{"id":11460,"date":"1998-05-24T13:55:09","date_gmt":"1998-05-24T11:55:09","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11460"},"modified":"2017-06-15T11:10:39","modified_gmt":"2017-06-15T09:10:39","slug":"ute-meta-bauer-do-it-yourself-razstave-umetnikov-20-stoletja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11460","title":{"rendered":"Ute Meta Bauer: Do-It-Yourself: razstave umetnikov 20. stoletja"},"content":{"rendered":"<p>Svet umetnosti | Javna predavanja | <a href=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/v-branje\/teorije-razstavljanja\">Teorije razstavljanja<\/a> | 1998 | Arhiv<\/p>\n<hr \/>\n<p>\u017de od za\u010detka tega stoletja so razne pomembne avantgardne razstavne projekte, ki so pripomogli k radikalni spremembi razumevanja, kaj je umetnost, izvedli sami umetniki in arhitekti. Z razli\u010dnimi postavitvami svojih del so umetniki povzro\u010dili veliko spremembo v umetnosti, na\u010dinu razstavljanja in sprejemanja umetnosti s strani ob\u010dinstva oziroma gledalcev. Tak\u0161ne razstave so bile <i>This is Tomorrow<\/i> skupine <i>Independent Group<\/i> v Londonu leta 1956, <i>Le Vide<\/i> Yvesa Kleina, predstavljena v njegovi galeriji Iris Clert v Parizu leta 1958, <i>Dylaby<\/i> iz leta 1962, katere pobudnik je bil izjemni direktor muzeja Stedelijk v Amsterdamu,<i> Leben mit Pop &#8211; eine Demonstration f\u00fcr den kapitalistischen Realismus<\/i>, ki sta jo leta 1963 samo za en ve\u010der v trgovini s pohi\u0161tvom v D\u00fcsseldorfu organizirala umetnika Gerhard Richter in Konrad Lueg (bolj znan kot galerist Konrad Fischer), <i>Living Sculpture<\/i> umetnikov Gilberta &amp; Georga, projekt, ki sta ga za\u010dela leta 1969\/70, Brez naslova &#8211; <i>Dodici Cavalli Vivi<\/i> Jannisa Kounnelisa, ki jo je sestavljalo dvanajst \u017eivih konjev in ki je bila predstavljena leta 1969 v rimski Galleria L&#8217;Attico, in Contemporanea Achillea Bonita Olive, predstavljena v podzemni gara\u017eni hi\u0161i leta 1973\/74. Pri tem je pomembno, kako so se spreminjale paradigme glede na vsako posamezno umetni\u0161ko strategijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>1913 Armory Show<\/b><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/foto\/ny_e109.jpg\" width=\"337\" height=\"400\" \/><\/p>\n<p><i>Armory Show<\/i> je bila prva razstava, ki je postala tudi medijski dogodek. Ogledalo si jo je ogromno \u0161tevilo obiskovalcev, vsega skupaj 200.000 (New York 75.000, Chicago 100.000 in Boston 25.000). Organizirala sta jo John Quinn, odvetnik, mlad zbiratelj in mecen ter Arthur B. Davis, eden takrat najuspe\u0161nej\u0161ih slikarjev v ZDA in vodja prireditve. Davis je v K\u00f6lnu videl katalog <i>Sonderbundausstellung<\/i> iz leta 1912. Quinn se je z ladjo odpravil v K\u00f6ln, kamor je prispel na zadnji dan razstave, sre\u010dal se je s \u0161tevilnimi sodelujo\u010dimi in Davisu predlagal, da naj pride v Evropo. Tako sta v Parizu vzpostavila sodelovanje s francoskimi umetniki. Ko sta se vrnila v ZDA, sta objavila v medijih, da bosta organizirala obse\u017eno razstavo &#8220;radikalne&#8221; evropske umetnosti. Armory Show je obsegal 500 evropskih in pribli\u017eno 1000 ameri\u0161kih umetni\u0161kih del.<\/p>\n<p>Posebnosti razstave:<\/p>\n<ul>\n<li>pripravili so jo &#8220;amaterji&#8221;,<\/li>\n<li>vse priprave so izvedli umetniki, zdru\u017eeni v Zvezi ameri\u0161kih slikarjev in kiparjev<\/li>\n<li>lokacija, voja\u0161ko skladi\u0161\u010de in spektakularna postavitev,<\/li>\n<li>odmevi na razstavljene umetnine v medijih.<\/li>\n<\/ul>\n<p><b>1913 Der erste Deutsche Herbstsalon<\/b><br \/>\n(Prvi nem\u0161ki jesenski salon)<\/p>\n<p>Razstavo je pripravila skupina umetnikov, zbrana okrog <i>Der Sturm<\/i>.To je bil pregled novih umetni\u0161kih gibanj vseh dr\u017eav (natan\u010dneje: dr\u017eav zahodnega umetnostnega sveta). <i><br \/>\nDer Sturm<\/i> (urednik Herwad Walden) je bil \u010dasopis, izdajateljska hi\u0161a, galerija, \u0161ola in gledali\u0161\u010de &#8211; zgodnji primer interdisciplinarnega pristopa.<br \/>\nWalden je bil skladatelj in pisatelj. Zaradi svoje neverjetne energije je postal vodilna sila ekspresionizma in katalizator modernizma. Z Jesenskim salonom je \u017eelel za\u010deti serijo stotih razstav pod okriljem <i>Der Sturma<\/i>.<br \/>\nSre\u010danje med <i>Der Sturm<\/i> in <i>Der blaue Reiter<\/i>.<br \/>\nWalden je Nemcem prvi predstavil futuriste. Prvi je v Nem\u010dijo pripeljal Jamesa Ensorja (Belgija) in v svoji galeriji predstavil njegova dela.<br \/>\nPomembno:<br \/>\nEnergija ene osebe.<br \/>\nInformacije so bile v tistem \u010dasu namenjene le dejavnostim, informiranju in potovanjem pe\u0161\u010dice ljudi &#8211; ti dogodki (kot tudi <i>Sonderbund<\/i> in <i>Armory<\/i>) so spremenili svet umetnosti.<br \/>\nNa Jesenskem salonu je bilo razstavljenih 366 slik in plastik 85 umetnikov iz vse Evrope, Rusije, Indije, Kitajske, Japonske in ZDA &#8211; to je bil pomemben dogodek, ki ga je z lastnimi sredstvi organizirala ena sama oseba.<br \/>\nVendar pa so poslovne zakonitosti delovale naprej: nih\u010de, ki je razstavljal na Jesenskem salonu, ni smel razstavljati pri Paulu Cassireru (\u0161e en slaven trgovec z umetninami). Razstava kot vsaka druga; na njej so bila vsa umetni\u0161ka dela naprodaj, galeriji pa je pripadalo 15-20% od iztr\u017eene cene umetnine &#8211; obi\u010dajen dele\u017e takrat in tudi \u0161e danes, na primer v <i>Kunstvereinu<\/i>.<br \/>\nKritik Karl Scheffler je zapisal: &#8220;Organizator je z nereflektivno razstavo &#8216;novi umetnosti&#8217; prizadejal veliko \u0161kodo&#8221;. Vloga Waldena kot kritika opisana na letaku.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Zadnja futuristi\u010dna razstava, Petrograd<\/b><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/foto\/ny_e110.jpg\" width=\"300\" height=\"256\" \/><\/p>\n<p>Razstava se je v resnici imenovala 0-10, vendar pa se je zaradi tiskarske napake naslov spremenil v 0,10.<br \/>\nFinanciral jo je umetnik Puni in njegova \u017eena Buguslavskaja.<br \/>\nMalevi\u010d je javnosti prvi\u010d predstavil svoj legendarni \u010drni kvadrat na beli podlagi. Sliko je razstavil tam, kjer so obi\u010dajno visele ruske ikone. Razstava tudi odra\u017ea boj med dvema izrazitima posameznikoma, Malevi\u010dem in Tatlinom, ki se je izkazal za mo\u010dno pogonsko silo &#8211; bojno polje so bile razstave.<br \/>\nNa razstavi 0,10 so Malevi\u010d in njegova skupina prvi\u010d predstavili suprematizem: vi\u0161ja oblika realizma, pri \u010demer je \u010drni kvadrat najvi\u0161ji &#8211; supremativen. Prvi\u010d so bila pod nazivom &#8220;suprematisti\u010dna slika&#8221; razstavljena dela, kjer so 36 predmetov zamenjali kvadrati, \u010drte in krogi. Slike so \u0161e danes problemati\u010dne. \u010crni krog je 0 (ni\u010delna) ura umetnosti.<br \/>\nDjagilev, ki se je imel za o\u010deta novih gibanj v Rusiji, je menil, da to slikarstvo ogro\u017ea prihodnost, tako njegovo kot njegovih razstav, kar pomeni konec umetni\u0161ke intervencije in popoln dolg\u010das.<br \/>\nTatlin je bil pripravljen razstavljati samo, \u010de bi imel lo\u010den razstavni prostor od Malevi\u010devega. Z Malevi\u010dem sta se prepirala o tem, kdo je vodja novega gibanja. Tatlin svojega dela ni hotel razstavljati v istem prostoru kot &#8220;amater&#8221;, kot je imenoval Malevi\u010da. Zato je Tatlin svoj del razstavnega prostora poimenoval Razstava profesionalnih slikarjev. Malevi\u010d je izdal svoj lastni manifest z naslovom: Od kubizma k suprematizmu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Prvi mednarodni dada-sejem, Berlin 1920<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>boj za antiumetnost<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ime dada je leta 1917 (v Z\u00fcrichu) skoval umetnik Richard Huelsenbeck, ki se je dru\u017eil s Hausmannom, Baaderjem, Groszom in drugimi.<br \/>\nPo njihovem pri\u010devanju so bili kritiki izredno brutalni (bilo je sredi 1. svetovne vojne). Zani\u010devali so povezavo med umetnostjo in militaristi\u010dno mentaliteto ter prikriti \u0161ovinizem mislecev, kot sta bila Fichte in Hegel.<br \/>\nBerlinski dada-sejem je bil zadnji javni manifest.<br \/>\nDelno ga je financiral trgovec z umetninami z vsoto 3.000 FF in prostorom, kjer se je dadaisti\u010dni sejem odvijal od junija do avgusta.<br \/>\nOrganizirali so ga: Marshal George Grosz, Dadasoph Raoul Hausmann in Monteurdad John Heartfield. Javni odziv je bil majhen.<br \/>\nPredstavljenih je bilo 174 dadaisti\u010dnih izdelkov (niso jih \u017eeleli imenovati umetni\u0161ka dela) 27-ih umetnikov, od katerih je bil vsaj eden izmi\u0161ljen.<br \/>\nKatalog je bil oblikovan kot \u010dasopis in je obsegal \u0161tiri strani.V njem je bila objavljena Hausmannova izredno negativna kritika razstave.<br \/>\nLutka s pra\u0161i\u010djo glavo je povzro\u010dila sojenje (zaradi izzivanja vojske). Naslov lutke je bil Preussischer Erzengel.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>El Lissitzky: Soba abstraktnih, Hannover 1927\/28<\/b><\/p>\n<p>Pravzaprav to ni bila razstava, temve\u010d razstava-arhitektura, ki je zamenjala platno v vlogi &#8220;nosilca&#8221; umetni\u0161kega dela. Zid je mogo\u010de premakniti. Ogledalo odseva in pove\u010da sliko.<br \/>\nTako kot v primeru dade itd. je bila razstava uperjena proti malome\u0161\u010danskemu odnosu do umetnosti. V tej sobi je z namenom, da se predstavi kot &#8220;sin oktobrske revolucije&#8221;, postavil na ogled materializirane Kamnite skulpture.<br \/>\nSlikal je tako imenovane Proune &#8211; to je bil projekt, katerega cilj je bil najti nove umetni\u0161ke oblike. Lissitzkyjeve slike so kot gradbeni elementi, ki se uporabljalo v tridimenzionalnem prostoru, s pomo\u010djo njihovih nepritrjenih in gibljivih struktur pa je \u017eelel dose\u010di \u010detrto dimenzijo.<br \/>\nPod vplivom Einsteinove Relativnostne teorije.<br \/>\nEl Lissitzky je bil obseden z zamislijo, da bi s pomo\u010djo umetnostnih metod sodeloval pri znanstvenem raziskovanju.<br \/>\nRazstava je bila prvotno pripravljena za Dresden (1926), kjer se je nad njo navdu\u0161il direktor hannoverskega de\u017eelnega muzeja Alexander Dorner.<br \/>\nTako je pri Lissitzkem naro\u010dil sobo za svoj muzej.<br \/>\nTako kot Lissitzky je bil Dorner prepri\u010dan, da ima umetnost dolo\u010deno nalogo v dru\u017ebi. Za Dornerja umetnost ni bila izdelek enega samega posameznika, temve\u010d izraz ustroja dru\u017ebe. To je bilo za tisti \u010das zelo napredno razmi\u0161ljanje. Na \u017ealost tak\u0161nega prepri\u010danja primanjkuje v \u0161tevilnih sodobnih muzejih.Tako kot Lissitzky je verjel v obstoj \u010detrte dimenzije in skupaj sta jo \u017eelela narediti vidno.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Merzbau umetnika Kurta Schwittersa 1919-1937, Hannover<\/b><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/foto\/ny_e111.jpg\" width=\"261\" height=\"250\" \/><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Exposition International du Surr\u00e9alisme, Pariz 1938<\/b><\/p>\n<p>V Nem\u010diji so nacionalsocialisti \u017ee v polnem zamahu uni\u010devali skupnosti umetnikov.<br \/>\nLokacija: Galerie de Georges Wildenstein, 140 Rue de Faubourg, Saint Honor\u00e9, Pariz<br \/>\n8-stranski katalog; organizatorja sta bila Andr\u00e9 Breton in Paul Eluard;<br \/>\nDuchamp intendant; tehni\u010dna pomo\u010d Salvador Dali in Max Ernst; Man Ray je bil zadol\u017een za razsvetljavo, Wolfing Paaten je skrbel za vodo in rastline. Tudi ta razstava je zanimiva zato, ker so jo organizirali umetniki sami in ker so sodelujo\u010di umetniki delovali po principu gledali\u0161\u010da. Uprizoriti je bilo potrebno predstavo. Vendar se je tako kot ve\u010dina prej\u0161njih razstav tudi ta odvijala v \u010dasu razpada skupine. Kljub poskusom, da se skupina ponovno zdru\u017ei, so se nasprotja med projektom \u0161e poglobila.<br \/>\nEluarda je motila Br\u00e9tonova doktrinarna komunisti\u010dna naravnanost, medtem ko Ernst ni ve\u010d mogel prena\u0161ati Dalijevih profa\u0161isti\u010dnih prepri\u010danj.<br \/>\nTudi tu je bila razstavna arhitektura izrednega pomena. Duchamp je na strop pritrdil 1200 vre\u010d s premogom. Razstava je bila sestavljena iz treh delov: foyer z Dalijevim delom <i>Taxi pluvieux<\/i>, <i>Des plus belles rues de Paris<\/i> s trgovino okra\u0161eno z androgenimi lutkami ter glavnega prostora, ki ga je uredil Duchamp in svetlobno opremil Man Ray. Ta je bil podoben bene\u0161ki jami s 1200 vre\u010dami premoga, obe\u0161enimi na strop, z ribnikom z &#8220;morskimi vrtnicami&#8221; in neke vrste ognji\u0161\u010dem na tleh, kjer so se surrealisti pozimi zbirali kot v kavarni in ugotavljali, da so &#8220;velike glave znak Ljubezni&#8221;. Za predelno steno so pra\u017eili kavo, medtem ko je iz zvo\u010dnikov hrumelo odmevanje korakov nem\u0161ke vojske ter govorjenje in kriki umobolnih ljudi.<br \/>\nZa Lissitzkim in Merzbauom je to predstavljalo popoln &#8220;notranji scenarij&#8221; za razstavo. Razstava je bila proti &#8220;beli kocki&#8221;.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Peggy Guggenheim: Umetnost tega stoletja, 1942-1947<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>Na otvoritvi je bilo predstavljenih 68 umetnikov s 171 deli.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8220;To je bil muzej in galerija v enem.&#8221;<br \/>\nRazstavno arhitekturo je zasnoval Frederick Kiessler.<br \/>\nSoba abstraktne umetnosti.<br \/>\nSoba surrealistov.<br \/>\nSobe za za\u010dasne razstave.<br \/>\nGuggenheimova je sodelovala s \u0161tevilnimi svetovalci.<br \/>\nIzkupi\u010dek od vstopnine v znesku 1$ po osebi je bil namenjen ameri\u0161kemu Rde\u010demu kri\u017eu.<br \/>\n10 razstav letno, odprto je bilo ob sobotah od 10. do 18. ure ter ob torkih do 20. ure.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Dokumenta 1, Kassel 1955<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>zasnoval jo je Arnold Bode<\/li>\n<li>stopni\u0161\u010de: surova opeka in plasti\u010dne zavese<\/li>\n<li>prvi umetni\u0161ki direktor: Werner Hoffmann<\/li>\n<\/ul>\n<p>Organizira jo skupina umetnostnih zgodovinarjev in muzealcev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>This Is Tomorrow, London, Whitechapel Gallery, 1956<\/b><br \/>\n<i>Independent Group<\/i><br \/>\n1953, vzporednica <i>Life and Art<\/i><\/p>\n<p>Tudi to razstavo organizira ve\u010d umetnikov in ljudi, ki so delovali v okviru ICA v Londonu in ki so se leta 1952 zdru\u017eili v neodvisno skupino. Med njimi so bili Hamilton, Paolozzi, Passmore, Alison in Peter Smithson.<br \/>\nNadaljevali so s premislekom o namenu razstavljanja. Z umetniki, tudi tistimi zunaj skupine, so prirejali javna sre\u010danja. Odlo\u010dili so se izoblikovati novo vrsto razstave.<br \/>\n&#8220;Vsak je lahko povabil kogarkoli, ki se mu je zdel kvaliteten, tako iz vrst arhitektov in umetnikov. Preprosto so se dogovorili, pri\u0161li in se pogovarjali,&#8221; se spominja Theo Crosby. Crosby je prevzel na\u010drtovanje in organizacijo projekta: &#8220;Vsakomur je bila dolo\u010dena naloga.&#8221;<br \/>\nDo leta 1955 se je na osnovi teh sre\u010danj osnovalo dvanajst manj\u0161ih skupin in sedem mesecev kasneje so predstavili svoje predloge. Ker je primanjkovalo denarja, je bilo potrebnih precej izbolj\u0161av.<br \/>\n\u017deleli so dose\u010di, da bi vsak umetnik opustil svojo specializacijo in se poglobil v znanost, se u\u010dil od arhitekture, itd. Skupino je zanimalo interdisciplinarno sodelovanje. Razstavna arhitektura je bila zopet osrednji element razstave. Vsaka skupina je zgradila lasten del arhitekture.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Yves Klein: Le Vide, Galerie Iris Clert; 1958<\/b><\/p>\n<p>Ta razstava je pomembna, ker je izrabila prostor v galeriji. Cilj je bil prodajati praznino. Klein je \u017eelel prikazati &#8220;nematerialno&#8221;. Celotna galerija se je ponovno spremenila v umetni\u0161ko delo, saj je uokvirjala &#8220;nematerialno&#8221;. Bila je neke vrste duhovna arhitektura. Vsak detajl je bil na\u010drtovan: zrak kot prena\u0161alec energije v prostoru. To je bil za\u010detek njegovega obdobja <i>poesie de l&#8217;espace<\/i>, kot ga je poimenoval Gaston Bachelard.<br \/>\nGalerija je merila le dvajset kvadratnih metrov. Okna je Yves Klein pobarval modro. Ves \u010das otvoritve sta levo in desno od vrat stala dva vojaka. Stregli so modro pija\u010do in Klein je \u017eelel obelisk na Place de la Concorde z dovoljenjem prefekture osvetliti modro.<br \/>\nNa otvoritev je pri\u0161lo 3000 ljudi. Medtem ko je prostor prikazoval nematerialno, je bila ulica zunaj galerije polna ljudi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Claes OLdenburg: Trgovina, 1961; 107 East 2nd Street, New York<\/b><\/p>\n<p>Zaradi bojazni, da se bo &#8220;pomalome\u0161\u010danil&#8221;, si je Oldenburg prizadeval zapustiti kontekst umetnosti.<br \/>\nDubuffet je dejal: &#8220;Ponovno izumiti umetni\u0161ko \u017eivljenje pomeni ponovno povezati umetnost z jezikom ulice.&#8221;<br \/>\nUmetniki so \u017eiveli v revnem mestnem predelu s poceni stanovanji na Lower East Sideu, kjer so se kmalu odprle alternativne umetni\u0161ke lokacije. Vrstili so se dogodki in skupnosti umetnikov so se pridru\u017eili pisatelji iz generacije beatnikov ter obratno.<br \/>\nClaes Oldenburg, \u0160ved, se je na tem prizori\u0161\u010du pojavil leta 1956. (Rauschenberg je takrat \u017ee predstavil svoje delo <i>The Bed,<\/i> ki je obsegalo pravo rabljeno in umazano posteljo.) Veliko je razmi\u0161ljal o tem, kako bi lahko nadomestil muzej. Z drugimi (Rauschenbergom) je pri\u0161el do re\u0161itve, da mora predmet sam nositi vse pomene.<br \/>\nSestavil je inventar predmetov, ki jih je bilo mogo\u010de kupiti v trgovini. Njegova trgovina je bila odprta tako kot druge trgovine v okolici.<br \/>\nKritika ameri\u0161ke potro\u0161ni\u0161ke dru\u017ebe in potro\u0161ni\u0161tva v svetu umetnosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Dylaby &#8211; dinami\u010dni labirint, Stedelijk museum, 1962<\/b><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/foto\/ny_e112.jpg\" width=\"341\" height=\"250\" \/><\/p>\n<p>Ve\u010dina materiala je prihajala iz bol\u0161jega trga, trgovin z rabljenim blagom ali pa iz ulice. Po zaklju\u010dku razstave je ve\u010dina materiala pristala na odpadu. Za tedanje muzeje je bila <i>Dylaby<\/i> radikalna razstava.<br \/>\nNamen: raz\u0161iriti meje umetnosti, ob\u010dinstvo je potrebno aktivirati in ga pripraviti do sodelovanja.<br \/>\nTako kot Dorner v Hannovru je bil Sandberg nenavaden muzealec. Leta 1943 je dejavno sodeloval v amsterdamskem umetni\u0161kem odporni\u0161kem gibanju.V tem obdobju so umetniki in kulturniki tako kot drugi tvegali svoje \u017eivljenje tako za izginjajo\u010do dru\u017ebo kot za svoje umetni\u0161ko delovanje. Od tistih \u010dasov je Sandberg ostal nekonformist na vseh podro\u010djih svojega delovanja. Kot \u010dlovek se ni zanimal za eno samo umetni\u0161ko delo, temve\u010d za vlogo umetnosti kot katalizatorja dru\u017ebenega in politi\u010dnega \u017eivljenja.<br \/>\nSpoznal je Spoerrija, ki je tako kot Tinguely prihajal iz gledali\u0161\u010da. Iz Spoerrijeve zamisli o &#8220;avtogledali\u0161\u010du&#8221; se je porodila ideja za razstavo. Sandberg je naro\u010dil razstavo kineti\u010dne umetnosti, ki bi dejavno vklju\u010devala obiskovalca.<br \/>\nPridru\u017eil se jima je Pontus Hulten, ki je razstavo \u017eelel predstaviti v Moderna Museet v Stockholmu. Spoerri je bil odgovoren za izbor, organizacijo in postavitev razstave, medtem ko je Hulten poskrbel za katalog. Po Spoerrijevi zamisli naj bi umetniki sami opremili razstavne prostore. Umetniki so imeli popolnoma proste roke in so lahko v svojih prostorih razstavili, kar so hoteli. Med javnostjo in v tisku je najbolj odmevala Tinguelyeva soba polna strojev. Razstava se je odprla mesec dni pred Stanovanjem Yvesa Kleina in pred podpisom Deklaracije novih realistov, ki se ji je pridru\u017eil tudi Tinguely. Niki de Saint Phalle je \u017eelela organizirati &#8220;<i>schie\u00dfbude<\/i>&#8220;, kjer bi streljali v umetni\u0161ka dela.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Live with Pop<\/b><\/p>\n<p>&#8220;Demonstracija kapitalisti\u010dnega realizma&#8221; Konrada Luega in Gerharda Richterja iz leta 1963 v prodajalni s pohi\u0161tvom Berges v D\u00fcsseldorfu.<br \/>\nRazstavo so sestavljala \u0161tiri nadstropja prodajalne, celotna prodajalna pa je bila razgla\u0161ena za umetni\u0161ko delo.<br \/>\nV tretjem nadstropju sta obiskovalce pozdravili dve lutki iz ma\u0161eja predsednika Johna F. Kennedyja in Alfreda Schemle, znanega vzornika in trgovca z umetninami iz krogov mladih d\u00fcsseldorfskih umetnikov. Zid je bil oblo\u017een z oblekami in ozna\u010den z zavojem &#8220;palmina&#8221; in margarine, kar je ozna\u010devalo &#8220;Beuysovo&#8221; prisotnost.<br \/>\nNa podstavkih so bili v sobi razstavljeni obi\u010dajni vsakodnevni predmeti. Na enem od kav\u010dev je le\u017eal Richter, medtem ko je v naslanja\u010du sedel Konrad Lueg. Razdalje med predmeti so bile nekoliko ve\u010dje kot obi\u010dajno, kar je ponazarjalo razstavni zna\u010daj dogodka. Precej viden je bil vpliv pop arta, skupine <i>Independent Group<\/i> in Oldenburgovega projekta Trgovina.<br \/>\nNem\u0161ka tendenca k totaliziranju je pri\u0161la do izraza s tem, ko sta umetnika celotno skladi\u0161\u010de razglasila za pop objekt. Postavitev se je kon\u010dala z 41 kuhinjskimi notranj\u0161\u010dinami.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Walter de Maria: 50 m3 (1,600 cubic feet), prst, M\u00fcnchen, 1968<\/b><\/p>\n<p>Prvo delo tipa <i>earth room<\/i> v zgodovini razstav. Postavljena je bila leta 1968 v galeriji Heinerja Friedricha, ki je pozneje postal eden od pobudnikov Dia Art Foundation v New Yorku.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Gilbert &amp; George: \u017diva skulptura, 1969\/70<\/b><br \/>\nPojo\u010da skulptura, 1970<\/p>\n<p><b>Jannis Kounellis: Brez naslova \/ Dodici Cavalli Livi, Rim 1969<br \/>\n<\/b>Galerija L&#8217;Attico<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/foto\/ny_e113.jpg\" width=\"338\" height=\"250\" \/><\/p>\n<p>\u010ce citiram Germana Celanta: &#8220;Dvanajst \u017eivih konjev.&#8221;<br \/>\n\u0160tevilka 12 simbolizira dan, dvanajst koledarskih mesecev, dvanajst znakov horoskopa, dvanajst Jezusovih apostolov itd.<br \/>\nKonj je ikona in arhetip \u017eivljenja in svobode. Poleg tega mrtve pospremi v onostranstvo. Vse to je potrebno upo\u0161tevati v zvezi s Kounellisovo razstavo dvanajstih konjev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>TV galerija, Gerry Schum, land art, Berlin, 1969<\/b><\/p>\n<p>Skupaj s svojo \u017eeno Ursulo Wevers je Schum ustanovil TV galerijo in pozneje Video galerijo.<br \/>\nRazstava se je odvijala na televiziji in je trajala tako dolgo kot program. Schum je \u0161est mesecev z umetniki land arta snemal filme. Umetnost je \u017eelel dematerializirati in jo osvoboditi predznaka potro\u0161ni\u0161kega predmeta (kar je v nasprotju s pop artom).<br \/>\nBernard H\u00f6ke, Hannah Weitemeyer in Gerry Schum so leta 1967 posneli film z naslovom <i>Konsumkunst<\/i>&#8211;<i>Kunstkonsum<\/i>.<br \/>\nUmetnik Heinz Mack v tem filmu izjavi, da bo njegova umetnost obstajala samo na televiziji, javnosti bo predstavljena samo prek tega medija in bo pozneje uni\u010dena. To je bilo kasneje, maja 1969, tudi uresni\u010deno v obliki televizijskega programa <i>Telemack<\/i>.<br \/>\nIzklju\u010dno na televiziji je v obliki multimedijskega dogodka razstavljal tudi Otto Piene.<br \/>\nVpliv novega realizma je bilo \u010dutiti tudi v Berlinu, kjer so se sre\u010devali s problemom prevoza velikih umetni\u0161kih del &#8211; prevoz po kopnem je bil ote\u017eko\u010den zaradi DDR, medtem ko je bil letalski prevoz predrag.<br \/>\nUmetniki: Long, De Maria, Dibbets, Boezem, skupina Event Structure Research Group, Flanagan in Smithson.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Contemporanea, Rim, 1973\/74<\/b><\/p>\n<p>Podzemska gara\u017ena hi\u0161a pod Villo Borghese, kustos Achille Bonito Oliva.<br \/>\nInterdisciplinarna razstava, ki je vklju\u010devala umetnost, film, gledali\u0161\u010de, fotografijo, ples, glasbo, umetni\u0161ke knjige itd. Razvoj novega izra\u017eanja na vseh podro\u010djih umetnosti je potrebno predstaviti s sprehodom v preteklost, za\u010den\u0161i z letom 1973 in s koncem v letu 1955.<\/p>\n<hr \/>\n<p>Literatura:<\/p>\n<ul>\n<li style=\"list-style-type: none\">\n<ul>\n<li>Bernd Klueser, Katharina Hegewisch, <i>Die Kunst der Ausstellung<\/i><i>, Frankfurt a. M., Leipzig 1995.<\/i><\/li>\n<li><i>Bruce Altshuler, The Avant-Garde in Exhibition, New York 1994.<\/i><\/li>\n<li><i>Reesa Greenberg, Bruce W. Ferguson, Sandy Nairne, Thinking about Exhibitions, London, New York 1996.<\/i><\/li>\n<li><i>Brian O&#8217;Doherty, In der weissen Zelle, Berlin 1996.<\/i><\/li>\n<li><i>David Robbins, The Independent Group: Post-war Britain and theAesthetics of Plenty, Cambridge 1990.<\/i><\/li>\n<li><i>Oskar Baetschmann, Ausstellungsk\u00fcnstler, Kultur und Karriere im modernen Kunstsystem, K\u00f6ln, 1997.<\/i><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p>* Avtorica nam je \u017eal uspela poslati le osnutek teksta, ki pa se nam je zdel dovolj zanimiv in informativen, da ga vklju\u010dimo v publikacijo.<\/p>\n<hr \/>\n<p>Fotografije:<\/p>\n<ol>\n<li>Armory Show, menu (z Duchampovimi ilustracijami)<\/li>\n<li>Zadnja futuristi\u010dna razstava, pogled v Malevi\u010devo razstavno sobo s \u010drnim kvadratom, Petrograd, 1915<\/li>\n<li>Prvi mednarodni Dada-sejem, otvoritev dadaisti\u010dnega sejma, Berlin, 1920<\/li>\n<li>El Lissitzky, Soba abstraknih, Hannover 1927\/28<\/li>\n<li>Exposition international du Surr\u00e9alisme, pogled v glavno sobo z vre\u010dami premoga Marcela Duchampa, Paris, 1938<\/li>\n<li>Galerija Peggy Guggenheim, Art of This Century, soba abstraktnih, New York, 1942-1947<\/li>\n<li>Razstava This is Tomorrow skupine Independent Group v Whitechapel Gallery, Terasa in paviljon, London, 1956<\/li>\n<li>Yves Klein, Le Vide (Praznina), fotografija Yvesa Kleina v galerijskem prostoru, Galerie Iris Clert, Paris, 28. 4. 1958<\/li>\n<li>Claes Oldenburg, Trgovina, pogled v izlo\u017ebeno okno, New York, 1961<\/li>\n<li>Dylaby, dinami\u010dni labirint, soba Martiala Rayssea, Stedelijk Museum, Amsterdam, 1962<\/li>\n<li>Konrad Lueg and Gerhard Richter, \u017divljenje s Popom &#8211; demonstracija kapitalisti\u010dnega realizma, v trgovini s pohi\u0161tvom Berges v D\u00fcsseldorfu, pogled v demonstracijsko sobo, 1963<\/li>\n<li>Gilbert &amp; George, \u017diva skulptura, 1969 \/ 70<\/li>\n<li>Gilbert &amp; George, Pojo\u010da skulptur, 1970<\/li>\n<li>Jannis Kounellis, Brez naslova (Dodici Cavalli Livi), pogled v notranj\u0161\u010dino galerije, Galleria L&#8217;Attico, Rim, 1969<\/li>\n<li>Contemporanea, razstava v podzemni gara\u017ei Ville Borghese, kustos: Achille Bonito Oliva; skupina Fluxus, Ben Vautier in George Brecht, Rim, 1973 \/ 74<\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u017de od za\u010detka tega stoletja so razne pomembne avantgardne razstavne projekte, ki so pripomogli k radikalni spremembi razumevanja, kaj je umetnost, izvedli sami umetniki in arhitekti. Z razli\u010dnimi postavitvami svojih del so umetniki povzro\u010dili veliko spremembo v umetnosti, na\u010dinu razstavljanja in sprejemanja umetnosti s strani ob\u010dinstva oziroma gledalcev.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11434,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11460"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11460"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11460\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11794,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11460\/revisions\/11794"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11434"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11460"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11460"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11460"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}