{"id":11465,"date":"1999-05-24T14:04:35","date_gmt":"1999-05-24T12:04:35","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11465"},"modified":"2017-06-11T21:25:05","modified_gmt":"2017-06-11T19:25:05","slug":"edi-muka-permanentna-nestabilnost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11465","title":{"rendered":"Edi Muka: Permanentna nestabilnost"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Geopolitika in umetnost<\/a> | 1999 | Arhiv<\/p>\n

\n

Pribli\u017eujemo se koncu stoletja, ki so ga zaznamovale domala vse mo\u017ene dru\u017ebene revolucije. Prav vse so se za\u010dele s tehnologijo in kon\u010dale z vojno – zgolj zato, da bi se vrnile k tehnologiji, ki se spet vra\u010da k vojni. Zadnje desetletje je zaznamovalo tudi zmagoslavje zahodne kapitalisti\u010dne alternative nad komunizmom in njegovimi potomci, podiranje delitvenih zidov ter ponovno zdru\u017eitev in osvoboditev ljudi. Kljub temu se zdi, da je Balkan ostal ujet v napetosti med Legendo in Resnico. Ka\u017ee, da sposobnost ustvarjanja samouni\u010devalnih konfliktov ni izginila, \u010deprav je na obzorju dejanski in nadaljnji napredek, ki za novo stoletje “obljublja” \u010dlove\u0161tvu novo prihodnost. Prav ujetost v nekak\u0161no neskon\u010dno tranzicijsko nestabilnost je o\u010ditno spodkopala status quo v najnovej\u0161i paradigmi socialno-kulturnega razvoja.<\/p>\n

Devetdeseta leta so ozna\u010dena kot “postkomunisti\u010dno obdobje”, ozemlje nekdanjih komunisti\u010dnih dr\u017eav pa kot “biv\u0161a Vzhodna Evropa”. Prvi ozna\u010devalec je \u0161e ostanek terminologije iz hladne vojne, medtem ko je drugi del nov termin, ki posku\u0161a “zgladiti” razlike. V zakup je torej treba vzeti, da dejanski razvoj v regiji z nestanovitno stabilnostjo, tj. s “permanentno nestabilnostjo”, postavlja pod vpra\u0161aj omenjena ideolo\u0161ka termina. Na relativno \u0161irokem geografskem podro\u010dju, katerega zna\u010dilnost je nestabilno stanje obstoja, je postala tranzicija vmesna faza, ki nikoli povsem ne preide v fazo stabilnosti. Kar lahko nekdo vidi kot posledico, je v bistvu nadomestilo za kaoti\u010dne razmere, ki se zajedajo v vse sfere \u017eivljenja, tudi v umetnost in kulturo. Kaos torej ni zgolj po klasi\u010dni Worringerjevi definiciji reda in kaosa “druga\u010dne vrste red”, temve\u010d ima katastrofalne razse\u017enosti. Potemtakem lahko predvidevamo, da so prej\u0161nje razmere do neke mere vplivale na nastanek tega kaosa. Toda, \u0161ele to, kar sledi, ustvari dokon\u010dno sliko. Kar bi moralo biti \u010das upanja in sprememb, je sicer sestavljeno iz istega potencialnega kaosa, in zatorej pripravlja preoblikovanje “post” v posledi\u010den “pre”. In da bi bil \u0161e bolj ekspliciten, moram poudariti, da vse to na Balkanu pomeni vojno in uni\u010denje. Po eni strani daje taka analiza proste roke sklepu, da so termini ala “postkomunizem” ali “biv\u0161a Vzhodna Evropa” v samem bistvu enako ideolo\u0161ko obarvani kot prej. Po drugi strani pa dokazuje, da snovalci pravzaprav niso kaj dosti pozorni na sprotno prilagoditev te terminologije geografskim ali politi\u010dnim razmeram, na katere se nana\u0161a. O\u010ditno je, da sprememba razmer iz “pre” v “post” ni nekaj novega za zgodovino \u010dlove\u0161tva, \u0161e manj pa za to stoletje. Toda, kar najbolj bode v o\u010di, je hiter prehod iz enega stanja v drugo ter rezultati, ki jih ti prehodi ustvarjajo. Zaradi njih je videti ta proces kot neskon\u010dna \u010dlove\u0161ka blaznost.<\/p>\n

Eden od razlogov za tako stanje stvari je seveda perverzna sprememba sistemov, ki je nastala po propadu prej\u0161njega, komunisti\u010dnega sistema. \u010ce ho\u010demo uporabiti \u017di\u017ekovo privla\u010dno definicijo, nastopa torej “kontradikcija globalnega kapitalisti\u010dnega novega svetovnega reda, v trenutku ko je najbolj radikalna. Ideolo\u0161ke sanje zdru\u017eene Evrope, katere cilj je dose\u010di (nemogo\u010de) ravnote\u017eje med popolno integracijo v globalni trg ter hkratno ohranitvijo specifi\u010dne nacionalne in etni\u010dne identitete. Kar nastaja v postkomunisti\u010dni Vzhodni Evropi, je neke vrste negativna, distopska realizacija teh sanj – na kratko, najslab\u0161e obeh svetov, neprisiljen trg v povezavi z ideolo\u0161kim fundamentalizmom”[1]<\/a><\/a>. V skoraj vseh dr\u017eavah omenjene regije se je takoj po ru\u0161enju te\u017ekih ideolo\u0161kih zidov mo\u010dno okrepila nacionalisti\u010dna identiteta, hkrati z njo pa zgodovinske in teritorialne zahteve. Takoj\u0161na reakcija je bila ustanovitev novih avtoritarnih dr\u017eavnih struktur ali pa eksplozija fundamentalisti\u010dnega nacionalizma. V obeh primerih je kon\u010dni rezultat spro\u017eil konflikte z najve\u010djo nevarnostjo – vojno. Zatorej lahko to, kar bi morali razumeti pod mikavnim imenom “postkomunizem”, razumemo zgolj kot \u010das pred vojno. Po dolo\u010denem \u010dasu se je prelevil v \u010das po vojni, ki pa se lahko spet, kot smo videli, kaj hitro sprevr\u017ee v naslednji “pred” itn.<\/p>\n

O\u010ditno je, da konstantno eksplozijo zgodovinske, socialne in ekonomske zmesi ne smemo spregledati, \u0161e posebej ne tisti, ki se ukvarjamo z umetnostjo in kulturo. Toda, obstaja \u0161e eno pomembno sporno vpra\u0161anje za definicijo umetnostne produkcije s konca zadnjega desetletja. To vpra\u0161anje se ukvarja s dejstvom, da opisane razmere potekajo v \u010dasu, v katerem se na umetnostni sceni pojavlja vrsta novih fenomenov, ki so v glavnem pogojeni ravno s to spremembo sistemov. Estetska paradigma se je spremenila v razli\u010dnih formah, v skoraj vseh dr\u017eavah znotraj te regije. V dr\u017eavah z relativno ideolo\u0161ko svobodo je sprememba prinesla legitimizacijo in institucionalizacijo dolo\u010denih umetnostnih praks (prej upo\u0161tevane kot “politi\u010dna nekorektna umetnost”), \u010deprav so se tudi te tendence pojavljale \u017ee od sredine osemdesetih naprej. V dr\u017eavah s huj\u0161o kulturno in ideolo\u0161ko represijo, npr. Albanija, morda tudi Romunija ali celo Tur\u010dija, pa so se ti fenomeni in njihove umetnostne prakse pojavili pozneje in na\u0161li svojo legitimnost \u0161ele v zadnjih nekaj letih. Implicirano spremembo sistema in dokon\u010dno zmago kapitalizma je spremljala sprememba estetskih paradigem – skupaj s pozitivnimi in negativnimi posledicami. “Pozitivne” in “negativne” sem poudaril, ker poteka aplikacija novega estetskega fenomena v specifi\u010dnih ali lokalnih okoljih. Ti tako ustvarjajo nove scene, ki s seboj prina\u0161ajo pomembne kulturne potenciale in tudi posledice povr\u0161inskega sprejemanja standardov.<\/p>\n

V mnogih dr\u017eavah, o katerih te\u010de beseda, je za\u010detek osemdesetih pomenil konec dominantnosti ideolo\u0161ke umetnosti ali t. i. socrealizma. Ne glede na to, so se vsi “dogodki” v umetnosti in kulturi za\u010deli v “undergroundu”, medtem ko je bila v Albaniji kulturna in ideolo\u0161ka represija na vrhuncu. \u0160ele za\u010detek zadnjega desetletja tega stoletja je prinesel nove estetske paradigme in umetnostne forme, s \u010dimer je tem gibanjem dal prostor in jih legitimiziral. Menim, da so se paradigme spremenile, ker so se skupaj z zlomom totalitarnega sistema zru\u0161ili tudi socialni, ekonomski in estetski standardi. S tem seveda ne mislim, da nove paradigme niso ideolo\u0161ko obarvane in da ne pripadajo nobenemu sistemu. Bistveni razlo\u010dek je v tem, da v nasprotju z represivno naravo “starih” temeljijo na (osebni) svobodni, torej vklju\u010dujejo mo\u017enost kriti\u010dnega pogleda na sistem, v katerem se porajajo. Poleg tega pa je lahko kon\u010dni rezultat ko\u010dljiv in presenetljiv, saj poteka aplikacija “novih” v popolnoma druga\u010dnih okoli\u0161\u010dinah od tistih, v katerih so nastajale. To je tudi razlog, zakaj sem se kot vabljeni kustos razstave v Tirani lotil raziskave umetnostne produkcije ozemlja, ki je uradno znano kot Balkan.<\/p>\n

Svoja opazovanja sem torej zgradil na osnovi nekaj klju\u010dnih momentov. Prvi\u010d, sprememba estetskih paradigem je bila izpeljana glede na zna\u010dilnosti posameznega teritorija. Ponekod se je prikazala in legitimizirala postopno, drugod se je pojavila v trenutku in brez vsakr\u0161ne tradicije. Na splo\u0161no se je pojavila v trenutku. Kot rezultat so se v vizualni umetnosti razvile \u0161tevilne “nove” umetnostne forme in prakse, ponekod zasnovane na “underground” tradiciji, drugod pa na intuitivnem iskanju novih ekspresivnih pripomo\u010dkov posameznih ustvarjalcev (albanski primer).<\/p>\n

Drugi\u010d, legitimizacijo te spremembe je spremljal poglobljen interes Zahodnih kulturnih sfer za Vzhodne. Na za\u010detku kot eksota se je kasneje prelevil v nujnost in kon\u010dal kot “marginalna, pojavljajo\u010da ali periferna kultura”.<\/p>\n

Tretji\u010d, napredek tehnologije, informacijskih in komunikacijskih form ter najnovej\u0161a kriza vrednot so prinesli nove mo\u017enosti, predvsem dr\u017eavam, ki so bile na to pripravljene ali pa so v njih vladale bolj stabilne razmere (slovenski primer).<\/p>\n

Verjamem, da je prav povezava teh treh momentov omogo\u010dila umetnostni napredek – vsaj v zadnjem desetletju tega stoletja. Legitimizacija praks sodobne umetnosti ali tega, kar se je imenovalo “politi\u010dno nekorektna umetnost”, je v umetnostni produkciji pripeljala do novih razmer, ki so izvirale iz prepleta zelo razli\u010dnih pojmov, npr. Umetnost – Politika – Vojna.<\/p>\n

Refleksija zgodovine ali njena ponovna kreacija zaseda pomembno mesto v ustvarjalnem procesu \u0161tevilnih umetnikov ali umetni\u0161kih skupin. Vpliv te kombinacije je pomemben in mo\u010dan, ker daje znotraj splo\u0161ne strukture sodobne umetnosti druga\u010dne rezultate. Na razstavi, katere kustos sem bil, se je projekt NSK garda<\/i> skupine IRWIN neposredno nana\u0161al na navedeno. Med pogovorom z umetniki sem ugotovil, da ta projekt, ki je del njihovega procesa “dr\u017eavni projekti”, izvira iz za\u0161\u010ditene razstave, ki so jo imeli v Bosni. Zaradi tega jih je pot v Albanijo, znano po nemirih in te\u017eavah v letu 1997, motivirala, da so \u0161e naprej razvijali idejo NSK garda<\/i>. Kon\u010dni projekt je predstavljal \u0161tiri prave albanske vojake iz nacionalne garde z znaki NSK, kako stra\u017eijo vzdignjeno NSK zastavo z Malevi\u010devim kri\u017eem. \u010ceprav je bil zgolj slu\u010daj, je to delo padlo v izvrsten kontekst, saj so bile naslednje jutro na ulici demonstracije … Albanski vojaki s pi\u0161tolami, preoble\u010deni v NSK gardo, z NSK zastavo namesto nacionalne, na dvori\u0161\u010du narodne galerije, obkoljeni z pribli\u017eno stotimi ljudmi – bilo je skoraj idealno.<\/p>\n

Drug zanimiv projekt, imenovan Portret dr\u017eavljana FYROM<\/i>, sta predstavila makedonska umetnika Aleksander Stankovski in Branko Crkanjac. Prikazala sta serijo “etni\u010dno-nacionalisti\u010dnih” zemljevidov, z ozna\u010denimi teritoriji, ki so ustrezali razli\u010dnim zgodovinskim politi\u010dnim na\u010drtom, npr. “Velika Srbija”, “Velika Albanija”, “Velika Bolgarija”, … Vsi ti zemljevidi so bili videti kot dobro izdelane ra\u010dunalni\u0161ko animirane manipulacije, \u010deprav so bili v resnici zgolj pove\u010dane skice originalnih na\u010drtov, ki so (bili) v zgodovinskem pogledu povod za uni\u010dujo\u010de konflikte in genocide.<\/p>\n

Na ironi\u010den na\u010din je Luchezar Boyadijev predstavil svoj projekt Poglej sebe, poglej mene, poglej tisto drevo<\/i>.To je bila resni\u010dna ra\u010dunalni\u0161ka manipulacija, uporabljena kot metafora za zgodovino samo. V skritem pogledu, katerega podobo si lahko ujel le skozi luknjice, je bil pove\u010dan plakat J. Cahla, z golim par\u010dkom – Adamom in Evo, v zelo spro\u0161\u010deni pozi, kot da bi se sprehajala po pla\u017ei in ne med \u0161tevilnimi trupli.<\/p>\n

Drugo nagrajeno delo, ki ga je predstavil Alban Hajdini, mladi perspektivni albanski umetnik, se je ukvarjalo z vpra\u0161anji vojne in s fragmentacijo telesa. Razstavil je fotografije zelo idili\u010dnih prizorov, ki so se nana\u0161ali na vsakdanjo indiferentnost, kot nasprotje temu miru pa je postavil voja\u0161ke \u0161katle z vo\u0161\u010denimi figurami fragmentiranih teles. To delo je bilo resni\u010dno mo\u010dno in je imelo takoj\u0161en vpliv na gledalca.<\/p>\n

Na razstavi so bili predstavljeni tudi zanimivi videoart projekti. Adrian Paci (Albanija) se je ukvarjal z nestabilnostjo pripovedi kot strukturalne to\u010dke dela. Z uporabo preproste pripovedi starca in njegove majhne h\u010derke je opisal travmo, ki jo je deklica do\u017eivela med dogodki leta 1997. Toda, v bistvu je postala mlada deklica skozi vsaki\u010d druga\u010de povedano svojo zgodbo posredovalka in objekt celotne spremembe. Drug videoart projekt je predstavil Muhidin Tvico (BiH). Z enostavno ukano se je izognil ponavljanju, tako da je postavil proces pralnega stroja na vrh svetovnih dogodkov, ki jih je vzel iz razli\u010dnih televizijskih poro\u010dil. Marko Kova\u010di\u010d (Slovenija) je predstavil videoinstalacijo No More Heroes Anymore. <\/i>Poleg omenjenih so bili predstavljeni tudi \u0161tevilni drugi projekti. Umetniki, kot so: \u017daneta Vangeli, Neboj\u0161a \u0160eri\u0107 \u0160oba, Marina Gr\u017eini\u010d, Gazmend Muka, Edi Hila itd., so se ukvarjali s socialno ali politi\u010dno anga\u017eirano umetnostjo, z neposredno konotacijo na lokalne reference.<\/p>\n

<\/p>\n

Po drugi strani pa je bilo videti tudi projekte, ki so isto temo obravnavali bolj intimno, metafori\u010dno. V to skupino bi lahko uvrstil tur\u0161kega umetnika Selima Birsela ali Pravdoliuba Ivanova (Bolgarija) in njegovo instalacijo Transformacija vedno vzame \u010das in energijo<\/i>, kjer 15 vklju\u010denih elektri\u010dnih grelcev za vodo greje vodo, ki nikoli ne zavre. Futura Preka in Besnik Haxhillari (Albanija) sta predstavila mo\u010dan performans Guliverjevo spanje<\/i>, v katerem oba umetnika le\u017eita vertikalno na postelji, ki je pritrjena visoko na zid. Klod Agostini (Albanija) je predstavil videoinstalacijo, ki se je ukvarjala z osebno nestabilnostjo skozi spanje – nezavedno stanje. Tudi Igor Grubi\u0107 (Hrva\u0161ka) je predstavil osebni pristop na to temo skozi konceptualen triptih v fotografiji, poimenovani Povezovanje med vesolji. Na zelo zanimiv na\u010din je Lala-Meredith Vula (Anglija\/Kosovo) uporabila strategijo, ki vklju\u010duje pozitiven, dokumentaren pogled zahodne etnografske fotografije. S spreminjanjem \u010dloveka v objekt postane antropologija \u0161tudija drugega; Lala-Meredith Vula pa to domnevo spodbija in uporablja iste instrumente antropolo\u0161ke analize za opis svoje kosovske kulture, pri \u010demer se neprestano giblje med empatijo in hladnim pogledom dokumentarca.<\/p>\n

Nova estetska paradigma je v umetnostno sceno dr\u017eav, o katerih tule pi\u0161em, privzeta na razli\u010dne na\u010dine. Kljub novoodkritim dimenzijam in pridobljeni svobodi sku\u0161a dobr\u0161en del umetnostne produkcije enostavno posnemati ali ponoviti Zahodno umetnost. Vse spremembe namre\u010d izvirajo na Zahodu, torej je produkcija povr\u0161inskih stvari ali “pametne umetnosti” legitimna, sprejemljiva. Ker ne poznajo umetnostne scene in konteksta tega ozemlja, hkrati pa slikarstvo zanikajo ali spregledajo, \u010deprav trenutno v pomembnih umetnostnih centrih poteka njegov preporod, so tej smeri naklonjeni tudi nekateri kustosi in tr\u017ei\u0161\u010da na Zahodu. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da po za\u010detnem turisti\u010dnem zanimanju poteka izmenjava med Vzhodom in Zahodom znotraj najnovej\u0161ega procesa zmagoslavnega kapitalizma – globalizma. In tu so \u0161e tehnolo\u0161ki razvoj, predvsem napredek informacijske in komunikacijske tehnologije, \u0161iritev novega medija ter njegov vpliv na umetnost in kulturo. Konec stoletja torej postaja zgolj \u0161e ena za\u010dimba v vro\u010di juhi kulturnega razvoja. Kljub temu je “nova svoboda” umetnika, ki je pri\u010dakovana v digitalni dobi, \u0161e vedno iluzija; digitalna doba namre\u010d obstaja zgolj in samo znotraj istega sistema – kapitalizma. Sprememba, ki se je dogodila doslej, je potemtakem le ena v nizu sprememb, ki jo sistem dopu\u0161\u010da; nikakor torej ni radikalna sprememba.<\/p>\n

Trenutne razmere me spominjajo na tehnolo\u0161ki napredek na za\u010detku tega stoletja. Prav zato menim, da uvajanje novih estetskih paradigem, tehnolo\u0161kih napredkov, sprememb v sistemu ali celo sprememb stoletij omogo\u010da celo vrsto mo\u017enosti za potenciale in ustvarjalo svobodo posameznih umetnikov ali umetni\u0161kih skupin. Z uveljavljanjem novih standardov v novih razmerah smo pri\u010da presenetljivim zaklju\u010dkom, pri katerih so \u0161e kako pomembne lokalne reference. Samo v tem primeru se bo namre\u010d umetnostna produkcija izognila ponavljanju ali vstopu v zaprti cikel. Tudi skozi nove estetske standarde je zgolj skozi reference na specifi\u010dne razmere, na katere se nana\u0161ajo, to, kar naredi umetnino, vredno, da se jo ustvari. Razmere, ki sem jih opazoval, odseva razstava Permanentna nestabilnost, ki je bila postavljena v Tirani decembra lani. Ker verjamem, da ima umetnost \u0161e kaj povedati in da ne potrebuje zgolj novih medijev, temve\u010d vse mo\u017ene medije, sem se odlo\u010dil, da bom postavil razstavo, na kateri bodo dela razli\u010dnih disciplin komunicirala med seboj skozi sporo\u010dilo, ki naj bi ga prinesla. V tem ti\u010di razlog, da ima v mojih o\u010deh slikarstvo enako pomembno vlogo kot instalacije, video, preformans, …<\/p>\n

Dejstvo, da sem postavil razstavo na Balkanu, ni poskus predstaviti regionalizem kot alternativo. Skrivnostne plasti, ki so skozi zgodovino ustvarile tako skupne to\u010dke kot tudi smrtonosne konflikte, so v meni zgolj zbudile zanimanje, ki sem ga sku\u0161al povzeti v konceptu Permanentne nestabilnost. Verjamem, da imajo na\u0161e kulture kljub raznolikosti veliko skupnih to\u010dk, prek katerih bi morali vsaj poskusiti premostiti razdaljo v komunikaciji, ki smo jo nasledili. In ker je Tirana \u010dista periferija, sem zgrabil prilo\u017enost, da bi iz interesa, ki ga lahko vzbudi pot tja, pridobil pot, ki jo nameravamo spremeniti v reden letni mednarodni dogodek.<\/p>\n

\n

Opomba:<\/p>\n

<\/a>[1]<\/a> Slavoj \u017di\u017eek, The Specter is Still Roaming Around, An Introductionto the 150th Anniversary Edition of the Communist Manifesto, Zagreb , Arkzin d.o.o., 1998, p.73<\/p>\n

\n

Fotografije:<\/p>\n

1. IRWIN, NSK Garda<\/i>
\n2. Aleksander Stanovski in Branko Crkjanac, Portret dr\u017eavljana FYROM<\/i>
\n3. Alban Hajdini, Brez naslova
\n4. Pravoljub Ivanov, Transformacija vedno vzame \u010das in energijo<\/i>
\n5. Igor Grubi\u0107, Povezovanje med vesolji<\/i>
\n6. Flutura Preka in Besnik Haxhillari, Guliverjevo spanje<\/i>
\n7. Marko Kova\u010di\u010d, Zvezda-No More heroes Anymore<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pribli\u017eujemo se koncu stoletja, ki so ga zaznamovale domala vse mo\u017ene dru\u017ebene revolucije. Prav vse so se za\u010dele s tehnologijo in kon\u010dale z vojno – zgolj zato, da bi se vrnile k tehnologiji, ki se spet vra\u010da k vojni. Zadnje desetletje je zaznamovalo tudi zmagoslavje zahodne kapitalisti\u010dne alternative nad komunizmom in njegovimi potomci, podiranje delitvenih zidov ter ponovno zdru\u017eitev in osvoboditev ljudi. Kljub temu se zdi, da je Balkan ostal ujet v napetosti med Legendo in Resnico.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11466,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11465"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11465"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11465\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11717,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11465\/revisions\/11717"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11466"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11465"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11465"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11465"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}