijo od ve\u010dine drugih postopkov, pribli\u017eno takle:<\/p>\n<ul>\n<li>multimedijskost<\/li>\n<li>interaktivnost<\/li>\n<li>networking in sodelovanje<\/li>\n<li>iniciative, ki jih vodijo umetniki, in imediatizem<\/li>\n<li>neprodajnost<\/li>\n<\/ul>\n<p>Multimedijskost ne potrebuje dodatne razlage, saj je prisotna v svetu cd-romov. Vseeno povejmo, da to za praktika pomeni, da lahko isto\u010dasno uporablja zlitje besedila, grafike, zvoka in videa.<br \/>\nInteraktivnost se zdi novost. To je tisto, kar kustosi navadno pri\u010dakujejo od net.art dela. V ve\u010dini primerov pa net.artisti ne \u017eelijo, da se uporabnik v delo preve\u010d vme\u0161ava. Interaktivnost se navadno kon\u010da s knjigami gostov ali z zgodbami \u0161tirih scenarijev, podobnim tistim iz razvpitih televizijskih trikov. Networking in sodelovanje sta precej pomembnej\u0161a in sta verjetno najresnej\u0161a analogija med net.artom in zgodovinskimi avantgardami tega stoletja. Prosti komunikacijski kanali omogo\u010dajo resni\u010dno nove in zanimive mo\u017enosti izmenjav vsebin med umetniki v globalni pokrajini (tu ne bi rad za\u0161el v razpravo &#8220;imajo \/ nimajo&#8221;, vzemite globalno kot metaforo). Net.artisti jih uporabljajo in se medsebojno zlahka razpoznavajo.<\/p>\n<p>Iniciative, ki jih vodijo umetniki in imediatizem, so mo\u017enosti, ki so obstajale tudi v drugih novih medijih (kot v videu v sedemdesetih), a so se iz raznih, prete\u017eno ekonomskih razlogov izjalovile (kot v videu v osemdesetih). Tokrat smo zavoljo nekaterih podrobnosti korak bli\u017ee tej utopi\u010dni situaciji &#8211; klju\u010dna podrobnost je dejstvo, da je internet kon\u010dni kontekst za net.art delo, tako da umetnik, ki se izogiba kustosov, s tem ne (p)ostane nedostopen, kar velja tudi za njegovo \/ njeno delo. Teoreti\u010dno bi torej imediatisti\u010dni model (Hakim Bey) skrivne zdru\u017ebe umetnikov, kjer se dela prosto delijo in izmenjujejo v mre\u017ei zaupanja, tokrat lahko deloval.<\/p>\n<p>Neprodajnost je med ob\u010develjavnimi net.art zna\u010dilnostmi najbolj spolzka. \u0160lo naj bi za to, da bo digitalna narava dela (z neomejenim \u0161tevilom identi\u010dnih kopij) koneckoncev prepre\u010dila prodajo net.art del na trgu. Zaenkrat obstaja ve\u010d tr\u017enih modelov:<\/p>\n<p>&#8211; sistem neekskluzivnih pravic, ko institucija kupi kopijo net.artistovega dela za svojo zbirko (ZKM, Karlsruhe),<\/p>\n<p>&#8211; mo\u017enost kontrole dostopa, kjer kupec odlo\u010da, kdo bo lahko videl original (s tem eksperimentira art.teleportacia.org, ki podeljuje originalnost, takoreko\u010d auro, URL-ju, univerzalnemu enkratnemu internet naslovu datoteke),- naro\u010dila (kjer umetnik navadno prejme pla\u010dilo za trud, kupec pa nima nadaljnje kontrole oz. interesa &#8211; najbolj\u0161i primer je Ars Electronica, ali, brez pravega razumevanja podro\u010dja, Cartier, Guggenheim).<br \/>\nObstajajo net.art dela, ki se ukvarjajo s to temo, pa tudi dela, ki so namenoma taka, da se jih ne da pretvoriti v blago.<\/p>\n<p><b>Net.art, umetniki<\/b><\/p>\n<p>Navadno se izraz net.art uporablja kot oznaka za dela \u0161tirih avtorjev: jodija, Alekseja \u0160ulgina, Heatha Buntinga in za pisca tega besedila, \u010deprav ljudje, kot so Rachel Baker, Olia Lialina in mnogi drugi, nedvomno sodijo v isto poglavje. Sledijo &#8220;besede poznavalcev&#8221;, kot jih navaja art.teleportacia.org, prva prava net.art galerija:<\/p>\n<p>Tilman Baumgaertel o Alekseju \u0160ulginu:&#8221;O\u010de ruske net.umetnosti&#8221; &#8230; &#8220;Izumitelj Form arta&#8221; &#8230; &#8220;Cyber-Majakovski&#8221; &#8230; Ali preprosto: &#8220;Mojster&#8221;<\/p>\n<p>&#8230;Z leti so Alekseju \u0160ulginu njegovi vdani privr\u017eenci podelili mnogo prisr\u010dnih ali ob\u010dudujo\u010dih imen. Mali biser: Ruski fotograf, ki je postal net.artist, \u00a0je mlado net.art sceno zalo\u017eil z nekaterimi, doslej najodli\u010dnej\u0161imi dose\u017eki. S tem, ko je na internetu ustvaril dela, ki uporabnika napeljujejo, da postane umetnikov sodelavec, \u0160ulgin ostaja tako v tradiciji ruskega konceptualizma kot Beuysove &#8220;socialne skulpture&#8221;. Ta 35-letni umetnik iz Moskve, ki je na avstrijskem festivalu medijske umetnosti Ars Electronica leta 1997 prejel \u010dastno pohvalo, je ena najhitreje se prebijajo\u010dih zvezd net.arta, in je zato vreden va\u0161e pozornosti in investicije.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/foto\/ny_e122.jpg\" width=\"300\" height=\"271\" \/><\/p>\n<p>Natalie Buk\u010din o Heathu Buntingu<\/p>\n<p>Ljubite ga ali pa ga sovra\u017eite, ignorirati ga ne morete. Je sila, s katero se morate kosati, je val plimovanja v oceanu net.arta, je zaznamek v knji\u017enici URL-jev, je podstat v morju povr\u0161nih surferjev in enica v mno\u017eici ni\u010del. Kot strogo discipliniran zagovornik transgresivne socialne in politi\u010dne anarhije je Bunting kompleksna in kontroverzna osebnost, za nekatere izob\u010denec, za druge diktator, ki si je z lastnimi rokami izboril polo\u017eaj, ki ga nekateri ozna\u010dujejo za naivnega, drugi odklanjajo kot protislovnega, toda le redki tako o\u010darljivo vztrajajo pri zastavljanju te\u017ekih vpra\u0161anj in zavra\u010dajo ponujanje lahkotnih odgovorov.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/foto\/ny_e123.jpg\" width=\"300\" height=\"268\" \/><\/p>\n<p>S. Albert o jodi<\/p>\n<p>Jodijevo delo je rojeno na spletu. Sestavljeno je iz denou\u0151d stilnih elementov, funkcionalnih sistemov in iz podob ra\u010dunalni\u0161kih ikon. Jodi te materiale uporablja na na\u010dine, ki si jih prej ne bi mogli niti zamisliti. Jodi uporabi (ali zlorabi), na primer, zapis v Javi kot animacijo padajo\u010de poplave podob, ikon, besedila in tekstur. Najve\u010dkrat so njegove teme dimenzije ekrana in semioti\u010dne ter politi\u010dne strukture spleta, ki so hkrati tudi vir njegovih ready-made materialov.<\/p>\n<p>Jodi je na \u010delu stilisti\u010dnega gibanja na spletu funkcionalne hladnosti (podob z nizko resolucijo, strani, ki se hitro nalagajo), zato je njegovo delo zelo priljubljeno pri zbiralcih. Jodijeva neskon\u010dna inovativnost v okvirih ra\u010dunalni\u0161kega omre\u017eja \/ brkljalnika \/ uporabni\u0161kega vmesnika je neprecenljiv vir za vse tiste, ki jih zanima raziskovanje spleta kot konteksta za katerokoli prizadevanje &#8211; umetni\u0161ko ali komercialno.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/foto\/ny_e124.jpg\" width=\"300\" height=\"267\" \/><\/p>\n<p>Sandra Fauconier o Vuku \u0106osi\u0107u<\/p>\n<p>Ta odli\u010dni umetnik, kozmopolit z balkanskimi koreninami, \u00a0je dobro znan po svojem izzivalnem delu, s katerim orje ledino kot pionir net.arta. Za \u0106osi\u0107ev nenehno razvijajo\u010di se opus sta zna\u010dilna zanimiva me\u0161anica filozofskih, politi\u010dnih in konceptualnih klju\u010dnih vpra\u0161anj, vezanih na omre\u017eje interneta, na eni, in inovativen ob\u010dutek za sodobno urbano in underground estetiko na drugi strani. Lani je s krajo spletnih strani documente X dodobra pretresel svet umetnosti. Govori pa se, da ga bodo (glede na hitro in izredno zanimivo evolucijo njegove kariere) naslednji\u010d najverjetneje \u0161e vklju\u010dili na razstavo. \u010ce kupite eno od njegovih del zdaj, se bo va\u0161 nakup \u017ee \u010dez nekaj let nedvomno izkazal kot odli\u010dna nalo\u017eba.<\/p>\n<p><b>Net.art, \u017eivljenje<\/b><\/p>\n<p>Omenjeni umetniki pre\u017eivijo najve\u010d svojega \u010dasa tako, da sedijo pred stroji in delajo ali pa sodelujejo na raznih &#8220;on line&#8221; forumih. Zgodovinsko najpomembnej\u0161i je Nettime, kjer se je vse skupaj za\u010delo, vendar od septembra 1997 velja za njihovo klju\u010dno shajali\u0161\u010de &#8220;mailing lista&#8221; 7-11. Drugo skupno delovi\u0161\u010de je konferenciranje in kro\u017eenje po festivalih. Kraji, kot so Amsterdam, Rotterdam, Linz, Banff,&#8230;, ki gostijo tovrstne dogodke, so obi\u010dajna shajali\u0161\u010da, kjer opravijo ve\u010dino potrebnega spletkarjenja in na\u010drtov za sodelovanje.<\/p>\n<p><b>Net.art, zaklju\u010dki<\/b><\/p>\n<p>V tem trenutku razvoja net.arta (september 1998) je mo\u010d zaznati dva procesa. Prvi je ta, da se nobeden od net.artistov ne ukvarja ve\u010d samo z net.artom (\u0160ulgin se ukvarja z glasbo, Bunting z genetiko, jodi s cd-romi, \u0106osi\u0107 s tem besedilom), drugi pa, da smo pri\u010de masovnemu naskoku umetnostnih institucij. Ekosistem net.arta \u0161e ni viden, vsi tovrstni dogodki so prilo\u017enostni.V teh nekaj letih je nastalo precej umetni\u0161kih in internet laboratorijev, ki se posve\u010dajo raziskovanju internet umetnosti, \u010deprav iz njih ni iz\u0161lo niti eno samo delo, ki bi bilo relevantno v smislu net.arta; ve\u010dja redefinicija kakovosti je torej \u0161e na obzorju. Zdaj pa moram iti.<\/p>\n<hr \/>\n<p>Op. prevajalke: izraza net.art in net.artist sta skovanki, ki ju ohranjamo v originalni obliki, saj se z njima (samo)ozna\u010duje dolo\u010dena skupina umetnikov, ki deluje v polju interneta.<\/p>\n<hr \/>\n<p>Fotografije:<\/p>\n<ol>\n<li>Aleksej \u0160ulgin, Neozna\u010dujo\u010di kontekst, kakor ga vidi umetnik<\/li>\n<li>Heath Bunting, Borba za takti\u010dno uporabo novih medijev na primeru piratskega radia kot umetni\u0161ke akcije<\/li>\n<li>jodi, Radikalna zloraba grafi\u010dnih zmogljivosti interneta in pri\u010dakovanj uporabnika<\/li>\n<li>Vuk \u0106osi\u0107, vhodna stran<\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Berete kratko besedilo o posebnem umetni\u0161kem postopku, ki ga je sestavil praktik, ne da bi \u017eelel ponuditi temeljito analizo, kakr\u0161no bi naredil teoretik. Besedilo \u017eeli omogo\u010diti seznanitev z na\u010dinom delovanja net.arta in net.artistov, historizacijo pa prepu\u0161\u010da kasnej\u0161emu trenutku.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11450,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11449"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11449"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11449\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11808,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11449\/revisions\/11808"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11450"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11449"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11449"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11449"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}