{"id":11473,"date":"1999-05-24T14:14:43","date_gmt":"1999-05-24T12:14:43","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11473"},"modified":"2017-06-11T20:26:29","modified_gmt":"2017-06-11T18:26:29","slug":"marko-peljhan-strategije-minimalnega-odpora-analiza-takticnega-delovanja-v-druzbi-kontrole","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11473","title":{"rendered":"Marko Peljhan: Strategije minimalnega odpora – analiza takti\u010dnega delovanja v dru\u017ebi kontrole"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Geopolitika in umetnost<\/a> | 1999 | Arhiv<\/p>\n

\n

Dober ve\u010der!<\/p>\n

Zelo me veseli, da so me iz SCCA povabili, da bi predaval v tem ciklusu z zelo pomenljivim naslovom – Geopolitika in Umetnost. Menim namre\u010d, da \u017eivimo v \u010dasu, v katerem ima ta tematika res velik pomen in je postala za vse nas zelo aktualna in celo osebna. Sam sem sicer prepri\u010dan, da je bila vedno aktualna, vendar nikdar tako kot v zadnjih 15 letih.
\nDanes bom govoril o treh projektih, ki so nastali v zadnjih \u0161tirih letih. O enemu bolj na kratko, ker po obsegu zaslu\u017ei svoje predavanje, o dveh pa natan\u010dneje. To so MAKROLAB, projekt 178 degrees East – Another Ocean Region, ki je bil narejen leta 1997 v Avstraliji, in TRUST-SYSTEM 15, uresni\u010den letos v P.S.1 v New Yorku.
\nVes \u010das vas bo spremljal video in \u010de vam bo dolg\u010das, lahko torej gledate televizijo. Video bo sicer res brez zvoka, je pa posnet z enega izmed komunikacijskih kanalov satelita Galaxy nad Ameriko, kanala, ki ga za svoje interne komunikacije uporablja korporacija PARAMAX, izdelovalka bojnih ladij in elektronske opreme zanje. Gre za poro\u010dilo uslu\u017ebencem in to je njihov interni video. Leta 1992 ga je moj sodelavec Brian Springer preusmeril v svoje snemalne naprave …
\nJaz pa sem pripravil tudi predstavitev na ra\u010dunalniku in se \u017ee vnaprej opravi\u010dujem za t. i . estetiko. Sem pa\u010d prvi\u010d uporabljal ta program in to, kar boste videli, je to, kar ti ta program najprej ponudi, ker ti ho\u010de pomagati. Tudi tale lepi modri obok …
\nKot sem \u017ee povedal, bom govoril o treh projektih. Najprej o MAKROLABU (v nadaljevanju ML), projektu, ki naj bi trajal deset let. To pa zato, ker sem sklepal, da je deset let obdobje, v katerem se lahko marsikaj zgodi in spremeni in zato morebiti strategija, ki jo ML uporablja kot osnovni princip, po tem obdobju ne bo ve\u010d tako prodorna in primerna. Drugi projekt se imenuje 178 degrees East – Another Ocean Region, poimenovanje pa nakazuje polo\u017eaj satelita iz konstelacije INMARSAT nad Tihim oceanom, ki je s svojim telekomunikacijskim prometom bil za temelj tega projekta. Tretji projekt pa se imenuje TRUST-SYSTEM 15, tactical radio unified system transport (enotni sistem za prevoz-prenos takti\u010dnega radia) in je bil zasnovan leta 1995, \u0161ele letos pa je dobil zelo prakti\u010dne razse\u017enosti, in to zaradi politi\u010dne stvarnosti, v kakr\u0161ni \u017eivimo …
\nLeta 1997 sem napisal predavanje Command Communications and Control in Eastern Europe-a view from isolation.
\nV tem besedilu sem sku\u0161al razlo\u017eiti osnove strate\u0161kega delovanja, te pa so neposredni povzetki iz sodobne ameri\u0161ke voja\u0161ke doktrine komande, kontrole in komunikacij. Danes sem jih v kraj\u0161i obliki pripravil tudi za vas.
\nNekako takole gre … Vselej, ko se podaja\u0161 v neko strate\u0161ko akcijo – zame ni razlik med dru\u017ebenimi dejavnostmi, pa naj bodo na podro\u010dju umetnosti ali pa v politiki – mora\u0161 imeti cilj in jasen namen, vsako operacijo mora\u0161 voditi proti jasno dolo\u010denemu, odlo\u010dno za\u010drtanemu in tudi dosegljivemu cilju. Ob tem \u017ee vidimo, da je ta prva teza npr. zelo problemati\u010dena glede na zdaj\u0161nje NATO-ve operacije. Jasnega cilja pri teh operacijah namre\u010d ni …
\nPomembni sta ofenzivost in pobuda, pobudo je treba prevzeti, jo obdr\u017eati in tudi izrabiti. Koncentrirana bojna mo\u010d mora biti na najpomembnej\u0161em kraju v najpomembnej\u0161em \u010dasu. Seveda je mogo\u010de pojem bojna mo\u010d razumeti in razlagati zelo razli\u010dno in mislim, da imamo v zadnjem mesecu tudi v Sloveniji na kulturno-politi\u010dni ravni prilo\u017enost videti, kako je z bojno mo\u010djo, ki je koncentrirana in razume, kaj sta pravi hip in pravi \u010das. Druga strate\u0161ka podlaga je ekonomija sile, pri \u010demer gre predvsem za u\u010dinkovitost. Dolo\u010diti je treba minimalno bojno mo\u010d za sekundarne namene, koncentrirani moramo biti v osnovno smer. Treba je hitro manevrirati, s fleksibilno izrabo bojne mo\u010di spraviti nasprotnika v nelagoden polo\u017eaj in treba je – menim, da je to najpomembnej\u0161e – zagotoviti enotnost poveljevanja. Za vsak cilj moramo zagotoviti enovito in odgovorno poveljevanje ter strniti odlo\u010danje, pri \u010demer ne gre za enega \u010dloveka, pa\u010d pa za enoten sistem odlo\u010danja. Seveda je zelo pomembno, da se ne pusti\u0161 presenetiti in nasprotniku ne sme\u0161 nikoli dovoliti, da pridobi nepri\u010dakovano prednost. To je \u0161e posebej pomembno takrat, kadar je tvoj nasprotnik recimo tvoja lastna dr\u017eava ali neki sistem represije v njej ali pa npr. neki internacionalen sistem represije oziroma celo zakonodaja … Nasprotnika je treba presenetiti v \u010dasu, to\u010dkah ali pa na na\u010din, na katerega ni pripravljen, ob tem pa se vedno porodi vpra\u0161anje, kaj je pri vsem tem poglavitno, kaj je tista to\u010dka, okoli katere se \u0161e najve\u010dkrat kre\u0161ejo mnenja tistih, ki so se prisiljeni odlo\u010dati.
\nZadnja strate\u0161ka osnova je zelo zanimiva predvsem za umetnost… Jaz sem nekako znan po tem, da ljudje, ki kaj preberejo o meni in mojem delu, pogosto re\u010dejo, da niso ni\u010d razumeli … In prav zares sta konceptualni sistem in mi\u0161ljenska matrika, ki sem ju postavil v zadnjih letih, zelo hermeti\u010dna. Zato upam, da bo tudi tole predavanje pripomoglo k temu, da bosta preprostost in jasnost postali stalnica tega jezika. Strate\u0161ka osnova … Zato, da bi bile operacije uspe\u0161ne, moramo pripraviti jasne in nezapletene na\u010drte ter jasna in strnjena navodila. Pri vsej tej doktrini je zame najpomembnej\u0161e to, da gre za popoln prevod strategije, nastale neko\u010d nekje v prav posebnih sobah in skozi zgodovino voja\u0161kih operacij. Ko sem spoznal, kako sta celotna voja\u0161ka industrija in razvoj voja\u0161kih sredstev povezana z dru\u017ebo in kako se izjemno veliko tehnologije, nastale v voja\u0161ke namene, preseli v civilno uporabo \u0161ele \u010dez nekaj let, mi je postalo jasno, da sem naletel na eno izmed poglavitnih matrik razvoja sodobne postindustrijske dru\u017ebe. Res pa ta proces v zadnjem \u010dasu v\u010dasih poteka tudi v obratni smeri, saj se velika prora\u010dunska sredstva danes kanalizirajo tudi v civilno industrijo, ta pa potem posredno in obratnosorazmerno s svojim razvojem koristi tudi voja\u0161ko-industrijskemu kompleksu. Rusija je npr. glede tega v velikih te\u017eavah in to smo lahko videli celo danes. (Ja, z Rusijo bomo imeli v prihodnosti \u0161e velike te\u017eave.) Ta industrija skratka ves \u010das razvija novo opremo in vedno pogosteje se isti izdelki uporabljajo tako v civilnih kot voja\u0161kih programih. Izdelajo npr. reakcijski motor, uporaben v voja\u0161ke in tudi civilne namene, zelo podobno pa je tudi z elektroniko in \u0161e z marsi\u010dim.
\nV 80. letih je bilo za voja\u0161ko-industrijski kompleks tako na Zahodu kot na Vzhodu namenjenega res zelo veliko denarja, v 90. pa se je polo\u017eaj spremenil, kajti denarja je nominalno seveda manj, to pa se ka\u017ee na ta na\u010din, da se te korporacije zdru\u017eujejo in postajajo posredno \u0161e vplivnej\u0161e in mo\u010dnej\u0161e. No, to ni tema dana\u0161njega predavanja, to je le ozadje celotne problematike, povezane z mojimi projekti s podro\u010dja umetnosti in tehnologije ter spoja obeh z znanostjo.
\nMAKROLAB je skratka projekt, ki je bil prvi\u010d predstavljen v okviru umetni\u0161ke razstave na Dokumenti X v Kasslu in je zastavljen kot celosten projekt. Treba je povedati, da je bil ML v svoji osnovi najprej preformans na prostem, \u0161ele nato je skozi funkcije, ki naj bi jih opravljal, prerastel v objekt tak\u0161ne vrste, kakr\u0161en je zdaj. Letos delamo na novi fazi projekta, z novo ekipo in objekt se bo spremenil, postal bo u\u010dinkovitej\u0161i in bolj prijazen za dolgotrajno bivanje in delo v njem. ML ima tri poglavitne strukturne dimenzije, te pa so: analiti\u010dna, procesna in performativna.
\nIz ML oziroma materiala, ki se je na njem zbral, sta nastala ciklus performansov Wardenclyffe in en ve\u010dji performativni dogodek, poimenovan Solar…o njih danes ne bom govoril, ker ni \u010dasa.
\nML zanimajo tri poglavitna globalna podro\u010dja raziskave. To so telekomunikacijski sistemi, vremenski sistemi in migracije kot fenomen, migracije ljudi, kapitala, blaga, favne in flore. Zanima nas torej vse … O ML sem neko\u010d dejal, da je veliko oko in uho sveta, zdaj pa bi lahko rekel, da je tudi en velik procesor. Dejstvo je, da npr. \u0161e zdaj – in od takrat, ko je bila prva faza v Kasslu kon\u010dana, je minilo leto in pol – ves material, ki se je nabral v treh mesecih, ni sprocesiran. Glede tega obstajajo jasno dolo\u010dene \u010dlove\u0161ke omejitve, saj gre za velikansko koli\u010dino informacij oziroma podatkov, Projekt Atol pa nima analiti\u010dne slu\u017ebe, ki bi vse to predelala. Tudi zato je le majhen del vsega tega tudi v resnici pri\u0161el v javnost ali pa se je pojavil v projektih iz serije Wardenclyffe in v performansu Solar. Na raziskovalni ravni je bila prva faza ML koncentrirana na telekomunikacijske sisteme. ML deluje popolnoma avtonomno, na son\u010dni pogon, postavi\u0161 ga na sonce in v principu deluje, ne potrebuje infrastrukture razen samega sebe. Na Lutterbergu je trajal od 12.6-17.9. 1997, to pa vklju\u010duje vse faze, od graditve naprej.
\nDruga faza ML bo koncentrirana na migracije, kajti zdaj so le-te seveda postale zelo zanimive, koncetrirali pa se bomo na migracije na Balkanskem polotoku, predvsem migracije ljudi. Postavili ga bomo na en zelo majhen otok, Campalto… ki je v zgodovini vedno deloval kot majhna utrdba v bene\u0161ki laguni, kot obrambna linija Benetk… Za\u010del bo delovati 15. septembra in bo tam do 15. oktobra 1999. Seveda pa bomo tam \u017ee veliko prej, vendar je v Italiji birokracija zelo zapletena zadeva… (Projekt je bil zaradi pomanjkanja sredstev na italijanski strani septembra 1999 ustavljen in bo uresni\u010den leta 2000.)
\nTretja faza se bo zgodila v zahodni Avstraliji in bo trajala od 5. februarja do 25. aprila 2000, poudarek pa bo na vremenskih in telekomunikacijskih sistemih, migracijah in na nadaljevanju dela projekta 178 degrees East – Another Ocean region. Zanimala nas bo tudi lokalna lastni\u0161ka in teritorijska problematika. V Avstraliji je namre\u010d zelo pomembno, kdo je lastnik dolo\u010denega kosa zemlje, saj so celotno celino zasedli Evropejci. To zgodbo, vsaj upam, vsi poznate \u017ee iz osnovne \u0161ole, zgodbo o Avstraliji kot kazenski koloniji, o de\u017eeli, v kateri so pred tem tudi \u017eiveli drugi ljudje, zaradi \u010desar so seveda nastale dolo\u010dene te\u017eave, povezane z lastni\u0161tvom. In ML zanimajo tudi taki problemi …
\nNo, v Avstraliji pa se je zgodil tudi drugi projekt, o katerem bom govoril – 178 degrees East – Another Ocean Region. Projekt je bil postavljen v galeriji Performance Space v Sydneyu novembra in decembra 1997 in zanimala ga je avstralska telekomunikacijska zakonodaja, ki je med drugim zaradi pakta UKUSA osredoto\u010dena na mo\u017enost intercepcije telekomunikacij. UKUSA je sporazum, ki so ga podpisale dr\u017eave z angle\u0161ko govore\u010dim prebivalstvom po koncu druge svetovne vojne, z njim pa so se dogovorile, da bodo – verjetno zato, ker govorijo isti jezik – sodelovale na podro\u010dju obve\u0161\u010danja … Sporazum so najprej podpisali v ZDA in Zdru\u017eenem kraljestvu, pozneje pa tudi v Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji. V okviru tega sporazuma je mogo\u010da zelo \u0161irokopotezna izmenjava informacij in obve\u0161\u010devalnih podatkov, analiz ter osebja. Rezultat sporazuma je, da so v teh dr\u017eavah in na ozemljih njihovih zaveznikov namestili obse\u017ene prislu\u0161kovalne sisteme in jih zdru\u017eili v sistem, imenovan Echelon. \u010deprav je ta sistem v zadnjih letih postal zelo priljubljena tema vseh zarotni\u0161kih teorij, je o njem v resnici le malo znanega. Ampak po zaslugi nekega Novozeland\u010dana pa je vendarle znano, kako naj bi deloval. Gre za postaje, ki so postavljene po vsem svetu, nam najbli\u017eja je v Bad Aiblingu na Bavarskem, in te postaje imajo svoje antene usmerjene na civilne telekomunikacijske satelite. No, pa tudi na voja\u0161ke, ampak voja\u0161kih je zelo malo, predvsem pa so vsi ameri\u0161ki, nekaj je le \u0161e ruskih, britanskih in francoskih, to pa je vse, kar je telekomunikacij na voja\u0161kem podro\u010dju. Ves preostali promet poteka prek civilnih satelitov in sistem Echelon jih poslu\u0161a in snema… Zanimiv podatek je, da naj bi bil eden izmed superra\u010dunalnikov CRAY razvit prav za uporabo v tem sistemu, v katerem je treba v \u010dim kraj\u0161em \u010dasu sprocesirati izjemno veliko koli\u010dino podatkov. Echelon skratka uporablja nekak\u0161ne “slovarje” z gesli, ki so v tistem hipu za operativce na sistemu zanimiva, posebni iskalni programi pa potem ta gesla i\u0161\u010dejo v faksih, elektronski po\u0161ti, teleksih in govornih komunikacijah, ki jih je sistem shranil. Ta sistem naj bi tudi v Avstraliji imel dve postaji, po predvidevanjih postajo v opori\u0161\u010du Pine Gap in v Woomeri. Seveda je celoten Echelon s stali\u0161\u010da mednarodnega prava ilegalen in sistem v celoti je ilegalen tudi po ve\u010dini nacionalnih zakonodaj, razen v Avstraliji…To je bila tudi tema projekta, za katerega sem naredil primerjalno raziskavo telekomunikacijskih zakonodaj vseh dr\u017eav, podpisnic sporazuma UKUSA, in se dokopal do sklepa, da razen v Avstraliji – pa naj bo zasebnik ali dr\u017eava – nih\u010de ne bi smel brez sodnega dovoljenja prislu\u0161kovati kakr\u0161nemukoli zasebnemu pogovoru. Seveda pa ni tako, dr\u017eave tega, ko gre za t.i. nacionalni interes, ne upo\u0161tevajo, pa \u010deprav je zapisano v njihovih zakonih in ustavah. Imajo pa\u010d razli\u010dne kanale, prek katerih lahko to po\u010dnejo celo legalno Enega izmed tak\u0161nih, in to celo uzakonjenih kanalov smo na\u0161li v avstralski zakonodaji, ki med drugim tak\u0161no po\u010detje omogo\u010da celo civilistom. Seveda pa pri tem obstaja neka malenkost – vse, kar sli\u0161i\u0161, ne sme\u0161 niti posneti, niti posredovati naprej in to kar poslu\u0161a\u0161, ne sme biti oddajano iz Avstralije ali pa namenjeno vanjo. Vendar kljub vsemu obstaja legalna mo\u017enost, da to vendarle po\u010dne\u0161, in jaz sem se odlo\u010dil, da te mo\u017enosti sicer ne bom izrabil, jo bom pa predstavil in opozoril nanjo. Tako je nastal projekt, ki je svojo anteno obrnil proti satelitu Inmarsat nad Pacifikom.
\nPripravili smo sprejemni sistem in vsak obiskovalec galerije je podpisal formular Confidentiality and non disclosure agreement, v skladu z avstralsko zakonodajo narejen prek velike legalne firme, ki je potrdila na\u0161o razlago zakona. Skupaj smo sestavili formular, podpisati pa ga je moral vsakdo, ki je hotel uporabiti slu\u0161alke in sprejemni sistem ter poslu\u0161ati, kaj se dogaja na tem satelitu – \u0161lo je predvsem za telefonske pogovore. \u010de koga zanimajo podrobnosti, mu jih lahko pojasnim po predavanju. Moje mnenje je, da je ta avstralski zakon tak\u0161en zato, da bi bili dve postaji Echelona, ki delujeta v Avstraliji, legalni tudi v zelo \u0161irokem smislu. Ta celina je namre\u010d zelo velika in tudi, ko si tam, so zakoni kar na lepem nekaj zelo odprtega in abstraktnega. Ko ima\u0161 pred seboj obmo\u010dje brez ni\u010desar, 600 km med enim in drugim mestom, se lahko tam vmes zgodi marsikaj, in to ne da bi kdorkoli videl in vedel. In prav zaradi tega je Avstralija tudi paradigmati\u010dno obmo\u010dje, na katerem se lahko tak\u0161na legalna zamisel sploh uresni\u010di. No, sama postavitev je bila zelo preprosta, satelitski sprejemni sistem, razstavljena in dostopna sta bila tudi oba zakona, ki sem ju poimenoval “the attackers”, Telecommunications Interception Act in Australian Security Intelligence Act. To sta dve knjigi, ki sta omogo\u010dili projekt, nad njima je zemljevid konstelacije Inmarsat, ki sem ga poimenoval “the attacked”, poleg tega pa so bili na stenah dostopni \u0161e materiali o Echelonu in UKUSI ter varovanju zasebnosti, skratka kontekst v celoti. \u010de bi hotel projekt opisati v enem stavku, bi rekel, da je pri njem poglaviten prikaz mo\u017enosti legalne uporabe sredstev za raziskavo telekomunikacijskega spektra. Podro\u010dje telekomunikacij je v zakonodajah vseh dr\u017eav sveta najbolj regulirano in je za take vrste projektov, ki probleme odpirajo in ne zapirajo, temeljnega pomena.
\nIn \u010de \u017ee govorim o telekomunikacijah, lahko govorim o \u0161e enem projektu, projektu TRUST-SYSTEM 15.
\nTa projekt je za\u010del nastajati leta 1995, njegov namen pa sta bila komunikacija s t.i. voja\u0161ko-industrijskim kompleksom in zbiranje dokumentov, povezanih z njim. Leta 1995 sem za\u010del tem korporacijam pisati pisma, in to zelo prijazna pisma v slogu: “Marko Peljhan, Projekt Atol, Pact Systems, Ljubljana … Nas zanima to pa to, kar prodajate in proizvajate, po\u0161ljite nam podatke o svojih izdelkih …”
\nNa moje veliko presene\u010denje je za\u010delo na moj naslov prihajati izjemno veliko po\u0161te in to nekako v valovih, ker je ta naslov za\u010del potovati… Leta 1995 je bila Slovenija vro\u010d teritorij, embargo se je ukinjal in vsi so si verjetno rekli: “No, prvi kupci \u017ee prihajajo, jim bomo pa poslali na\u0161o ponudbo.” Nabralo se je kar za zajeten fascikel teh dokumentov in marsikateri izmed njih je bil zelo oseben. “Dear Mr. Marko in podobno …” Kot bi posku\u0161ali ustvariti nekak\u0161en vtis zaupanja in ti dokumenti so rezultirali, glede na to, da veliko delam s tehnologijo, v spremembi strategije mojega ustvarjanja. Takrat sem napisal besedilo The Art of Intelligence on the Art of War making, tekst, ki je postal temelj mojega dela ….
\nV tem tekstu sem razlo\u017eil princip konverzije, kako lahko nekaj, kar je narejeno le v voja\u0161ke namene, uporabimo tudi v civilni namen. Takrat smo v okviru projekta Urbanaria, \u010de se ga \u0161e spomnite, izdelali projekt UCOG-144 – skupaj z Borjo Jeli\u010dem in Lukom Frelihom kot programerjem – ki je prvi\u010d v Sloveniji v civilnem sektorju uporabljal voja\u0161ki satelitski navigacijski sistem GPS. Ta je v zadnjih dveh letih pre\u0161el v zelo \u0161iroko uporabo, tako da se je na\u0161e prizadevanje zelo hitro spremenilo v prah zgodovine, kajti \u017ee prihodnje leto je bilo popolnoma nesmiselno izdelovati sprejemnik doma, kot smo to po\u010deli mi, saj je bilo preprosteje iti v trgovino in si ga kupiti za 300 dolarjev.
\nNo, TRUST-SYSTEM 15 je delo iz serije Resolucija, s katero raziskujem takti\u010dne vsebine v sodobni dru\u017ebi z uporabo sistema umetnosti in reprezentacije, ki ji pripada, kot teritorija prezentacije in promocije idej in konceptov ter dolo\u010denih re\u0161itev. Leta 1996 sem v Cankarjevem domu z ve\u010djo ekipo naredil performans in vizualna podoba le-tega je bila narejena iz prospektov in materialov te dokumentacije…To, kar vidite, so posamezni odlomki iz te zbirke… Meni najljub\u0161i je “performance is the best strategy”, ki je, ne boste verjeli, reklama za raketni sistem firme LORAL… Vsa dela v seriji Resolucija skratka uporabljajo metode in materiale, ki so v neposredni interakciji z dru\u017ebenimi in s kapitalskimi sistemi. Komunikacija s temi sistemi, uporaba teh sistemov, sodelovanje z njimi in konfrontacija z njimi … TRUST-SYSTEM 15 je v principu zasnovan kot UAV (unmanned aerial vehicle), brezpiloten lete\u010di objekt. Ti objekti so ta \u010das v uporabi zelo blizu nas in dejansko je to zelo zanimiv hip v \u010dasu, lahko bi mu rekli kar “elektromagnetni” trenutek, saj vsi ti mehanizmi sprejemajo in oddajajo signale, teh pa je danes, \u010de ima\u0161 pravo opremo in prave antene, v zraku res precej. Morebiti bi morali v Projektu Atol temu zdaj nameniti celo ve\u010d \u010dasa, ampak dejansko tega \u010dasa in teh zmogljivosti na \u017ealost ni. Pri projektu gre za izdelavo UAV, ki bo slu\u017eil v civilno-takti\u010dne namene. In zdaj bom razlo\u017eil, kaj ti nameni so …
\nProjekt je bil prvi\u010d predstavljen kot razstava elektronskih komponent, ki so vgrajene v tak\u0161ne naprave, kot del razstave GENERATION Z v P.S.1 v New Yorku aprila leta 1999. Namena tega projekta sta dva – takti\u010dno predvajanje radijskega programa nad ozemljem, kjer je predvajanje z navadnimi sredstvi onemogo\u010deno zaradi voja\u0161kih akcij in civilne represije, ter zbiranje obve\u0161\u010devalnih podatkov v civilne namene. Druga to\u010dka je seveda v veliki koliziji z vsemi zakonodajami po svetu, mene in eno celotno kulturo pa dejansko zanima, kako obdr\u017eati dolo\u010deno stopnjo civilnega nadzora nad zelo agresivnimi in samobnavljajo\u010dimi se dru\u017ebenimi sistemi represije, sistemi, ki te iste metode uporabljajo nad nami. Prvi direktni rezultat komunikacije z voja\u0161ko-industrijskim kompleksom je bila postavitev projekta v New Yorku … Skratka – industrija je Projektu Atol poslala svoje vzorce…Na dolo\u010den naslov v New Yorku so za\u010deli prihajati raznorazni materiali, od motorja za uporabo v UAV do elektronike, jammerjev, telemetrije in navigacijskih sistemov.
\nPlatoforma, ki jo \u017eelimo izdelati, bo imela satelitsko in inercijsko vodenje ter navigacijo, izdelali pa naj bi dve verziji, hitro s turbojet motorjem in po\u010dasno s \u0161tiritaktnim letalskim motorjem, za dve vrsti aplikacij. Komponente bodo oddajni in sprejemni sistem FM s spominom za do \u0161est ur programa in motilni modul z mo\u017enostjo protielektronskega delovanja. Eden je bil predstavljen v New Yorku in ga izdeluje firma NOISECOMM Inc, ki je bila v tej komunikaciji zelo prijazna…isti modul pa je vgrajen tudi v letalo EA6-B PROWLER…Tukaj so posamezni elementi, \u010de koga zanima, pa lahko pozneje vse skupaj \u0161e natan\u010dneje pojasnim s tehni\u010dne plati. Na\u0161 lete\u010di objekt ne sme biti preve\u010d nevaren za ljudi, ki so spodaj na Zemlji, in ves \u010das mora sporo\u010dati, kje je, kaj po\u010dne in kaj se z njim dogaja, mi pa mu moramo imeti mo\u017enost povedati, kam naj gre… Vedeti pa mora tudi, kje so druga letala v njegovi bli\u017eini, ne sme se zaleteti v kak\u0161no potni\u0161ko letalo itn… Res si ne \u017eelimo, da bi se zgodilo kaj takega, ampak ko gre\u0161 enkrat v zrak, se razmere spremenijo in soo\u010deni smo z zelo kompleksnim sistemom, ki deluje v realnem \u010dasu v \u0161tirih dimezijah z veliko hitrostjo. Za ta projekt sem pripravil serijo priro\u010dnikov z razli\u010dnih podro\u010dij in izdal jih bom tudi v knji\u017eni obliki, kot priro\u010dnik, ki se bo dopolnjeval v skladu z razvojem projekta. To je na eni strani tehnolo\u0161ko delo, na drugi pa je treba vijugati po zakonodajah in na tretji je treba prepri\u010dati neprepri\u010dane v voja\u0161ki industriji, da na\u0161 namen ni izdelati nekak\u0161ne velike atomske bombe presene\u010denja in jo poslati nekam v neznano. Ubadamo se torej z zelo zapletenimi vpra\u0161anji. UAV bo izdelan za uporabo na nevarnih obmo\u010djih in pri njem gre v prvi vrsti za civilnotakti\u010dni namen, s \u010dimer mislim na to, da lahko npr. en “radio \u0160tudent” vklju\u010di\u0161 v to platformo in ga recimo spusti\u0161 nad Srbijo, tam pa ga ljudje lahko poslu\u0161ajo, dokler ga seveda kdo ne sestreli…Sistem naj bi bil prvi\u010d uporabljen nad Kosovom in Srbijo. Tak\u0161en je pa\u010d \u010das, da ima to smisel, zaradi bli\u017eine, poleg mobilne platforme pa se pripravlja tudi sistem mobilnih zemeljskih takti\u010dnih oddajnikov na son\u010dno energijo Na\u010drtujem, da bi se trije taki oddajniki \u017ee konec prihodnjega meseca preselili v begunska tabori\u0161\u010da v Makedoniji in Albaniji…
\nEna izmed firm, s katero sem komuniciral in za katero je kazalo, da bo dala za projekt na voljo tri svoje mikro \u017eiroskope, je Fibersense Technology Inc To podjetje je postalo zelo zanimivo v zadnjih treh mesecih predvsem zato, ker se je Kitajska ilegalno dokopala do prav takih \u017eiroskopov, ti pa so zelo natan\u010dni in se uporabljajo za navigacijo za inercijske navigacijske sisteme in so pod budnim nadzorom State Departmenta. Nekdo jih je sku\u0161al kupiti in Fibersense je od takrat zelo pazljiv in se je za\u010del bati mojih pisem. Obljubili so, da bodo vzorce poslali v New York, vendar tja niso prispeli, pri\u0161lo je le pismo in v njem pojasnilo, da zaradi politi\u010dnih razlogov na \u017ealost ne morejo sodelovati v tem projektu.
\nGre za zelo zanimiv kos opreme, navigacijski sprejemnik, ki kombinira ruski in ameri\u0161ki sistem satelitske navigacije, GPS in GLONASS. Tak\u0161nih sistemov je zelo malo in ta uporablja tako ruske kot ameri\u0161ke satelite in je zelo zanimiv kos tehnologije tudi s konceptualno-spiritualnega stali\u0161\u010da, ker pa\u010d zdru\u017euje dva produkta hladne vojne in ju uporablja. To je motor, ki ga je izdelala firma HEBRANDSON ENGINES iz Kalifornije, preizkusili so ga v Izraelu, bil je v uporabi, na podlagi konverzije sistema na sliki (BOEING SLAM ER) pa naj bi bila izdelana hitra verzija sistema TRUST-SYSTEM 15.
\nKer sem vse te teme preletel res zelo na hitro, vem, da nisem vsega povedal, zato pa vas zdaj prosim za vpra\u0161anja glede nejasnosti, raznih detajlov ter za poglobitev dolo\u010denih tez.<\/p>\n

Vpra\u0161anje: Zakaj govori\u0161 o minimalnih strategijah odpora, saj se meni ML ali pa TRUST-SYSTEM 15 npr. ne zdita minimalna projekta?<\/p>\n

Odgovor: O minimalnem govorim zato, ker projekti izhajajo iz konteksta artisti\u010dnega delovanja in so dejansko minimalni v primerjavi s sistemi, s katerimi so v koliziji, sistemi, iz katerih izhajajo in s katerimi komunicirajo. Zato temu pravim minimalno, kajti dolo\u010den napor nekaj ljudi \u0161e ne pomeni nekega zelo organiziranega sistema, ki bi za razvojem teh sredstev stal s kapitalom in z ljudmi. Vsi ti projekti skupaj, kumulativno, \u010de se\u0161teje\u0161 ves denar, ki je bil vlo\u017een vanje, ne presegajo 180.000 nem\u0161kih mark, to pa je danes cena kak\u0161nega malce bolj luksuznega avtomobila. Gre za povsem druga\u010dno vrsto dela in \u010de meni\u0161, da v precej dolgotrajnem obdobju, moram povedati, da se je vse skupaj za\u010delo pribli\u017eno leta 1995, torej so za nami zdaj \u0161tiri leta dela in gre \u0161e vedno za precej majhne poteze. ML je sicer res zelo velika stvar in je bil najve\u010dji objekt na Dokumenti X, ampak postavljen je bil 25 km iz Kassla, tako da ga ni videlo veliko ljudi…in je s tem spet pridobil nekaj minimalnosti…<\/p>\n

Vpra\u0161anje: Mene zanima, ali so lahko na Dokumenti ljudje \u0161li v ML, v sam objekt …<\/p>\n

Odgovor: V principu ne, ampak dogajale so se pa res najrazli\u010dnej\u0161e situacije… Bilo je veliko obiskov… Ljudje so pri\u0161li iz Ljubljane in tudi iz Kassla so nekateri hoteli priti obiskat ML, potem ko so se z nami pogovarjali s konzole, in seveda nismo tega nikomur prepovedali … No, ampak vsakogar pa le nismo spustili noter. Tudi va\u0161\u010danov ne, ki so v prvih treh tednih vsak dan popoldan po slu\u017ebi – pribli\u017eno ob \u0161estih zve\u010der – pri\u0161li po trije, \u0161tirje in so si ga ogledovali, hodili okoli njega in v\u010dasih potrkali… Povedali smo jim, da je to vremenska postaja, ki je pri\u0161la na obisk…nismo pa bili preve\u010d zgovorni, saj nikoli nisi zares vedel, s kom pravzaprav govori\u0161. Navsezadnje smo bili vendarle v Nem\u010diji in bilo je \u0161e kar zanimivo opazovati, kaj se dogaja. Nekaj dni pred koncem projekta, tik pred prvo situacijo Wardenclyffe, ki se je zgodila na ML, so trije terenski avtomobili vse popoldne z veliko hitrostjo vozili po njivah okoli nas. In vsi avtomobili so imeli registracijo Wiesbaden, v tem mestu pa je registrirana ve\u010dina avtomobilov nem\u0161ke policije… Ampak mi smo za uporabo telekomunikacijske opreme imeli licence in na uradni ravni je bila celotna operacija pokrita in vsaj deloma tudi legalno urejena. Kljub temu pa mi tisti dan ni bilo vseeno in nisem vedel, kaj se bo zgodilo jutri…<\/p>\n

Vpra\u0161anje: Zakaj ML zanimajo migracije in zakaj naj bi bil postavljen na oto\u010dku v bene\u0161ki laguni?<\/p>\n

Odgovor: Posku\u0161am delovati v kontekstih, kjer je princip svobode zelo \u0161iroko razumljen in v umetnosti je \u0161e vedno tako, da v njenem okviru marsikaj lahko naredimo, kar bi v drugem socialnem okviru ne bilo mogo\u010de. \u010de bi to predstavljali kot kak\u0161no drugo vrsto dejavnosti, bi prva postavljena vpra\u0161anja verjetno bila: “Za koga delate, kdo vas pla\u010duje, zakaj zbirate te podatke?” V umetnosti pa je vse druga\u010de postavljeno, v resnici za tem nih\u010de ne stoji in gre pri vsem delu dejansko za civilno iniciativo, za pobudo, ki sku\u0161a spremeniti optiko, skozi katero opazujemo sisteme nadzora in delovanje teh sistemov. V Benetkah pa bo projekt zato, ker je tam Bienale. Treba je bilo dobiti primerno lokacijo, drugega razloga, da bo prav tam, pa ni, razen tega, da je to obmo\u010dje zelo zanimivo tudi z migracijskega, predvsem ornitolo\u0161kega stali\u0161\u010da. Projekt je bil pred vojno na Kosovu zasnovan okvirno okoli tega, zdaj pa so se razmere spremenile. Podatki se bodo zbirali na razli\u010dne na\u010dine, \u0161e vedno pa predvsem prek mapiranja telekomunikacij, saj je to najpreprosteje in to znamo tudi precej kakovostno po\u010deti, vsaj zdaj, dokler je to \u0161e mogo\u010de, kajti sistemi satelistske telefonije, ki se zdaj uporabljajo, so pred takim po\u010detjem skrbno zavarovani (to je seveda dobro). Ena izmed stvari, ki smo jih v Kasslu zelo poudarjali in jo osvetlili tudi s projektom v Avstraliji, pa je to, da nas ne zanima predvsem poslu\u0161anje civilistov, ki te telefone uporabljajo za svoje zasebne namene, pokazati smo \u017eeleli le, da je to mogo\u010de po\u010deti. Vpra\u0161anji, ki ju s tem postavljamo, pa sta, zakaj so ti sistemi tako odprti in zakaj niso bolj zakodirani, kajti danes tehnologija vsakomur omogo\u010da popolno varnost, in to tudi pred sistemi, kot je Echelon. Podobno je s sistemi telefonije GSM… Nikar ne mislite, da jim ni mogo\u010de prislu\u0161kovati … S pravo opremo, npr. tisto, ki jo izdelujejo v M\u00fcnchnu, v firmi z dolgoletno tradicijo Rhode & Schwarz, je mogo\u010de. Taka oprema je bila npr. v kombiju slovenske obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe, ki ga je zaplenila Hrva\u0161ka…
\nTi sistemi komunikacije so ranljivi, treba pa bi jih bilo za\u0161\u010dititi, \u010de govorimo o pravici do zasebnosti. Tudi sistem NMT je popolnoma odprt, \u0161e danes ga lahko vsakdo poslu\u0161a kar z navadno radioamatersko postajo in se celo vklju\u010duje v pogovore. Mobitel tega ne ogla\u0161uje, ampak tisti, ki jih to zanima, seveda poslu\u0161ajo …<\/p>\n

Vpra\u0161anje: Kak\u0161no je tvoje mnenje o tem, da je pred meseci skupina hackerjev preusmerila neki britanski voja\u0161ki satelit?<\/p>\n

Odgovor: Za to vem, informacijo je objavil Reuters, ampak potem je pa tudi tudi zelo hitro izginila iz vseh agencijskih novic in ni bila nikdar zares potrjena. Jaz osebno mislim, da zasebniki tega ne morejo narediti, \u010de pa je to kdo v resnici naredil, je to morala biti neka dr\u017eava, ne pa skupina hackerjev. Komunikacije in telemetrija teh satelitov so zavarovane s kriptoza\u0161\u010dito in v principu sploh ni mo\u017enosti, da bi to za\u0161\u010dito razbili. Mislim torej, da je bila ta novica la\u017ena, ker jo je objavil le Reuters, Angle\u017ei so jo demantirali in ni\u010d posebnega se ni dogajalo…No, informacija se je seveda pojavila tudi na medmre\u017eju, saj se po internetu take informacije zelo rade hitro \u0161irijo, \u0161e posebej pa med hackerji. Potrditve pa ni bilo. Osebno mislim, da je to tehnolo\u0161ko precej zapleten podvig in da bi to moral narediti nekdo, ki pozna softwer in protokole komuniciranja s tem satelitom, to pa krog morebitnih uporabnikov seveda zmanj\u0161a. Kar se prislu\u0161kovanja tak\u0161nim satelitom ti\u010de, pa je seveda popolnoma onemogo\u010deno s kriptoza\u0161\u010dito, \u010deprav so se pojavljale informacije o kanalih UHF na sistemih FLTSATCOM, ki so bili nezavarovani, in to predvsem v \u010dasu gostega prometa, kakr\u0161en je tudi zdaj. Glede komunikacij iz Aviana npr. zdaj na airbandu ni sli\u0161ati skorajda ni\u010d, saj je tehnologija frequency hoppinga in spread spectruma zelo napredovala in so komunikacije med tlemi in letali primerno zavarovane. \u0160e med vojnimi operacijami nad Bosno ni bilo tako in se je tu in tam kaj ujelo, zdaj pa lahko poslu\u0161amo le ti\u0161ino, ki pa seveda ni ti\u0161ina…<\/p>\n

No, \u010de ni ve\u010d vpra\u0161anj, se vam zahvaljujem, ker ste pri\u0161li na to predavanje, \u010de se bo z Makrolabom \u0161e kaj dogajalo, pa boste seveda obve\u0161\u010deni prek medijev. Hvala lepa in na svidenje.<\/p>\n

\n

Zapis predavanja M. Peljhana z dne 13. 5. 1999. Tekst je objavljen v integralni obliki, brez uredni\u0161kih posegov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

MAKROLAB je projekt, ki je bil prvi\u010d predstavljen v okviru umetni\u0161ke razstave na Dokumenti X v Kasslu in je zastavljen kot celosten projekt. Treba je povedati, da je bil ML v svoji osnovi najprej preformans na prostem, \u0161ele nato je skozi funkcije, ki naj bi jih opravljal, prerastel v objekt tak\u0161ne vrste, kakr\u0161en je zdaj. <\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11571,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11473"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11473"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11473\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11697,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11473\/revisions\/11697"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11571"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11473"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11473"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11473"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}