{"id":11462,"date":"1999-05-24T14:00:28","date_gmt":"1999-05-24T12:00:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11462"},"modified":"2017-06-11T20:14:03","modified_gmt":"2017-06-11T18:14:03","slug":"charles-harrison-zasluge-nesposobnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11462","title":{"rendered":"Charles Harrison: Zasluge nesposobnosti"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Geopolitika in umetnost<\/a> | 1999 | Arhiv<\/p>\n

\n

Veliko se govori o tem, ali se bodo umetnostni trendi razvijali pod vplivom ideje globalnosti, postmoderne ali kak\u0161ne tretje, ki izvira iz povezav prvih dveh. Splo\u0161na te\u017enja je, da bi se globalnost obravnavalo kot moderno, progresivno in dinami\u010dno. Globalnost je potemtakem v kulturni ozna\u010dena kot vrednota – tako kot v zavojevalski retoriki multinacionalk. Kjerkoli globalnost in postmoderna nastopata skupaj, je takoj mo\u017ena podmena, da je globalna kultura bolj moderna kot sam modernizem. Sli\u0161i se malo protislovno, zavrniti vrednote modernizma, zgolj zato, da bi sprejeli nove. S \u010dim smo torej zaklju\u010dili? Kaj zdaj razumemo pod pojmom modernizem?<\/p>\n

Na splo\u0161no pomeni modernizem dolo\u010den odnos med socialno-ekonomsko realnostjo in umetni\u0161kim izrazom; odnos, v katerem naj bi te\u017enje umetni\u0161kega izraza obdr\u017eale dolo\u010deno kriti\u010dno samostojnost znotraj socialno-ekonomske realnosti. Pesimisti\u010dni vidik modernizma, kot ga je npr. izoblikoval ameri\u0161ki sociolog Daniel Bell, pomeni, da modernizem spodbuja razhajanja, razkolni\u0161tvo, neprilagodljivost ter da je produktiven v konfliktu. Kot so se hvalili francoski \u0161tudentje leta 1968: “Nous sommes tous undesirables.”[1]<\/a><\/a> Toda, od vzornih \u0161tudentov postmoderne dobe se pri\u010dakuje, da bodo spo\u0161tovali razli\u010dnost drugih, tako kot uveljavljajo svojo. Njihov vzklik je: “Vsi smo dr\u017eavljani sveta.”<\/p>\n

Doslej sta se uveljavila dva temeljna koncepta modernizma v umetnosti. Prvi zagovarja avtonomnost umetnosti in estetiko kot absolutno, ne le dru\u017ebeno vrednoto. Angle\u0161ki pisatelj Clive Bell, predstavnik zgodnjih modernisti\u010dnih teoretikov, je verjel, da vsa umetni\u0161ka dela povezujejo njihovi “pomembni izrazi” in sposobnost vzbuditi zanimanje. Iz tega gledi\u0161\u010da so pri umetni\u0161kih delih razlike, pripisane razli\u010dnim pogojem ustvarjanja, manj pomembne kot skupne estetske lastnosti. Za umetnike pa je Bell verjel, da jih ni treba razumeti kot socialna bitja, saj so “sol zemlje”. Med obema vojnama je bila abstraktna umetnost zasnovana znotraj modernisti\u010dne tradicije kot forma idealnega na\u010drtovanja od zgoraj: utopi\u010den model za bolj\u0161i svet. Toda po letu 1939 je postalo povezovanje ideala s kakr\u0161nimkoli dru\u017ebenim redom nemogo\u010de. Po drugem, ameri\u0161kem konceptu abstraktne umetnosti naj bi bilo umetni\u0161ko delo bolj model za idealno osebno razmerje, nekak\u0161en vse vpijajo\u010di ekvivalent za druge ljudi.<\/p>\n

Da je svet stal le ob strani, pa je imelo posledice: \u010ce je hotelo obdr\u017eati svojo integriteto, je ustvarjeno umetni\u0161ko delo potrebovalo vedno bolj specifi\u010dne pogoje razstavljanja in soo\u010denja. V 60-ih se je zdelo, da sku\u0161a moderna umetnost omalova\u017eevati dru\u017ebeni red. Postala je specializirana, profesionalna in sposobna – vsaj tako se je predstavljala v diskurzu, ki jo je spremljal.<\/p>\n

Razvoj konceptualne umetnosti lahko razumemo tudi kot reakcija na omenjeno te\u017enjo in diskurz. Bila je agresivno neprofesionalna, neodgovorna in nesposobna. Govorila je: “Mi ne vemo, kaj je estetsko.” in “Ni ob\u010dih vrednot.” Najbolj radikalne struje so namenoma zanemarile ali celo zanikale sposobnosti slikarstva in kiparstva, umetnostna praksa pa je bila preoblikovana v postopek u\u010denja, diskusije in pisanja – projekt revizije modernizma zunaj njegovega okvira idej in prepri\u010danj. V tem procesu je bila preoblikovana tudi sama zgodovina moderne umetnosti. In nastopila je revizionisti\u010dna oblika modernizma.<\/p>\n

Zdaj ozna\u010duje modernizem kriti\u010dno in opozicijsko te\u017enjo v moderni umetnosti, bori se za konstantno revizijo esteti\u010dnih konceptov. Zametki tovrstnega modernizma segajo v sredino 19. stoletja, ko so avantgardne vrednote prekinile z me\u0161\u010dansko umetnostjo in kulturo. Umetnost \u017eeli v vpra\u0161anju odsevati tiste resnice, ki jih povpre\u010dna me\u0161\u010danska zavest \u017eeli sama sebi prikriti. Nekriti\u010dne obiskovalce \u017eeli narediti nesposobne, \u010detudi pri tem tvega, da bo sama ozna\u010dena kot nesposobna. Tako je bil npr. C\u00e9zanne v 80-ih letih prej\u0161njega stoletja ozna\u010den kot nesposoben. Danes, seveda, so njegova dela primer modernisti\u010dne sposobnosti, dela njegovih salonskih obrekovalcev pa moralno neveljavna, celo neokusna. C\u00e9zannova nezmo\u017enost slikati kot salonski slikarji (kjerkoli so \u017ee vzroki za to) se nam zdi vrlina. Kriti\u010dna “nedol\u017enost primitivnega” je konzervativno sofisticiranost postavila na stranski tir .<\/p>\n

V 20. stoletju je modernizem simpatiziral s sofisticiranostjo, tako da so se modernisti\u010dni stili slikarstva vedno bolj oddaljevali od naturalisti\u010dnih in realisti\u010dnih. V povojnem obdobju je kriti\u010dni modernizem nasprotoval doktrinarnemu realizmu. A zgolj navidezno. (Razmere so ironi\u010dno prikazane v Art & Language v Portreti V. I. Lenina v stilu Jacksona Pollocka iz leta 1980.<\/i><\/b>) Po eni strani se je namre\u010d termin “realizem” vedno ve\u010dkrat nepravilno uporabljal zgolj za konzervativne oblike ustvarjanja, po drugi strani pa je kriti\u010dna mo\u010d modernisti\u010dne umetnosti tako oslabela, da se je postmodernizem uveljavil kot samostojna umetni\u0161ka smer.<\/p>\n

Baje naj bi bila zasluga postmodernizma tudi sprava med modernizmom in realizmom, Zahodom in Vzhodom; spet ideja globalne kulture. V delu Fenga Mengba (prikazanem na Dokumenti X, 1997) so odlomki kitajskega socrealisti\u010dnega filma vmontirani v tehnolo\u0161ko najsodobnej\u0161e videofilme; tipi\u010dno modernisti\u010dno sredstvo. V postmodernem svetu je nadvlada globalne tehnologije elektronske komunikacije popolna. Videozaslon je prinesel “originalno umetnost” neposredno v (skoraj) vsako hi\u0161o. Fotografije politi\u010dnega nasilja na ulicah iz poznih 60-ih so danes nenavadno zastarele, lokalne in “moderne”. Pravimo, “bilo je nekaj lokalnih problemov”. Harmonija je globalna. Kljub temu pa pod cestami ali nad njimi nekateri \u0161e vedno i\u0161\u010dejo te\u017eave, saj na zaslonih ni videti nobene umetnosti. In te\u017eave delajo nesposobne\u017ei.<\/p>\n

\u010ce \u017ee je umetnost globalna, prav gotovo ni za to, ker se dobro ujame z dana\u0161njo tehnologijo ali ker se zna navezati na aktualna “bistvena vpra\u0161anja”, temve\u010d zato, ker se dotika tistega, kar se nas vseh dotakne in dolo\u010di za ljudi. Iz glasnega sveta Dokumente X<\/i> (prve zares globalne Dokumente) sta se mi vtisnili v spomin dve podobi. Prva je Atlas<\/i> Gerharda Richterja: podoba sve\u010de, katere ogenj se uklanja vetru – najbolj preprosta prispodoba za krhkost \u017eivljenja, a kako prepri\u010dljiva pri umetniku, ki e iskren do samega sebe. Druga je slika, ki prikazuje odprto knjigo, iz in\u0161talacije Art & Language Vzdihi, ki so jih ujeli la\u017enivci<\/i> – podoba, ki znova o\u017eivi stoletja staro dialektiko med gledanjem in branjem, slikami in besedami. Obe deli sta narejeni iz obi\u010dajnih materialov, a vseeno delujeta z mo\u010djo, ki se nas dotakne, kot da bi bilo prvi\u010d. Razodevata odlo\u010dnost, brez katere umetnost ne zmore pre\u017eiveti: zaupanje v potencial medija.<\/p>\n

Umetnost se mora prevladujo\u010dim trendom v kulturi do neke mere upirati – do neke mere mora biti nesposobna. \u010ce tega ne vsebuje, ne more biti dobra. Tako pravi osnovno na\u010delo modernizma. Mar je zastarelo? \u0160e velja za postmoderni svet?<\/p>\n

Morda pa je ideja postmodernizma, tako kot ideja globalnega, zgolj povrnitev k prej\u0161nji, dvomljivi razli\u010dici modernizma, ko so bile v o\u010deh globalnega estetika potro\u0161nika vse razlike premagane.<\/p>\n

\n

Opomba:
\n<\/a>[1]<\/a> Mi smo popolnoma neza\u017eeljeni<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Veliko se govori o tem, ali se bodo umetnostni trendi razvijali pod vplivom ideje globalnosti, postmoderne ali kak\u0161ne tretje, ki izvira iz povezav prvih dveh. Splo\u0161na te\u017enja je, da bi se globalnost obravnavalo kot moderno, progresivno in dinami\u010dno. Globalnost je potemtakem v kulturni ozna\u010dena kot vrednota – tako kot v zavojevalski retoriki multinacionalk. <\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11571,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11462"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11462"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11462\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11688,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11462\/revisions\/11688"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11571"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11462"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11462"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11462"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}