{"id":11471,"date":"1999-05-24T14:12:22","date_gmt":"1999-05-24T12:12:22","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11471"},"modified":"2017-06-11T20:24:53","modified_gmt":"2017-06-11T18:24:53","slug":"dusan-rutar-digitalna-estetika-globalne-podobe-in-etika-novega-tribalizma","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11471","title":{"rendered":"Du\u0161an Rutar: Digitalna estetika, globalne podobe in etika novega tribalizma"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Geopolitika in umetnost<\/a> | 1999 | Arhiv<\/p>\n

\n

Ve\u010dinske teorije<\/b><\/h4>\n

\u010clovek je bistveno subjekt. Subjekt mi\u0161ljenja. Od Descartesa do Freuda je zato logi\u010dna pot, ki je ni mogo\u010de sesuti.[1]<\/a><\/a> Biti subjekt mi\u0161ljenja pomeni biti racionalno bitje. Mi\u0161ljenje je vselej racionalno. Heglova Fenomenologija duha je absolutna knjiga. V njej je subjekt dobil dokon\u010dno potrditev svoje narave.[2]<\/a><\/a><\/p>\n

Subjekt mi\u0161ljenja pa je tudi verujo\u010de bitje, ki nujno verjame vsaj dvoje. Prvi\u010d. Bog vse ve oz. vse je pri bogu. Drugi\u010d. Z verjetjem je mogo\u010de priti do katere koli vednosti, ki je pri bogu. Subjekt mi\u0161ljenja torej veruje v boga. Tako Descartes. Freud se je z njim strinjal. V celoti. Le zakaj se ne bi.<\/p>\n

Kako je mogo\u010de priti do vsega, kar je (pri bogu)? Samo preko boga. Razgla\u0161amo torej, da bog ponovno mora biti. \u010ce ho\u010demo, da bi sploh kaj bilo.<\/p>\n

Iz uvodnega razmi\u0161ljanja moramo sklepati \u0161e takole: nekaj mora omejevati \u010dlovekovo verjetje oz. svobodo, saj razli\u010dne vednosti ne morejo biti enakovredne oz. enako dobre. To pomeni, da se mora \u010dlove\u0161ko bitje kot subjekt mi\u0161ljenja truditi, da pride do najbolj\u0161ega spoznanja, ne pa se zadovoljiti s katerim koli. Obstajati mora razlika v spoznanju, pri kateri je treba vztrajati. In kako je mogo\u010de vztrajati?<\/p>\n

Mo\u010d za vztrajanje pride od verjetja v boga. Prav verjetje vanj omogo\u010da samozaupanje in vztrajanje, ki je najprej vztrajanje v svojem telesu, saj je ta pogoj vsake subjektivnosti. [Stroji, na katere se priklju\u010di, pridejo kasneje.] Napor pri tem kajpak ni majhen, kajti bog \u010dlove\u0161kemu bitju neposredno ni\u010desar ne sporo\u010da, saj je nem. \u0160e ve\u010d: v bogu ni izdelanih vednosti, ampak so le mo\u017enosti zanje. Izdelati jih mora \u010dlove\u0161ko bitje samo. Pri tem lahko uporablja le verjetje in ni\u010d drugega. Lahko se tudi priklju\u010di na stroje, a v bistvu to ni\u010desar ne spremeni.<\/p>\n

Z verjetjem v boga torej lahko pridemo do dobre vednosti, medtem ko slabo zavra\u010damo. \u0160e ve\u010d: do nje tudi moramo priti. Kaj je torej dobra vednost?<\/p>\n

Preden pridemo do dobre vednosti, moramo vpeljati razlo\u010dek.<\/p>\n

Obstaja ve\u010dinska vednost <\/b>in obstaja manj\u0161inska vednost<\/b>. Obstaja tudi znanje: ve\u010dinska vednost je ob\u010de znanje in je informiranost. Manj\u0161inske vednosti v glavnem ni.<\/p>\n

\u017divimo v obdobju informacij in podatkov, ne pa vednosti in teorij. Obstajajo zgolj ve\u010dinske teorije. Tako pravita in dokazujeta Deleuze in Guattari. Prepri\u010dljivo. In kaj so ve\u010dinske teorije, kako jih prepoznamo? Bomo videli.<\/p>\n

Obstajajo tudi manj\u0161inske teorije. Tudi o njih govorita Deleuze in Guattari.[3]<\/a><\/a> Zelo prepri\u010dljivo. Ponovno. Vpra\u0161anje: Ali so manj\u0161inske teorije povezane z nastajanjem in ohranjevanjem dru\u017ebenih manj\u0161in in marginalnih dru\u017ebenih skupin? So morda teorije o manj\u0161inah in marginalcih? Poglejmo najprej, kaj so ve\u010dinske teorije.<\/p>\n

 <\/p>\n

Ve\u010dinska vednost<\/b><\/h4>\n

Nenehno kro\u017ei v dru\u017ebenem polju, se \u0161iri in reproducira. Nastala je kot serija metamorfoz, ki se naseljujejo v polju kot metastaze. V sodobnem svetu so se odlo\u010dili, da morajo vsi dr\u017eavljani v \u0161ole. Celo znanstveniki so z zadovoljstvom pograbili to odlo\u010ditev, kajti spoznali so, da se jim ponuja novo in mo\u010dno orodje, s katerim bo mogo\u010de \u0161iriti ve\u010dinsko vednost in se popularizirati. Danes smo so\u010dasno \u017ealostne pri\u010de te popularizacije in nemo\u010dni znanstveniki, saj vemo, da ljudje verjamejo v napa\u010dnega boga. Zaslepljeni verjamejo, da jim \u0161ole, ob\u010dila in druge institucije dajejo dovolj relevantnih informacij, znanja in dobre izobrazbe. V dolo\u010denem smislu imajo sicer prav: ljudje dobivajo vedno ve\u010d ve\u010dinske vednosti.<\/p>\n

Na drugi strani pa moramo upo\u0161tevati, da je ve\u010dinska vednost konformisti\u010dna. Kot taka je \u017ee davno izgubila emancipatori\u010dno mo\u010d in potenciale. Spremenila se je v ideolo\u0161ko prakso, danes pa zlasti slu\u017ei kapitalu, katerega osnovna zmo\u017enost je transformacija vsake informacije ali podatka v nekaj koristnega in dobi\u010dkonosnega. To zmo\u017enost kapital uporablja \u017ee od samega za\u010detka.<\/p>\n

Teorije, ki govorijo o globalizaciji sveta, so v teh \u010dasih ve\u010dinske. Splo\u0161no so raz\u0161irjene in sprejete. Po na\u010delu vem, da drugi verjamejo, da je tako. <\/i>Vrabci zato \u017ee \u010divkajo, da je svet na za\u010detku XXI. stoletja informacijska vas in da kapitalizem prodira v vse pore \u017eivljenja. Nih\u010de ni izvzet, nih\u010de ni zunaj, nih\u010de ni zase, vse je povezano v globalne mre\u017ee. Zunaj kapitalizma in globalnih mre\u017e preprosto ni mogo\u010de biti.[4]<\/a><\/a><\/p>\n

“Naravnih” ljudi ne ljubimo preve\u010d, kajti va\u0161\u010dani odhajajo zgodaj spat, en drugemu zavidajo in so polni ljubosumja. Ali to pomeni, da so vsi polo\u017eili oro\u017eje in pokleknili pred vsemogo\u010dnim kapitalom? Prekmalu.<\/p>\n

Ozrimo se za trenutek na film z naslovom Trumanova predstava.<\/i> V njem lahko opazujemo, kako je svet zaprt. Opazujemo, kako je, \u010de je svet zaprt. In kako je?<\/p>\n

Najprej bi radi poudarili, da Trumanov svet ni naravna vas. Njegov svet je popolnoma umeten, narejen pa je bil na osnovi dolo\u010dene vednosti. Namen je bil pri tem jasen in o\u010diten: hoteli so novo, sve\u017eo in originalno televizijsko nadaljevanko. Predstava mora biti alternativna, druga\u010dna, originalna in popolna. Seveda. V ta namen so ustvarili umeten in “nerealen” svet, tehnosvet, kibersvet, v katerem so do potankosti simulirali realnost.<\/p>\n

[Seveda bi se lahko vpra\u0161ali, zakaj so verjeli, da potrebujejo tako simulacijo, in zakaj je razumno, \u010de jo ustvarijo.] Za svojo stvaritev so potrebovali armado delavcev in pomo\u010dnikov. In velikansko koli\u010dino denarja, seveda. Z vsem tem so ustvarili nov tehnolo\u0161ki svet, v katerem so dobesedno vsak detajl Trumanovega \u017eivljenja koordinirali nevidni asistenti. Trumanovo \u017eivljenje je bilo na neki na\u010din ustvarjeno \u017ee vnaprej, \u010deprav je bilo v njegovi vsakdanjosti vse videti spontano. Koordinacija med soustvarjalci njegovega kibernetskega sveta je bila popolna in absolutna.<\/p>\n

V takem svetu, ki ga je bila zapolnjevala simulacija, je bilo mogo\u010de uresni\u010diti \u010disto vsako fantazmo. Do potankosti je bilo mogo\u010de oblikovati novo \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje. Vse je bilo ustvarjeno, kajti vse je bilo mogo\u010de programirati in nato \u0161e ustvariti. In ustvarili so vse: delovne dneve, “prosti” \u010das, ljubezen, spolno \u017eivljenje, prijateljstvo, zaposlitev itd. Vpra\u0161ati se smemo, kako je bilo mogo\u010de kreirati \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje v vseh detajlih. Ali je kaj takega sploh mogo\u010de? Odgovor je precej preprost: je mogo\u010de, kajti ustvarjalci filma in njihovi pomo\u010dniki so poznali \u017eeljo gledalcev. Vsi vemo, da upravniki ob\u010dil gledalcem, bralcem in poslu\u0161alcem ponujajo natanko tisto, kar ti pri\u010dakujejo. Ne ponujajo ni\u010desar, \u010desar t. i. drugi ne \u017eelijo.<\/p>\n

In kako vedo, kak\u0161na je narava \u010dlove\u0161ke \u017eelje? So morda prebirali Freuda, Lacana, Derridaja? Ne, niso, vendar preprosto intuitivno in spontano vedo, kako se \u017eelji stre\u017ee. A kako je mogo\u010de, da to vedo? Vedo zato, ker je v svetu, v katerem \u017eivimo, \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje predvidljivo. Zlahka zvemo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, \u010de le prisluhnemo lastnim dru\u017ebenim refleksom. Ti so zanesljivi, zato lahko uporabljamo analogije: \u010de nam je v\u0161e\u010d X, bo gotovo v\u0161e\u010d tudi drugim itd. Moja \u017eelja je \u017eelja drugih, velja pa tudi obrnjeno. Ljudje, ki ne verjamejo v re\u010di, v katere verjamemo sami, so drugi od drugih in so tujci. Kot taki so druga\u010dni. In obstajajo druga\u010dni ljudje, ki \u017eivijo v druga\u010dnih in oddaljenih svetovih, ki jih ni mogo\u010de simulirati in ustvarjati.<\/p>\n

Toda ve\u010dinski ljudje verjamejo natanko to, kar verjamemo tudi sami. In tudi \u010de ne verjamejo, je vselej mogo\u010de, da bodo za\u010deli verjeti v to, v kar verjamemo sami. Javna ob\u010dila so bila ustvarjena natanko v ta namen, kajti ve\u010dinski ljudje so refleksna in spontana bitja. \u010ce \u0161e niso v tem trenutku, bodo gotovo v prihodnosti. Na to lahko ra\u010dunamo.<\/p>\n

Kibernetski svet je umeten, so\u010dasno pa je tudi popolna simulacija in realizacija \u010dlove\u0161ke \u017eelje. V kibernetskem svetu je \u017eelja vselej \u017ee zadovoljena. Narejen je kot simulacija ve\u010dinskih prepri\u010danj: re\u017eiser filma o Trumanu spontano verjame, da gledalci verjamejo to in ono, so\u010dasno pa ve, da so njihova prepri\u010danja pravilna in utemeljena. Nadaljevanje zgodbe je preprosto: re\u017eiser gledalcem ponudi, kar resni\u010dno \u017eelijo in pri\u010dakujejo. \u0160e pred tem je ustvaril izdelek, ki ga bo ponudil, in njegova naloga je bila \u0161e enkrat \u010disto preprosta: paziti mora le \u0161e na to, da se zgodba ne bo prekinila in sesula. Zgodba se mora nadaljevati gladko in brez prekinitev. Ko so ljudje zadovoljni s tem, kar so dobili, se krog sklene: zdaj ljudje “zares” \u017eelijo, kar so dobili, so\u010dasno pa “zares” verjamejo v to, kar je bila na za\u010detku zgolj domneva.<\/p>\n

To je bila kratka pripoved o naravi na\u0161ega sodobnega \u017eivljenjskega prostora. Povejmo \u0161e besedo ali dve o naravi na\u0161ega \u017eivljenjskega \u010dasa.<\/p>\n

Vsi \u017eivimo v pastoralnih \u010dasih, v katerih igra odlo\u010dilno vlogo krotko telo<\/b>, kot ga je imenoval Michel Foucault.[5]<\/a><\/a> Krotko telo kajpak spremlja krotka du\u0161a: ko se podreja telo, se podreja tudi du\u0161a. Druga\u010de ne more biti, \u010deprav obstaja mo\u017enost razhajanja, ko se telo navidez sicer ukloni, vendar du\u0161a \u010daka na primeren trenutek za pobeg. A v dana\u0161njih \u010dasih je takega razhajanja vse manj in manj. Odlo\u010dilni razlog je br\u017e\u010das ta, da infinitezimalna oblast<\/b> nad telesom, kot jo je imenoval Foucault, ne oblikuje samo telesa in du\u0161e, ampak tudi okolje. Tako kot v Trumanovem primeru. Torej ni nadzorovano le telo, nadzorovano mora biti tudi okolje. To je ustvarjeno, ustvarjeno pa je tudi telo. Ustvarjena je seveda tudi du\u0161a. Vse je ustvarjeno. Kako tudi ne: vse druga\u010dno kot ustvarjeno niti ne more biti.<\/p>\n

Sodobno okolje je vse bolj virtualno, tehni\u0161ko in tehnolo\u0161ko posredovano. Je kibernetsko, digitalizirano, posredovano s stroji, z ra\u010dunalniki, vmesniki, s \u010dipi. Okolje zato ni ve\u010d realno, ampak je hiperrealno, kar pomeni, da je povsem lo\u010deno od realnosti, ki je implodirala, pogreznila se je vase in izginila. Za hiperrealnost je zna\u010dilna nenavadna enodimenzionalnost, kot bi dejal Marcuse, in enozna\u010dnost. V hiperrealnem svetu je vsak objekt natanko to, za kar ga imate. Nobene dvoumnosti ni ve\u010d, nikakr\u0161na transcendentalna redukcija ni ve\u010d potrebna, da bi pri\u0161li “nazaj k stvarem”. Te so \u017ee tukaj.<\/p>\n

Vse je prijazno, vse gladko te\u010de, za vse je poskrbljeno, komunikacija je \u010dista, brez motenj, zatikanj, problemov, kontradikcij, protislovij. V hiperrealnem svetu so vsi Vsi, in Vsi so le zato, ker je Truman Eden. Brez Trumana ne bi bilo spektakla, ne bi bilo simulakra, ne bi bilo simulacije, ne bi bilo ni\u010desar. Vse je bilo narejeno izklju\u010dno zanj. Samo pomislite: svet, narejen zgolj za enega samega \u010dloveka.<\/p>\n

In Trumanu nikoli ne pade na misel, da je v “njegovem” svetu karkoli “narobe”, “problemati\u010dno”, “spotakljivo”. Svet, v katerem \u017eivi posameznik, tako ali tako ni “njegov”. Vselej je ob\u010di. Torej bi se \u010dlovek moral spra\u0161evati, “\u010digav” potem svet sploh je.<\/p>\n

A tu je \u017ee te\u017eava: Truman se nikoli ne spra\u0161uje. V nekem smislu je povsem zadovoljen: v “njegovem” svetu je vse na pravem mestu. Torej je spra\u0161evanje povsem odve\u010d, nesmiselno. Spra\u0161evanje je izginilo, kot je izginila realnost. Izginilo je skupaj z njo. Tudi vznemirjenost je izginila, izginili so diskurzi, izginilo je razmi\u0161ljanje, spra\u0161evanje. Subjekta mi\u0161ljenja ni ve\u010d.<\/p>\n

Ko ni ve\u010d realnosti, je le \u0161e njena simulacija. Truman \u017eivi v simuliranem svetu: kot popolna realizacija fantazmatskega objekta. Hkrati je vse: objekt, nevtralno bitje, normalen \u010dlovek, zadovoljne\u017e, povpre\u010dne\u017e, utele\u0161enje statisti\u010dne manipulacije, prilagojen \u010dlovek, jaz, oseba, osebnost. Ne spra\u0161uje se o ni\u010demer, ampak preprosto \u017eivi vsakdanje \u017eivljenje. Tukaj in zdaj: brez preteklosti in brez prihodnosti. Ne beli si las, ne vznemirja se, tro\u0161i dobrine in \u0161teje ure do smrti. Hodi v slu\u017ebico, ki jo opravlja korektno, po predpisih, kot je treba. V njegovem \u017eivljenju je vse, kot je treba. Nobena stvar ni tako, kot ni treba.<\/p>\n

Obstaja pa naklju\u010dje. Hvala bogu! Naklju\u010dje je prese\u017eek, element, ki ga ne zajame nobena statistika, noben model, nobena simulacija, noben kibernetski svet. Je onkraj vsakega predvidevanja, kalkulacije in na\u010drtovanja, zato ga tudi ni mogo\u010de zajeti. \u0160e enkrat, hvala bogu!<\/p>\n

Za oblikovanje simuliranega sveta je vsekakor potreben objekt, ki ga je mogo\u010de modelirati in simulirati. Objekt je zaradi tega umetno ustvarjen, saj realnega objekta ni mogo\u010de modelirati. Ni ga mogo\u010de in ni ga treba. Toda izid modeliranja je nenavaden: ko je umetni objekt mogo\u010de modelirati, ga je tudi treba. Vedno znova. Imperativ. Zares nenavadno. Zakaj ta imperativ? Ali niso neko\u010d govorili o tabuju incesta, ki da \u0161ele zares omogo\u010da obstoj sveta oz. realnosti ter objektov?<\/p>\n

 <\/p>\n

Manj\u0161inske teorije<\/b><\/h4>\n

V simuliranih svetovih ni tabuja incesta. Je simulacija sveta incest? Je nekaj, \u010desar ni mogo\u010de narediti? A \u010de ni mogo\u010de, kako jim je uspelo? Ustvarili so nov svet in \u0161e vedno ga ustvarjajo: hiperrealni svet. Nov svet brez tabuja. Toda ne, novega sveta ne bi bilo, \u010de ne bi bilo nevednega Trumana. Ko ta pridobi vednost, ko j\u00e9 z drevesa spoznanja, do \u010desar pride po \u010distem naklju\u010dju, odide, zapusti umetni in samo zanj ustvarjeni svet. Ali je nevedni Truman Adam? Adam Kadmon<\/i>, nevedni \u010dlovek. Je nevedni \u010dlovek sploh \u010dlovek? In kaj je najmanj\u0161a vednost, ki jo moremo pripisati \u010dlove\u0161kemu bitju? Ki jo moramo. \u0160e en imperativ.<\/p>\n

V filmu, ki ga obdelujemo, je sicer vse videti spontano, \u010deprav obstaja vnaprej\u0161nji dogovor med protagonisti, kaj se ne sme zgoditi. Obstaja torej dolo\u010dena meja, ki jo je prepovedano prestopiti. Zlasti pa se ne sme zgoditi naklju\u010dje, ki pa se v resnici zgodi. Zgodi se namre\u010d nepredvidljivo sre\u010danje med mo\u0161kim in \u017eensko. To je edino sre\u010danje, ki ima realni status. Takoj je kajpak jasno, da bo moral razpasti bodisi umetni bodisi realni svet. Oba ne moreta obstajati in obstati.<\/p>\n

\u010ceprav je film fikcija, gre v Trumanovi predstavi za NA\u0160 svet, le da tega no\u010demo priznati. Svet je dobesedno zaprt, je simulirana realizacija fantazme o pristnih med\u010dlove\u0161kih odnosih in o prijaznem svetu, zato se Truman \u010disto na koncu kot Kri\u0161tof Kolumb z jadrnico Santa Maria na obzorju zaleti v \u00bb nebo\u00ab . Zleze z jadrnice in se odpravi po stopnicah do vrat, na katerih pi\u0161e \u00bbizhod\u00ab . Truman na koncu izstopi iz simuliranega sveta in tega mu ne more prepre\u010diti niti bog. Ne zapre vrat, tako kot v znani zgodbi, ki jo je spisal Sartre, ampak odide. Zapusti prijazni svet, v katerem je bilo \u010disto vse narejeno samo zanj.<\/p>\n

Truman postane subjekt.<\/p>\n

Film Trumanova predstava<\/i>je film o emancipaciji, ki ni ni\u010d drugega kot osvoboditev \u017eelje<\/b>. Pri tem moramo seveda potegniti ostro lo\u010dnico med tem, kar vsakdanja zavest razume kot osvobajanje \u017eelje, in tem, na kar mislimo sami.<\/p>\n

Osvobajanje \u017eelje ne pomeni trganja \u017eeleznih spon in jeklenih verig, zaradi katerih smo kot osebnosti in psiholo\u0161ki ljudje nemo\u010dni ujetniki krutega okolja, ki ne dovoli, da bi \u017eiveli polno ter neposredovano avtenti\u010dno \u017eivljenje. Samo pomislite na t. i. seksualno revolucijo v \u0161estdesetih letih XX. stoletja. Kaj je prinesla? Nikakr\u0161nega osvobajanja \u017eelje, ampak perverznosti, \u0161e ve\u010djo tesnobo, nebrzdanost, prisilo k ponavljanju. Osvobojeni so bili goni, ne pa \u017eelja. Tudi drugim marginalcem, ki so se osvobajali, se ni godilo dosti bolje.<\/p>\n

V tem pa je paradoks, kajti goni so vselej osvobojeni, saj jih sploh ni mogo\u010de ujeti in zapreti. Goni vedno dose\u017eejo svoj cilj, zato jih ni potrebno osvobajati. Z \u017eeljo je kajpak druga\u010de. Vedno je ujeta v fantazmatski scenarij: zunaj njega je preprosto ni. Osvoboditev \u017eelje zato pomeni razpust imaginarija, ki prina\u0161a ter zagotavlja ugodja. \u017delja potem sicer ne bo ni\u010d bolj “svobodna” , kot je bila pred tem, zgodilo pa se bo nekaj drugega. Pomembnej\u0161ega.<\/p>\n

Razpust imaginarnega scenarija omogo\u010di soo\u010denje s pogoji \u017eelje. Njen osnovni pogoj pa je manko v Drugem, kar pomeni, da se subjekt, ko razpusti fantazmo, soo\u010di z mankom kot vzrokom \u017eelje. Emancipacija je zato tudi separacija: prepoznavanje prave narave Drugega in oddaljitev od domnevno nekastriranega Drugega. In \u0161ele separacija omogo\u010da tako subjektovo delovanje, ki proizvaja emancipatori\u010dne u\u010dinke. Ne gre za boj med mo\u0161kimi in \u017eenskami, na primer, ampak za neprekinjeni boj zoper imaginarije oz. umetno ustvarjene svetove in oblastne odnose. Saj \u017eenske ne morejo izstopiti iz odnosov, da bi “bile” emancipirane. Subjekt zaradi manka biti niti ne more biti. Subjekt je namre\u010d ni\u010d, medtem ko je njegova identiteta le metonimi\u010dni poskus, da bi nekako razre\u0161il zagato z “biti” in jo napolnil z vsebino. Ni torej res, da nekateri ljudje \u017eivijo bolj avtenti\u010dno kot drugi. Ne, problem je drugje.<\/p>\n

Problem je v naravi oblastnih in imaginarnih dru\u017ebenih odnosov. Zaradi njih in samo zaradi njih so nekateri ljudje v takem polo\u017eaju, da imajo vsega dovolj, medtem ko drugi nimajo ni\u010desar. Boj proti nepravi\u010dnostim, ki jih proizvajajo oblastni odnosi, je zato boj za emancipacijo. Ni torej boj zoper druge ljudi in njihove nenavadnosti, ampak boj proti na\u010dinom in vzvodom, ki vzpostavljajo dolo\u010dene gospostvene odnose, tj. odnose podrejanja in nadrejanja, vklju\u010devanja in izklju\u010devanja. Zaradi katerih se ljudje ne spra\u0161ujejo, kako \u017eivijo in “\u010digav” je svet.<\/p>\n

Z \u017eeljo in njenim delovanjem je zato povezana etika<\/b>. Ta v bistvu pomeni prekinitev poti, imaginarne poti, po kateri stopamo kot substancialne osebnosti k domnevno svetlim obzorjem, v resnici pa skrbimo le za nadaljevanje simuliranega gospostva, kajti gospostvo je vselej le simulirano, \u010deprav to \u0161e ne pomeni, da nima \u0161e kako otipljivih empiri\u010dnih u\u010dinkov. Prekinitev poti je zaradi tega mogo\u010de razumeti kot na\u010din novega, druga\u010dnega samozavedanja in samospra\u0161evanja. Druga\u010de re\u010deno: je na\u010din, kako se vpra\u0161amo po svoji identiteti, tj. po pogojih njenega obstoja.<\/p>\n

Prekinitev imaginarne ter oblastne poti je neposredno povezana s konceptom simbolne smrti<\/b>, o \u010demer je govoril (in govori \u0161e danes) Baudrillard.[6]<\/a><\/a> Simbolna smrt je smrt, je konec uveljavljenih, ve\u010dinskih kodov, ki strukturirajo vsakdanje \u017eivljenje in ga ohranjajo pri \u017eivljenju. Je konec interpretacij in ve\u010dinskih teorij, v katere spontano verjamemo in se zanje bojujemo. Seveda je s tem tudi konec dolo\u010denih praks vsakdanjega \u017eivljenja, ki izhajajo neposredno iz verjetij in vednosti. Konec je sicer nasilen, vendar je tudi logi\u010den. Interpretacije razvijemo do njihovega logi\u010dnega konca in jih razpustimo. In kaj ostane? Ostane manj\u0161inska vednost. Sklep: manj\u0161inska vednost je dobro.<\/p>\n

Po tem kratkem izletu smo pri\u0161li do sklepa, da so manj\u0161inske teorije tiste, ki problematizirajo same pogoje tega, kar je. \u0160e ve\u010d: manj\u0161inske teorije so emancipatori\u010dne, medtem ko ve\u010dinske utrjujejo stereotipne predstave sveta in njegove prakse, kar pomeni, da niso emancipatori\u010dne, ampak so diskriminacijske. In kak\u0161na je globalna podoba sveta danes? Podoba je dvojna.<\/p>\n

 <\/p>\n

Globalna podoba sveta<\/b><\/h4>\n

Najprej je seveda digitalizirana.[7]<\/a><\/a> To preprosto pomeni, da je postala zaprt sistem, struktura z neskon\u010dno mo\u017enostmi, ki so ujete v digitalne zapise. V tako ustvarjeni podobi sveta ni ni\u010d svetega, prepovedanega ali nemogo\u010dega. V digitaliziranem svetu je dobesedno vse mogo\u010de. Nemogo\u010de je postalo mogo\u010de. In kaj bo sledilo?<\/p>\n

Toda Descartes doka\u017ee nujnost verjetja v boga v realnem \u010dasu. Katoli\u0161ka cerkev ga zaradi tega ni nikoli nagradila, \u010deprav bi ga morala. Vpra\u0161amo se lahko, zakaj tega ni storila.<\/p>\n

Cerkev niti danes ne hvali Descartesa zato, ker sama verjame v nekastriranega boga, ki ne more obstajati, saj je tak bog kot leseno \u017eelezo. Ne more obstajati, saj bi potem lahko podvojeval samega sebe, to pa ni mogo\u010de, ker bi bilo nenadoma ve\u010d bogov, lahko pa je le eden. In ta, ki je, mora biti kastriran, tj. v dolo\u010denem smislu nemo\u010den in omejen. Zaradi tega je tudi smiselno govoriti o ananke.<\/i> Obstaja torej nujnost, ki pa ni deterministi\u010dna. Zaradi nje je svet odprt in nedolo\u010den, bog pa je kljub vsemu popoln.<\/p>\n

Descartes govori o nedolo\u010denem in nedolo\u010dljivem svetu. Cerkev govori o dolo\u010denem bogu in dolo\u010denem svetu. \u010ce ne bi bilo tako, pape\u017e ne bi mogel biti nezmotljiv. Ker pa je bog kastriran, je nezmotljiv \u0161ele Freud. Pape\u017e je seveda poglavar, bojevnik. Vojskovodja.<\/p>\n

Toda Freud kot nezmotljiv v analiti\u010dnem postopku pacientu ni\u010desar ne pove. Trdi, da ve, kako nastaja odgovor na vpra\u0161anje, ki se imenuje nevroza, a odgovora ne poda. Nikoli. Do njega mora priti analizant. Natan\u010dneje: ustvariti ga mora. Sam samcat. Biti svoboden in avtonomen zato pomeni biti sposoben ustvarjati odgovore na vpra\u0161anja, ki se zastavljajo z nevrozo, sicer pa ne. Ta je namre\u010d radikalna problemska situacija, ne pa \u010dlovekova nenormalnost. In kateri je problem?<\/p>\n

Problem, o katerem govorimo, je tale: Kak\u0161na je resni\u010dna narava Velikega Drugega? \u010clove\u0161ko bitje ima namre\u010d lahko prostor le v polju Drugega. Zunaj njega ni ni\u010desar. In \u010de prostora ne najde? Nevroza je rezultat dejstva, da \u010dlove\u0161ko bitje nima prostora v Drugem oz. ga ne more ustvariti na na\u010din, ki bi prinesel zadovoljstvo, pomiritev in pokoj. To pomeni, da je \u017ee sama nevroza vpra\u0161anje o Drugem in njegovi konstituciji, in ne toliko vpra\u0161anje o naravi in konstituciji nevroti\u010dnega posameznika, ki naj bi bil zaradi nje nenormalen, kot radi verjamemo. Nevrotik ni nenormalen, ampak s svojo prisotnostjo postavlja pod vpra\u0161aj tisto, kar imamo sicer za normalno. Kar imamo za najbolj normalno in najmanj vpra\u0161ljivo, je v nevrotikovih o\u010deh \u0161e najbolj problemati\u010dno. A to lahko spoznamo \u0161ele, \u010de se povpra\u0161amo po resni\u010dni naravi Drugega.<\/p>\n

Ko se spra\u0161ujemo po resni\u010dni naravi Drugega, smo ustvarjalni. Tako kot je ustvarjalna histeri\u010darka, ki ne dovoli, da bi se svet okoli nje sklenil in jo posrkal vase. Histeri\u010darka zastopa mo\u017enost nemo\u017enosti sveta. V dveh pomenih.<\/p>\n

Prvi\u010d. Histerija je mo\u017enost sveta. Je ena od mnogih mo\u017enosti. Vendar je tudi posebna, saj kot partikularna zastopa univerzalno nemo\u017enost sveta, da se pogrezne vase. Ta se lahko pogrezne vase le, \u010de ni ve\u010d histerikov. Drugi\u010d. Histerija je mo\u017enost nemo\u017enosti tako, da je ljudje ne prepoznajo kot tako, ampak jo prepoznajo kot nenormalnost. Ne morejo je prepoznati kot to, kar je: od tod nemo\u017enost. Prepozna jo lahko le sokolje analitikovo oko. V vse bolj digitaliziranem svetu pa tudi tega ni ve\u010d. V njem namre\u010d ne obstaja panopti\u010dni pogled, ampak obstaja antiokulocentri\u010dni diskurz, tj. pogled od nikoder, kot ga je imenoval Martin Jay.[8]<\/a><\/a> Vsa na\u0161a \u010dutila in spomin so virtualizirani ter digitalizirani.<\/p>\n

In to, kar je danes mogo\u010de, je mogo\u010de v globaliziranem svetu, v svetu brez zgodovine, saj je tehnosvetovi nimajo. Te\u017eava, ki se pri tem pojavi, nikakor ni zanemarljiva: ko ni zgodovine, ne more biti iznajdevanja oz. kreiranja novega. Ali natan\u010dneje: novo nastaja le v procesu recikliranja. To pomeni, da nastajajo novi tehnosvetovi, znotraj njih pa ni mogo\u010de ni\u010desar ustvariti. Obstajajo torej nekak\u0161ni svetovi za enkratno rabo.<\/p>\n

Novo vselej nastaja ob pomo\u010di nostalgije, pravi Baudrillard.[9]<\/a><\/a> To pomeni, da v realnem svetu novo vselej nastaja v navezavi s starim, celo v navezavi z arhai\u010dnim, prvim, izvirnim. Nostalgija je namre\u010d poskus vrnitve k prvemu ali ni\u010dtemu \u010dasu. In zakaj bi se radi vrnili prav tja? Zato, ker nezavedno verjamemo, da lahko izstopimo iz sedanjega sveta in se vrnemo v svet brez napetosti. Freud je za ta vzgib izna\u0161el prikladno ime: Tanatos.<\/p>\n

Zgodovinski svet je torej retrospektiven, medtem ko je tehnosvet stati\u010den in brez zgodovine. Prav zaradi tega je v zgodovinskem svetu mogo\u010da tudi kreacija novega. A ko ustvarjamo novo, ne postavljamo retrospektive, ne gledamo nazaj. Ne, nikamor ne gledamo, sploh ne gledamo. Kreiramo. Novo. Kreiranje nima ni\u010d skupnega z gledanjem.<\/p>\n

Novo je avtenti\u010dno. Ni digitalizirano in ni u\u010dinek kombinatorike. V tehnosvetovih ni novega, ampak so realizirane fantazme. Tehnosvetovi so realizirane fantazme. Od tod ob\u010dutek svobode: danes lahko vsakdo brez problema realizira svoje najbolj skrite in najbolj obscene fantazme. V kibernetskih in virtualnih svetovih.<\/p>\n

Konec zgodovine, ki ga zaznamuje rojstvo tehnosvetov, pa ni samo konec realnega sveta, ampak je tudi konec telesa<\/b>, ki so ga razglasili za zastarelega. Je konec krotkega telesa, ki ga je raziskoval Foucault. In kaj ga zaznamuje? Nemara predvsem tole: odsotnost bole\u010dine. T. i. mehke tehnologije so postale organski del telesa, njegov nepogre\u0161ljivi sestavni del. Toda tako telo (kibernetsko, seveda) je povsem spremenjeno glede na staro telo, ki ga je oblikovala in preoblikovala infinitezimalna oblast. Razra\u0161\u010da se in spreminja, a ne zato, ker bi tako hotel duh, s \u010dimer bi dokazoval tudi prevlado nad telesom, ampak zato, ker to omogo\u010da tehnologija. Ukaz za preobrazbo telesa tako prihaja od zunaj, in ni\u010d ve\u010d od znotraj. Tehnologije so notranje, so organski del telesa, a zaradi tega je samo telo postalo pozunanjeno. Obstaja le \u0161e kombinatorika poljubnega \u0161tevila elementov ali prvin, ki jih je mogo\u010de zlagati skupaj in oblikovati telo. S tehnolo\u0161kim napredkom se bo \u0161e naprej preobra\u017ealo tudi oz. zlasti telo.<\/p>\n

Preobrazbe so nujno stopnjevane. Ujete so v \u010dar napredka. Linearnega napredovanja, ki ne pozna nobene meje ve\u010d, saj jo je \u017ee dosegel in presegel. V\u010deraj\u0161nje je zato zastarelo in nostalgi\u010dni spomin lahko prepoznava zgodovino le \u0161e kot nekaj odve\u010dnega, neuporabnega in nekoristnega. Spremenila so se prizori\u0161\u010da: spremenilo se je okolje, spremenil se je svet. Nastali so novi svetovi, nastala so nova digitalizirana prizori\u0161\u010da.<\/p>\n

Telo je novo prizori\u0161\u010de.[10]<\/a><\/a> Morda ni ve\u010d osrednje, vendar je \u0161e vedno klju\u010dno prizori\u0161\u010de za oblikovanje \u010dlovekove identitete. Telo kot prizori\u0161\u010de je spremenjeno: notranjost je postala presojna, postala je zunanjost, ki jo je mogo\u010de nadzorovati preko ra\u010dunalni\u0161kega monitorja. Ni ve\u010d intime, ni ve\u010d skrivnosti. Danes se vedemo, kot da vemo, kako deluje telo, ki je vse bolj kibernetsko.<\/p>\n

Telo je modelirano, obstajajo modeli telesa. Lahko izbirate: V kateri model bi radi sko\u010dili? V kateri model bi se radi spremenili? Katero kibernetsko telo bi radi postali?<\/p>\n

Kaj pa zavest? V trenutku, ko se boste v tehnosvetu zavedli sebe, bo nastal stra\u0161en problem: Kako naj vem, da nisem klon? Kako naj vem, da sem? In kdo so drugi, \u010de niso kloni? Kdo so, \u010de so kloni? Je tako spra\u0161evanje sploh smiselno?<\/p>\n

Seveda je smiselno, kajti klonirano telo nikoli ne more biti enako drugemu, pa naj genetiki verjamejo, kar ho\u010dejo. \u010clove\u0161ko bitje se v nekem trenutku zave sebe. In ko se zave, se zave neke odsotnosti, praznine. Najprej se zave samega sebe, tj. praznine, ni\u010da. Zavest o praznini je pogoj vsake mogo\u010de zavesti. \u010clovek se z njo zave absolutne osamljenosti in odtujenosti od sebe. Ni zavesti brez absolutne odsotnosti, osamljenosti. Osamljeno bitje pa v trenutku samozavedanja ni ve\u010d del empiri\u010dne ali simulirane oz. predpostavljene mno\u017eice. In kam se preseli?<\/p>\n

Preseli se iz kibernetskega sveta drugam. Ne vemo, kaj je ta drugi prostor, in niti no\u010demo vedeti. Drugi prostor naj ostane prostor-brez-vednosti. Prostor, iz katerega se umikamo, je napolnjen z reklamnimi oglasi. Je kot poln zabojnik, katerega sestavine se povezujejo med seboj v neskon\u010dnem delirantnem plesu permutacij. Brez vednosti je, a ta v orgiji nima kaj iskati. Vpra\u0161anje je kajpak tole: Kaj po\u010deti po orgiji?[11]<\/a><\/a><\/p>\n

Baudrillard odgovarja: danes \u017eivimo v \u010dasu simulacij. Vse je \u017ee za nami, zato zgolj simuliramo, da ne bi bilo treba prepoznati tega dejstva in ga sprejeti. In simuliramo vse: komunikacijo, svetove, eksistence, telesa, du\u0161e, duhove. Vedemo se tako, kot da je mogo\u010de odkrivati in ustvarjati, \u010deprav je bilo vse \u017ee odkrito in ustvarjeno. Znanost zato ne more ve\u010d bistveno napredovati: vse spoznavne revolucije so bile \u017ee narejene. Odkriti ne moremo ni\u010d bistveno novega, druga\u010dnega, alternativnega. Lahko le premlevamo premleto in pre\u017evekujemo pre\u017eve\u010deno. Recikliramo. V virtualnih in kibernetskih svetovih lahko bebavo ponavljamo \u017ee povedano, prikazano, predstavljeno. Vedemo se, kot da <\/i>vse to \u0161e ni bilo povedano, prikazano, predstavljeno. Novo vpra\u0161anje: Kaj sploh \u0161e lahko naredimo?<\/p>\n

Ve\u010dinskih teorij v resnici ni ve\u010d. Z revolucijami so izginile. Revolucije po drugi svetovni vojni so bili divji izbruhi, nebrzdane erupcije. Iz kaosa. Kar je ve\u010dinsko, je metastaza<\/b>, kot bi dejal Baudrillard. Vse se \u0161iri v vse smeri in z neznansko hitrostjo, a vednosti ni ve\u010d: so zgolj informacije, znaki, ujeti v divje kroge in elipse, ter rizomati\u010dne, fraktalne strukture. V njih je klju\u010dna vztrajnost, inercija. V hiperrealnosti stvari vztrajajo, ne da bi sploh kdo vedel, zakaj, od kdaj, \u010demu. Neko\u010d se je nekaj za\u010delo, potem pa so strukture nadaljevale kar same.<\/p>\n

 <\/p>\n

Totalna zapolnitev<\/b><\/h4>\n

Vse je vse. Ni\u010desar ve\u010d ni. Vsak drobec je Vse: ni ve\u010d razlik. Kapital se je osvobodil vseh spon, zavrnil je vse revolucionarne gro\u017enje, povzdignil se je, transcendiral se je, postal je avtonomna onstranska manj\u0161ina. Segel je onkraj in u\u0161el vsakemu nadzoru, vsakemu poskusu dolo\u010danja in determiniranja. Kapital zato nemoteno ustvarja hiperrealne strukture, neslutene povezave, ki jih sploh ni mogo\u010de nadzorovati. \u0160e misliti jih ni mogo\u010de, saj se prehitro preobra\u017eajo, prestrukturirajo, metamorfirajo. Kapital jih ustvarja zase.<\/p>\n

Totalna dopolnitev sveta je koncept, ki izhaja iz spoznanja o nujnosti prese\u017enega ozna\u010devalca. Mana <\/i>ozna\u010devalca, kot bi mu rekel L\u00e9vi-Strauss. K svetu moramo vselej pri\u0161teti \u0161e prese\u017eek, \u010disto formo, prazni ozna\u010devalec, ki je lahko karkoli. Potem je svet dopolnjen, kar pomeni, da ima lahko pomene. Ko je \u010dlovek postal simbolno bitje, se je odprlo polje pomenov in smislov. Struktura sveta se ni spremenila, pojavila se je le nova mo\u017enost oz. zahteva. Svet pomenov je mogo\u010de dopolniti oz. strukturirati na neskon\u010dno na\u010dinov. Pri tem se spreminja pomen, medtem ko svet ostaja Isti.<\/p>\n

S spreminjanjem oz. s proizvodnjo pomena se spreminja tudi vednost o svetu. Na dolo\u010deni ravni se sicer ne dopolnjuje, kar pomeni, da lahko dose\u017eemo raven absolutne strukturne vednosti, vendar se kljub temu spreminja. Spremembe najla\u017eje razumemo s pomo\u010djo koncepta epistemolo\u0161kega reza (Bachelard) ali paradigmatskega prehoda (Kuhn). Oba koncepta trdita, da se s prehodom spremenita struktura vednosti in pomen, medtem ko resnica ostaja Ista.<\/p>\n

Zakaj so ti prehodi pomembni? Taki so zato, ker ka\u017eejo na totalitarnost logike dopolnitve, o kateri govorimo. Sprva, v modernem \u010dasu, je \u010dlovek kot subjekt dopolnjeval realni svet. Ta se je dopolnil s subjektovo prostovoljno podreditvijo. Korist sta imela oba: subjekt in svet. Slednji je postal saturiran, subjekt pa je dobil ob\u010dutek pripadnosti in varnosti. Oboje je branil pred morebitnimi hudodelci, zato so lahko nastajale in se ko\u0161atile ideje o narodni pripadnosti, lojalnosti, patriotizmu itd. V resnici pa je \u0161lo le za igro, v kateri je subjekt razvijal in dopolnjeval svojo subjektivnost, ki se v temelju ni spreminjala, saj bi se v nasprotnem primeru sesul tudi svet, ki se je dopolnil prav z njegovo prostovoljno podreditvijo.<\/p>\n

Danes je nekoliko druga\u010de. Tehnosvetovi so \u017ee od samega za\u010detka narejeni tako, da so saturirani, dopolnjeni. To pomeni, da ne potrebujejo subjekta in njegove podreditve. Subjekt je postal odve\u010d, tehnosvetovi pa so sami sebi dovolj.<\/p>\n

Vpra\u0161anje, s katerim se bomo morali \u0161e veliko ukvarjati, je obse\u017eno: Kaj naj stori subjekt? S seboj in tehnosvetom. Kako lahko obstaja, \u010de ga svet ne potrebuje ve\u010d?<\/p>\n

 <\/p>\n

Digitalna estetika<\/b><\/h4>\n

Estetika je na\u010din dopolnjevanja sveta. Je na\u010din, ki oblikuje \u010dlovekovo percepcijo sveta, potem ko se je subjektiviral, tj. podredil. Ustvarja in posodablja gestalt<\/i>. Ta ni nikoli dan, ampak ga je treba ustvariti. Estetiziranje je zato spopolnjevanje, piljenje danega, saj infinitezimalna oblast ne more dose\u010di konca. To pomeni, da je estetika nujno tudi na\u010din politi\u010dnega delovanja.<\/p>\n

Svet torej nikoli ni danost, ampak je konstrukcija, celota, ki jo je vselej treba \u0161ele dopolniti ali ustvariti. Brez dopolnitve ne bi bilo celote. \u010ce obstaja ni\u010dta stopnja sveta, bi lahko rekli, da je na tej ravni svet brez iluzije in je zgolj mo\u017enost. Na tej ravni tudi (\u0161e) ni pomena ter smisla. Vse bo nastalo \u0161ele kasneje, v nekem drugem \u010dasu. Dobilo bo obliko, pomen in smisel. A to se bo zgodilo le, \u010de bo svet dopolnjen, kar pomeni, da svet v “surovem” stanju nikoli ni dopolnjen. Obstajajo vsi elementi sveta, vendar se mora zgoditi \u0161e nekaj originalnega, da bi se svet spremenil v gestalt<\/i>, celoto.<\/p>\n

Prav ta trenutek prehoda je zelo pomemben. Obstajata namre\u010d dve radikalni mo\u017enosti pri oblikovanju sveta. Ena je ta, da svet nastane kot celota, druga pa, da nastane kot nekaj necelega, \u010deprav dopolnjenega. Svet je torej lahko cel ali necel.<\/p>\n

Ko je svet cel, mora v njem obstajati infinitezimalna oblast kot spopolnjevanje sveta in ohranjevanje njegove celovitosti. Pomemben del tega ohranjevanja je estetika. Obstaja torej estetika celega in obstaja estetika infinitezimalne oblasti.<\/p>\n

Obstaja pa tudi estetika necelega, nesaturiranega. Svet lahko tudi je, ne da bi bil saturiran, zasi\u010den, napolnjen. Lahko je odprt, kar pomeni, da je dovzeten za prehode. Cel svet, nasprotno, ni dovzeten za prehode, ampak le za spremembe znotraj danih obzorij. Spremembe so v resnici le mutacije istega.<\/p>\n

 <\/p>\n

Etika novega tribalizma<\/b><\/h4>\n

Danes \u017eivimo v obdobju recikliranja, kot je \u017ee desetletja nazaj zapisal eden zadnjih prepri\u010dljivih marxistov, Zygmunt Bauman.[12]<\/a><\/a> Reciklirajo se tudi tehnosvetovi, ki so danosti. Premalo je, \u010de re\u010demo, da svetovi niso danosti, kajti tehnosvetovi so natanko take danosti, o katerih sanja empiristi\u010dna in pozitivisti\u010dna znanost.<\/p>\n

\u010cesa se torej lahko nau\u010dimo iz spoznanja, da \u017eivimo v obdobju recikliranja<\/b>? \u010cesa se moramo nau\u010diti, saj se je \u010dlovek prisiljen nenehno u\u010diti? Nemara zlasti tega, da se nobena ideja ne uspe razviti in postarati, potem ko se pojavi. Ne uspe opraviti svoje naloge ali funkcije, saj jo prehitro pozabijo, \u010de so bili nanjo sploh pozorni. Ni pomembno, kako dobra je, saj je pomembnej\u0161a njena komercialna in ideolo\u0161ka vrednost. Zdi se, da danes ideje ni\u010d ve\u010d ne morejo vplivati na svet: ne morejo ga spreminjati, morda pa nimajo niti dovolj \u010dasa, da bi ga interpretirale.<\/p>\n

In nemara je prav v tem nadvse pomemben poudarek. \u010ce so ideje vse bolj komercialne oz. se na trgu idej obdr\u017eijo predvsem take ideje, vsekakor opravljajo svojo funkcijo, ki je ta, da ne nastane ni\u010d trajnega, zares vrednega in morda celo svetega. Vse se nenehno ru\u0161i v prah, zato je vpra\u0161anje, pred katerim smo se zna\u0161li, tudi tole: Zakaj oz. kako je nenehno ru\u0161enje vsega sploh mogo\u010de? \u010ce se svet nenehno ru\u0161i, kako potem sploh lahko trdimo, da obstaja?<\/p>\n

In \u010de je ru\u0161enje vsega, kar je, mogo\u010de, kako se je potem sploh mogo\u010de u\u010diti? \u010cesa naj se \u010dlove\u0161ko bitje nau\u010di v obdobju recikliranja tehnosvetov in nenehnega ru\u0161enja vsega? In na kaj mislimo, ko re\u010demo \u010dlove\u0161ko bitje<\/i>? Vpra\u0161anj je morda celo preve\u010d za eno samo razpravo. Bomo videli.<\/p>\n

 <\/p>\n

Prvi sklep<\/b><\/h4>\n

Nobenega dvoma ni, da je \u010dlovek (\u0161e bolj pa osebnost), psiholo\u0161ki \u010dlovek moderna iznajdba. Pred XVIII. stoletjem ga preprosto ne morete najti, pa \u010de ga i\u0161\u010dete z lu\u010djo. Ne morete naleteti nanj, saj ga sploh ni bilo. Potreben je bil koncept – \u0161ele potem je bil \u010dlovek. In ta \u010dlovek je zlasti ujet v \u010das, v \u010das reprezentacij, tj. v \u010das pri\u010dakovanj in retroakcij. Svet, ki je reprezentiran, je nenehno v drsenju, gibanju.<\/p>\n

\u010cas reprezentacij je \u010dlove\u0161ki \u010das, in ne bo\u017eji. Je \u010das, v katerem se \u010dlovek zave, da ima pred seboj dolo\u010dene naloge. Ima dol\u017enosti, ki jih mora izvr\u0161evati. Svet ni ve\u010d danost, ampak je izdelek. Ni ga naredil bog, naredil ga bo \u010dlovek. Vedno znova. Ne sam, seveda.<\/p>\n

\u010clovek, psiholo\u0161ki \u010dlovek modernega \u010dasa, osebnost mora izdelovati svet, \u010deprav je ta vselej \u017ee izdelan. Vsaj tako je verjela znanost. A izdelovati ga ne sme kakorkoli. Narediti ga mora tako, da bo narejen kot ob\u010de dobro, saj nas tako u\u010di eti\u010dni razmislek. Da, svet ne bi smel biti narejen samo za nekatere ljudi. A prav to se nenehno dogaja: svet je le za nekatere.<\/p>\n

V XVIII. stoletju je \u010dlovek dokon\u010dno zamenjal boga, vendar se je dve stoletji kasneje vse skupaj \u0161e enkrat obrnilo. Teorija je pokazala, da je bolje, \u010de je \u010dlovek subjekt<\/b>, ne pa osebnost ali psiholo\u0161ki \u010dlovek. Ne oseba, ampak subjekt. Subjekt smisla, le zakaj tega ne bi zapisali. Nastaja z XX. stoletjem, zlasti s koncepti Sigmunda Freuda. In subjekt smisla se za\u010denja zavedati, da v centru vesolja ni niti bog niti \u010dlovek. V centru je nekaj nenavadnega: manko<\/b>. Kastracija, kot bi rekel Freud. Kastriran je subjekt, a kastriran je tudi Veliki Drugi. Bog je kastriran. Svet je kastriran, in ne more biti danost.<\/p>\n

Spoznanje je bilo nenavadno pomembno. Vpra\u0161anje, ki se je postavilo, je bilo namre\u010d tole: kam naj \u010dlove\u0161ko bitje opre nogo, da bo zgradilo dober svet, svet za vse? Odgovor je pravzaprav pri roki: nogo naj opre na sam manko.<\/p>\n

Manko je trdna skala, na kateri je mogo\u010de graditi realni svet. Ne tehnosvetove, saj so ti saturirani. V njih lahko pre\u017eivimo le zato, ker imamo mo\u017enost izstopiti v realni svet. Kaj pa se bo zgodilo, ko realnega sveta ne bo ve\u010d?<\/p>\n

Toda realni svet tako ali tako ne more biti narejen za vse. Ustvarja ga sicer subjekt kot svobodno bitje, vendar je svoboda relacijska, pravi Bauman.[13]<\/a><\/a> Relacijskost svobode pomeni tole: \u010de je nekdo svoboden, lahko dose\u017ee svoj namen. Lahko dose\u017ee cilj, lahko hiti k njemu, lahko se trudi, vendar to so\u010dasno pomeni, da nekdo drug ne more biti svoboden oz. ne more dose\u010di svojega cilja: ne more hiteti k njemu, ne more ga niti postaviti. Ne obstajajo vsi ljudje, ki bi lahko dosegli vse cilje. Obstajajo dolo\u010deni ljudje in dolo\u010deni cilji. Nekateri drugi cilji ne obstajajo. Ne morejo obstajati vsi cilji, in tisti, ki obstajajo, so nastali s selekcijo.<\/p>\n

Toda svet je vselej narejen tudi tako, da so drugi svobodni, da se upirajo<\/b>. Upirajo se dolo\u010denemu redu, ki je posledica subjektove svobode. Ustvarjanje sveta je namre\u010d v osnovi ustvarjanje reda, s pomo\u010djo katerega ugotavljamo, kaj se bo dogajalo in kaj se ne bo. Red je namre\u010d vselej tak, da pove\u010duje mo\u017enosti uveljavljanja nekaterih praks ter zmanj\u0161uje mo\u017enosti uveljavljanja in pojavljanja drugih. Svet \u0161e nikoli ni bil narejen tako, da bi bile vse mo\u017enosti enake. Tak ni bil zato, ker sploh ne more biti.<\/p>\n

Prav zaradi orisanega ustroja sveta je pomembno, da se ljudje upirajo redu. Samo upor namre\u010d lahko prepre\u010duje oz. zmanj\u0161uje mo\u017enosti, da bi \u010dlove\u0161ka bitja za\u010dela ustvarjati svet, ki bi bil narejen za vse. To se namre\u010d lahko zgodi samo na en na\u010din: s pomo\u010djo mno\u017ei\u010dne medsebojne identifikacije. Shema je kajpak Freudova.[14]<\/a><\/a><\/p>\n

Uporniki zoper globalizacijo sveta so zaradi tega vselej zunaj njega in so tujci. Vendar je v tem tudi nevarnost, ki je inherentna vsakemu upiranju: izklju\u010ditev. Svet je lahko “ves” natanko tako, da so iz njega izklju\u010deni marginalci oz. tujci, tj. uporniki. Z uporom se torej dogaja to, proti \u010demur se upiramo: nastaja en sam globalni svet. Nastaja globalna podoba sveta. Podoba je kajpak vselej globalna, toda svet ne bi smel biti le podoba.[15]<\/a><\/a><\/p>\n

Toda obstaja tudi re\u0161itev problema. Upor namre\u010d omogo\u010data dve koordinati. Prva je etika. Upor je eti\u010den. Druga je nedolo\u010denost. Svet je nedolo\u010den in nedolo\u010dljiv. Seveda to velja za realni svet, ne velja pa za tehnosvetove. Tem se zato ni mogo\u010de upirati: mogo\u010de jih je le zavrniti.<\/p>\n

 <\/p>\n

Drugi sklep<\/b><\/h4>\n

Prva koordinata. Upornik je avtonomno \u010dlove\u0161ko bitje, ki je svojo nogo oprlo na manko Drugega. To je herojsko dejanje, saj je \u010dlovek dru\u017ebeno bitje, kar pomeni, da je odvisen od drugih ljudi. Z njimi vstopa v medsebojne odnose, vendar bo, oprt na manko, tvegal izklju\u010ditev oz. osamitev. Tvegal bo, da ga bodo prepoznali kot \u010dudaka in nebodigatreba brez temeljev, izkoreninjenega.<\/p>\n

A kljub temu je vztrajanje v tem polo\u017eaju pomembno, saj njegovo eti\u010dnost prepoznavamo v ohranjevanju mo\u017enosti upiranja tudi v prihodnosti. \u010ce upor ne bi bil eti\u010den, se ne bi mogli zana\u0161ati, da se bo sploh \u0161e kdaj ponovil. In zakaj je upor danes tako pomemben? Zato, da se realni svet s svojo podobo vred ne bi dokon\u010dno pogreznil vase. Pozorni moramo biti na detajl: svet vselej nastaja z izklju\u010devanjem. To spoznanje je zelo pomembno, saj nas napoteva k drugemu spoznanju: uporniki so vselej na strani izklju\u010denih.<\/p>\n

Druga koordinata. Izklju\u010devani uporniki oblikujejo marginalni svet, odve\u010dni, nepotrebni svet. Oblikujejo tudi manj\u0161inske teorije, ki so dobro. Sam upor je dober. Oblikovanje marginalnih svetov je pomembno zlasti v \u010dasu tehnosvetov, ki spodrivajo realni svet. Vse ve\u010d jih bo, realnega sveta pa bo vse manj. Pogreza se vase, zato je upor tako pomemben, pa naj je vtis, da so tehnosvetovi vse bolj pastoralni in prijazni, \u0161e tako mo\u010dan. Kaj pa uporniki?<\/p>\n

\n

Opombe:<\/p>\n

<\/a>[1]<\/a> Descartesove Meditacije<\/i> in Freudova dela je treba brati skupaj. Zlasti tista, v katerih Freud govori o transferju. In zlasti Mno\u017ei\u010dno psihologijo in analizo jaza,<\/i> kajti danes je znanost ena najbolj izkori\u0161\u010danih dekel ideolo\u0161kih praks. Pri tem pa se sploh ne upira in ne ka\u017ee znamenj odpora.<\/p>\n

<\/a>[2]<\/a> Subjekt je v resnici izginil: mnogi so celo z olaj\u0161anjem sprejeli njegovo smrt. Nastajati so za\u010dele globalne in paradoksalne podobe sodobnih oblik subjektivnosti, ki so: zapeljani moralist, digitalizirani potro\u0161nik, slepi vojaer, elektronski turist, obsesivni terapevt, asketski hedonist. <\/b>paradoks zapeljanega moralista je glas demokracije: ta je glas zapeljanih, poenotenih, enodu\u0161nih in ne glas potla\u010denih, izrinjenih in izkori\u0161\u010danih. Paradoks digitaliziranega potro\u0161nika je, da je subjekt, potem ko je dosegel cilj, izginil. V digitaliziranih svetovih ga ni mo\u010d zapisati. Paradoks slepega vojerja je, da ne vidi ni\u010desar, ker gleda od nikoder, tj. preblizu in preve\u010d neposredno. Paradoks obsesivnega terapevta je , da je obsesiven, kar pomeni, da se s svojimi aktivnostmi sku\u0161a zavarovati pred tem, kar naj bi osvobajal in re\u0161eval. Paradoks elektronskega turista je, da obiskuje svetove, ki so vsi alternativni. Vsi so druga\u010dni, v resnici pa ni nobenega, glede na katerega bi se druga\u010dnost sploh lahko ugotavljala. Paradoks asketskega hedonista je na\u010drtovana spontanost. (cf. Tony Fizpatrick , Social Policy for Cyborgs, Body and Society<\/i>, vol. 5(1), 1999, pp.93 -116<\/p>\n

<\/a>[3]<\/a> Cf. Giles Deleuze, Feliks Guatari, What is Philosophy ?, <\/i>London, NY: Verso, 1994.<\/p>\n

<\/a>[4]<\/a> Cf. Jean Baudrillard, \u010ce se po\u010dutim odgovornega? Ne, ne, ne, Mladina<\/i> \u0161t. 3, 18. januar 1999, pp.30-33<\/p>\n

<\/a>[5]<\/a> Cf. Michel Foucault, Nadzorovanje in kaznovanje<\/i>, Ljubljana: DE,1984, p. 135 in dalje.<\/p>\n

<\/a>[6]<\/a> Cf. Jean Baudrillard, Symbolic Exchange and Death<\/i>, London: SAGE, 1995.<\/p>\n

<\/a>[7]<\/a> Cf. Sean Cubitt, Digital Aesthetic<\/i>, London: SAGE 1998.<\/p>\n

<\/a>[8]<\/a> Cf. Martin Jay, Downcast eyes:the denigration of vision in twentieth-century French thought<\/i>, Berkley: University of California Press, 1994.<\/p>\n

<\/a>[9]<\/a> Cf. Jean Baudrillard, Simulaker in simulacija\/Popoln zlo\u010din<\/i>, Ljubljana: \u0160OU, 1999, p. 122<\/p>\n

<\/a>[10]<\/a> Cf. Ibid., p.124.<\/p>\n

<\/a>[11]<\/a> Cf. Jean Baudrillard, Transparentnost zla<\/i>, Nova Revija<\/i>, let. XV, \u0161t. 165\/66, 1996, p.185<\/p>\n

<\/a>[12]<\/a> Cf. Zygmut Bauman, Culture as Praksis, London: SAGE.,1999 [1973].<\/p>\n

<\/a>[13]<\/a> Cf. Ibid., p. 12.<\/p>\n

<\/a>[14]<\/a> Cf. Sigmund Freud, Massenpsychologie und Ich-Analyse<\/i>, G.W.13,1921<\/p>\n

<\/a>[15]<\/a> Pripomnimo: v centru \u010dlovekovega \u017eivljenja bo kmalu ra\u010dunalnik, ki bo generiral nove in nove digitalne globalne podobe sveta. Resni\u010dno, vedno ve\u010d bo podob. Kaj pa interpretacije?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010clovek je bistveno subjekt. Subjekt mi\u0161ljenja. Od Descartesa do Freuda je zato logi\u010dna pot, ki je ni mogo\u010de sesuti. Biti subjekt mi\u0161ljenja pomeni biti racionalno bitje. Mi\u0161ljenje je vselej racionalno. Heglova Fenomenologija duha je absolutna knjiga. V njej je subjekt dobil dokon\u010dno potrditev svoje narave.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11571,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11471"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11471"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11471\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11695,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11471\/revisions\/11695"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11571"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11471"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11471"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11471"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}