{"id":11479,"date":"1999-05-24T14:19:47","date_gmt":"1999-05-24T12:19:47","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11479"},"modified":"2017-06-11T20:42:01","modified_gmt":"2017-06-11T18:42:01","slug":"calin-dan-geografija-pogube-ocena-moznosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11479","title":{"rendered":"C\u0103lin Dan: Geografija pogube. Ocena mo\u017enosti"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Geopolitika in umetnost<\/a> | 1999 | Arhiv<\/p>\n

\n

<\/p>\n

AMEROPA (Zakaj Supermi\u0161ek vlada svetu?)<\/b><\/u><\/p>\n

V svojih prvih \u0161tudijah Veselega sodnega dne (”Happy Doomsday!<\/i>”<\/b>, v nadaljevanju: HD!<\/i><\/b>) sem se osredoto\u010dil na mo\u017enost vizualizacije zgodovine preko spremenljivosti evropskih meja. Po 5.000-letni zgodovini voja\u0161kih konfliktov in ozemeljskih (raz)delitev sem bil prepri\u010dan, da lahko pose\u017eem v sr\u017e te zme\u0161njave. Kasneje sem naletel na ra\u010dunalni\u0161ki program, imenovan “Centennia<\/i>” – neko podjetje iz Chicaga ga na internetu prodaja kot pripomo\u010dek, ki so ga \u010dastniki ameri\u0161ke mornarice uporabljali za u\u010denje evropske zgodovine.
\n“Centennia”<\/i> ponuja prakti\u010den pregled politi\u010dnega zemljevida Evrope: videouporabni\u0161ki vmesnik se ko\u0161ati s funkcijami predvajanje, hitro previjanje naprej in nazaj, pove\u010dava ter pomanj\u0161ava, krasijo pa ga tudi obla\u010dki z besedilom, ki sku\u0161a slediti grafi\u010dnim prikazom. Vsakdo se torej lahko takoreko\u010d brez kan\u010dka napora prebije skozi skrivnostni svet evropskih konfliktov<\/u>. Glede na tematiko je slikovni material boren, interakcijski vzorec pa minimaliziran, a kljub temu (ali ravno zaradi tega) ima izdelek dolo\u010deno zgodovinsko vrednost. V \u010dasu, ko se na eni strani Atlantika za\u010denja nova doba militarizacije, na drugi pa antiameri\u0161kega razpolo\u017eenja, je “Centenia<\/i>” nekak\u0161no dvojno ogledalo: \u010dezatlantskim partnerjem ka\u017ee, zakaj imajo v zakonu te\u017eave:<\/p>\n

*podobe<\/b>*<\/p>\n

\\*= Ameri\u010dani[1]<\/a><\/a> poenostavljajo, Evropejci komplicirajo. Ameri\u010dani so brez\u010dutni, Evropejci hinavski. Ameri\u010dani dominantni, Evropejci \u0161ibki. Ameri\u010dani arogantni, Evropejci cini\u010dni. Ameri\u010dani nevedni, Evropejci izobra\u017eeni. Ameri\u010dani glasni, Evropejci subtilni. Ameri\u010dani goltajo tablete, Evropejci kadijo jointe. Ameri\u010dani jedo svinjarijo, Evropejci se nalivajo s pija\u010do.=\/<\/p>\n

Tak\u0161ne podobe si lahko previjamo naprej in nazaj brez razlage – tako kot zgodovino v programu “Centennia”. Podobe so samorefleksije, prav tako je samorefleksija tudi celoten voja\u0161ki trust. Ne glede na to, kaj se skriva za propagandnimi kulisami &zadnje vojne&<\/b>, imajo namre\u010d vsi konflikti skupni imenovalec: potrebo po zadovoljitvi<\/i>. Zaradi nje se nam zdi (v retrospektivi, seveda), da se voja\u0161ka zgodovina ponavlja. In prav zaradi nje je bila “izumljena” tudi geopolitika (v nadaljevanju: *GP*<\/b>): da logi\u010dno poenostavi potrebo in da \u010dim hitreje upravi\u010di njeno izpolnitev. Risanka “Centennia<\/i>” nam predstavlja egocentri\u010dno vizijo teritorija =\u00a0<\/b>in zgodovine =\u00a0 <\/b>(v resnici pa = materije<\/b> in =\u00a0\u010dasa<\/b>), ki sta se morala ukloniti na\u0161i skupni domi\u0161ljiji. \u010cetudi je \u0161e najbolj podobna >>ameri\u0161kemu snu<<, ta predstava ni prav ni\u010d manj pomembna za Evropejce, Azijce, Antipodijce,…<\/p>\n

Vaja:<\/u><\/p>\n

Ker ne gre izzivati ameri\u0161kega preprostega dojemanja Evrope, naj sku\u0161ajo za spremembo ||Evropejci|| izpeljati svojo komplicirano lokalno*GP*<\/b> v Zdru\u017eenih dr\u017eavah. Obsedena igra ++evropskih dr\u017eav++ se zlahka prenese tudi v ++Zdru\u017eene dr\u017eave++. \u010ce odmislimo jezikovne razlike, lahko re\u010demo, da so si dr\u017eavljani Montane in, recimo, Georgije manj blizu kot, recimo, ljudje z Vzhodne obale in Evropejci ali ljudje z Zahodne obale in Avstralci. Ali pa da dolgi seznami dr\u017eavljanskih vojn zapolnjujejo zgodovino, propagando in tudi vsakdanjik !!Z.D.A. !! !!!!<\/b>(ozemlja \/ mafija \/ policija \/ spopadi tolp \/ vse omenjeno z ne\u0161teto podskupinami \/ sovra\u017ene si skupine \/ segmenti dru\u017ebe v nara\u0161\u010dajo\u010dem toku nasilja). Ozemeljske (raz)delitve in zapleteni konflikti so si tako sorodni, da Evropa zlahka so\u010dustvuje s svojim mlaj\u0161im “velikim bratom”, hkrati pa si povrne nekaj samospo\u0161tovanja.[2]<\/a><\/a><\/p>\n

\/\/Konec vaje:\/\/<\/u><\/p>\n

Medtem se je Amerika zaposlila z izganjanjem dela svojih travm, se pravi, da igra na nekaterih vro\u010dih \u017eari\u0161\u010dih globalnih sprememb vlogo svetovnega policija: &dr\u017eavljanska vojna&<\/b> vs civilna vojna<\/b> in #ameri\u0161ka terapija#<\/b> vs %evropska psihoanaliza<\/b>%. Ti geoentiteti, zdru\u017eeni v o\u010ditno zmedeni poroki, sta ena drugi no\u010dna mora; tisto, kar eden od partnerjev pri drugem ljubi oz. mu zavida, nemudoma prekrije senca onega, kar pri taistem partnerju najbolj sovra\u017ei. Ti odnosi so seveda vzajemni; \u010de pa pogledamo preko in mimo njih, naletimo na nepri\u010dakovano harmonijo.<\/p>\n

Svetu ne vladajo niti Ameri\u010dani niti Evropejci, ampak @ Supermi\u0161ek@ <\/b> – njun uspe\u0161ni bastard!<\/b> en narobe obrnjen klicaj<\/i> S svojo pravlji\u010dno podobo in u\u010dinkovitostjo, ki je mo\u017ena le v risankah, ta narobe obrnjen vprasanj na obeh straneh besede <\/i>ameropski otrok<\/b> !!!! <\/b>\u010darobno vrti zemeljsko kroglo, du\u0161i vsak odpor in budi na\u0161e infantilne sanje o mo\u010di, po\u017eelenju in pomanjkanju odgovornosti. Zakaj Supermi\u0161ek vlada zemeljski krogli? Ker \u017eivimo v svetu, ki preprosto %OBO\u017dUJE%<\/u><\/b> Supermi\u0161ka.<\/p>\n

 <\/p>\n

Portretiranje Evrope. Evklidska sestavljanka.<\/b><\/u><\/p>\n

Programska oprema je namenjena oblikovanju predstav. Pri odkrivanju Evrope (v geografskem pomenu besede) je HD!<\/i><\/b> zakora\u010dil iz abstrakcije, neke \u017ealostne podobe geneti\u010dnega algoritma in fraktalnih valov, proti semioti\u010dni igri z bolj veselo pripovedno-&-vsebinsko usmerjenimi 3-dimenzionalnimi okolji. Zemljevid kontinenta ostaja osnovni element, njegova vloga pa je omejena na takti\u010dni<\/i> nivo igrice. Celina je razdeljena na entitete, ki pribli\u017eno sledijo obrisu dolo\u010dene dr\u017eave in dolo\u010denemu zemljepisnemu polo\u017eaju (Zemljevid Evrope 1998; izdelek HD!<\/i><\/b>). Poenostavljanje, ki smo mu pri\u010da pri obrisu dr\u017eav, je podobno onemu pri izdelavi sestavljank. Ploskovne stereotipe smo preprosto prenesli v prostor; dodali smo jim le najbolj osnovne podrobnosti posameznih meja in nazorno sivo teksturo. Dr\u017eave so tako med sabo lo\u010dene z globoki obrambni jarki (polnimi lave), hkrati pa povezane v labirint, ki naj bi predstavljal mejne \u010drte Evrope. Celotna konstrukcija lebdi nad gladino sinjega morja.<\/p>\n

|Prostor \\ <\/b>meje \\ <\/b>sestavljanka \\ <\/b>labirint | – <\/b>Za Sodni dan! Evrope<\/i><\/b> lahko brez kan\u010dka dvoma trdimo, da je zasnovan v skladu s sodobno politiko: obrambni sistem z napadalnimi sposobnostmi; utrjen polo\u017eaj, ki morebitne sovra\u017enike sili v povezovanje. \\Geometrija mo\u010di = <\/b>dru\u017ebeni razvoj =<\/b> izumiranje geografije<\/b>\/ pod pritiskom politi\u010dnih institucij.<\/p>\n

Neposredni vzorec za HD!<\/i> zemljevid<\/i><\/b> je bil na\u010drt utrjevanja, ki se je zaradi vedno ve\u010dje uporabe strelnega oro\u017eja, tako pri obleganju kot pri obrambi, izpopolnjeval od 15. stoletja naprej. Zvezdnato oblikovani okopi, ki jih prekriva zemlja, nakazujejo paradoks sodobnosti: prepad med delovanjem in \u010dustvi, simboli in dejstvi, integralnimi ra\u010duni topni\u0161tva in Evklidovimi opisi utrjenega prostora. Prav tako predstavljajo vizualni model *GP*<\/b> razmi\u0161ljanja, ki je, mimogrede, stranski proizvod modernizma.<\/p>\n

 <\/p>\n

Kaj je geopolitika? [1] Seks in karma<\/b><\/u><\/p>\n

Kon\u010dni motiv vseh elaboratov in \u0161pekulacij *GP*<\/b> je ||VOJNA||.<\/p>\n

S pozitivnega gledi\u0161\u010da pa nam *GP*<\/b> pri {kakr\u0161nihkoli} (geo)analizah kot edinstven motor, v katerem se mo\u010d<\/b> in strah <\/b> !!!! <\/b>prilagajata \/ lovita v <\/b>stimulativni zanki, pomaga razgrinjati \u0161tevilne plasti (gospodarske, znanstvene, kulturne, \u010dustvene itd.). Omenjena zanka se na koncu vedno zavozla (v || vojno ||). Med tem procesom lahko *GP*<\/b> geografske predsodke zreducira na njihovo osnovno psihoanalitsko raven. Od tu naprej je posameznikova izbira (svoboda \/ za\u0161\u010dita) stvar njegove volje. Podobno kot pri spolnosti, kjer se lahko pacient, ko se zave mra\u010dne plati, povezane s prevlado in nasiljem, osvobodi – \u010de le tako ho\u010de.<\/p>\n

Temnej\u0161a stran zgodbe nastopi, ko *GP*<\/b> prevzame vlogo \\nadomestka usode\/<\/b> in <\/b>status dru\u017ebe zreducira na vnaprej dolo\u010den vzorec. \u010ce nadaljujem primerjavo s spolnostjo: ko izgubi nedol\u017enost, lahko \u010dlovek v negativnem primeru zapade v s smrtjo povezano seksualnost in v prime\u017e svoje geopoliti\u010dne usode. Od tu naprej je, ne glede na to, kaj se dogaja z dru\u017ebo kot celoto, s posamezniki in skupnostmi, vnaprej dolo\u010den in zatorej osvobojen vseh moralnih (zakonskih?) zadr\u017ekov. Rusi<\/b> \u017eivijo v ogromni in \u017eiv\u010dni<\/b> dr\u017eavi, ki jo neprestano ogro\u017ea azijska no\u010dna mora; ZDA<\/b> so velika in lena <\/b>sila, ki nadzira svet z velike oddaljenosti; Anglija <\/b>je aroganten<\/b> otok med Evropo, Severnim te\u010dajem in Ameriko; Balkan je zme\u0161njava<\/b> frustriranih identitet, … Pripadnost dolo\u010deni regiji zaradi kraja rojstva postane stvar karme, ki nagrajuje in kaznuje brez kakr\u0161nekoli logike.<\/p>\n

 <\/p>\n

Vizija Mikrom\u00e9gasa !!!!<\/b><\/u><\/p>\n

Poglaviten namen HD!<\/i><\/b> takti\u010dnega zemljevida je (tako kot pri sestavljankah) poudarjati detajle, ne da bi trpel pregled celote; @zumiranje@<\/b> torej nikdar ne izbri\u0161e @groplana@<\/b>. Oba, uporabnik in uporabni\u0161ki vmesnik, sta ogromna in majhna, ob\u0161irna in fragmentirana, dominantna in dominirana, v vseskozi spreminjajo\u010dem se odnosu. Uporabnik lahko ohranja celovit pogled na celinsko zme\u0161njavo (t. i. satelitska perspektiva), lebdi nad njo na srednji vi\u0161ini (pti\u010dja perspektiva) ali pristane na povr\u0161ini \u017eelene dr\u017eave (\u017eabjo perspektivo omogo\u010da ravninski <\/i>nivo). Tako nekako se je spreminjala tudi Guliverjeva percepcija na poti iz Liliputa v Brobdingnag; bistvena razlika je, da so percepcije v HD!<\/i><\/b> so\u010dasne. Prav zato je Voltairjev junak Mikrom\u00e9gas bolj primerna analogija: Mikrom\u00e9gas, velikan za Zemljane in pal\u010dek za Nezemljane, ni nedol\u017eni opazovalec in pasivni razlagalec, ki svoje dogodiv\u0161\u010dine sprejema, kot mu hodijo naproti (primer Guliver); je namerni raziskovalec vesolja, ki SE ZAVEDA svoje nejasne usode in SE z njo celo OKORI\u0160\u010cA. V nasprotju z Guliverjem Mikrom\u00e9gas ves \u010das ska\u010de V zgodbo in IZ nje.<\/p>\n

Jasno, tudi HD!<\/i><\/b> ima svoj trik. Zaradi vektorske oblike lahko \u0161tevilo \u017eelenih prikazov dolo\u010dimo na lestvici v za\u010detnem modulu. \u010ceprav se grafi\u010dni prikaz takti\u010dnega <\/i>zemljevida razlikuje od grafi\u010dnega prikaza dr\u017eav, kot jih vidimo na ravninskem<\/i> nivoju, prvi zagotovi pri izgradnji drugega merske enote. Med navigacijo na ravninskem <\/i>nivoju <\/i>lahko uporabnik vidi le eno dr\u017eavo naenkrat. Prehodi na posameznih mejnih to\u010dkah omogo\u010dajo povezave s sosednjimi dr\u017eavami \/ njihovimi grafi\u010dnimi prikazi. Gre torej za mo\u017enost virtualne navigacije po celotnem zemljevidu Evrope, a le iz okna v okno, iz prostora v prostor, iz dr\u017eave v dr\u017eavo. Zaradi doslednega dizajna je percepcijska zanka zaprta in uporabniku se zdi, da geografska dejstva skoraj otipljivo kontrolira. Re\u0161itev, s katero so se avtorji izognili hardverskim omejitvam, je tudi sicer pomembna. Dr\u017eave so stalnica zgolj s stati\u010dne \/ vertikalne percepcije BOGA; s horizontalne percepcije prebivalca \/ popotnika pa so zaprti prostori, povezani zgolj preko nadzorovanih mejnih prehodov. Med igranjem HD!<\/i><\/b> na takti\u010dnem<\/i> oz. ravninskem<\/i> nivoju sodeluje vsak uporabnik v dveh lo\u010denih postopkih identifikacije. Aprioren <\/i>ob\u010dutek za prostor, v stilu Mikrom\u00e9gasa, mu pomaga nabirati izku\u0161nje in posledi\u010dno (upajmo) razumeti pretresljivo bistvo *GP*<\/b>: njena realnost ne more delovati zunaj fikcijske konvencije, v kateri se !!!!<\/b>spojita dr\u017eavljan in uporabnik!<\/u> <\/i>!!!! <\/b>in postaneta lastnik fikcije (geografije) in karakterjev v igri (politikov). Z drugimi besedami, v *GP*<\/b> okolju nih\u010de ne more funkcionirati druga\u010de, kot da je hkrati kontrolor (bog interakcije) in simboli\u010dna lastnina (manipulirana reinkarnacija bo\u017eanstva).<\/p>\n

 <\/p>\n

Kaj je geopolitika? [2] Dr\u017eavljan in uporabnik<\/b><\/u><\/p>\n

*GP*<\/b> je bolj stvar estetike kot strategije. Kartografija interesnih tokov politike je kozmeti\u010dna operacija, katere namen je impresionirati uporabnika z mo\u010dnim in logi\u010dnim uporabni\u0161kim vmesnikom. Od prvih poskusov kartografiranja sveta do >\u010distih vojn<<\/b> 90-ih dela propagandna ma\u0161inerija na tem, da bi preko ubrane logike $posredne geografije<\/i>$ neusmiljeno prikrila umazanost vojn. Naklju\u010dnih potreb po zemljepisnih koordinatah in zna\u010dilnostih preprosto ni; to je le del scenarija igre, ki nas vabi k sodelovanju. Lahko bi improvizirali \u0161e naprej in rekli, da se #teorija zarot & geopolitika#<\/b> vme\u0161avata tudi v vi\u0161je politi\u010dne odlo\u010ditve, hkrati pa sta nekak\u0161en objektiven vzrok za podporo tak\u0161nih odlo\u010ditev. \u010ceprav demokrati\u010dni aparat zanika omenjeni domnevi, se pri dokazovanju nezmotljivosti dr\u017eave nanju skrivoma opira.
\nKdor sledi tem ugotovitvam, bi lahko nadaljeval analogijo [(geo)politika=igra]<\/b> in rekel, da je *Dr\u017eavljanstvo*<\/u> absolutni koncept, odkar (narobeobrnjen?<\/i>ni\u010d ve\u010d\/\u017ee dolgo \u010dasanarobeobrnjen?<\/i>) ne odra\u017ea nespremenljivosti.
\n*Uporabni\u0161tvo*<\/u> je bolj korekten in iz\u010drpen termin, ki opisuje tako dr\u017eo (zvedavo, toda s premi\u0161ljeno distanco) kot tudi pozicijo volilcev z upo\u0161tevanjem politi\u010dne sredine: >>zabava je in<\/b> \/ odgovornost je out<\/b>!<<.<\/p>\n

 <\/p>\n

Dr\u017eava – to sem jaz.[1]. \u017divalske mi\u0161ice<\/b><\/u><\/p>\n

HD!<\/b><\/i> temelji na fizi\u010dno agresivnem uporabni\u0161kem vmesniku in na konfliktno orientirani virtualni geografiji. Od uporabnika zahteva, da s klikom na zaslon izbere in prevzame vlogo bo\u017eanstva neke obstoje\u010de dr\u017eave, nato pa na fitness napravi vadi in tako preko neposredne mi\u0161i\u010dne sile utrjuje svojo virtualno identiteto. Celoten koncept HD!<\/i><\/b>, ki ga poganja dadaisti\u010dnemu podoben cinizem (povezovanje vojne z mi\u0161icami in politike s fitnessom), izhaja iz stiske, ki jo v uporabniku izziva skrita \u017eivalskost<\/u><\/b>.
\nGlede na to, da je =politi\u010dna \u017eival=<\/b> popolnoma prevzeta z zabavo, utegne biti edini u\u010dinkoviti na\u010din za \u0161irjenje informacij ravno uporaba razli\u010dnih oblik in zvrsti zabave. Nadalje; glede na to, da medijski pospe\u0161ek[3]<\/a><\/a> s podajanjem ponarejene (pod)zavesti eksponentno zmanj\u0161uje uporabnikovo veselje do sodelovanja, bi bila lahko kontrametoda povezava fizi\u010dne vadbe s pomembnimi temami, ki “opisujejo” telo kot vhodno to\u010dko<\/u><\/b> ponovne pridobitve pozornosti, (resni\u010dne) zavesti in neposrednega sodelovanja.<\/p>\n

 <\/p>\n

Kaj je GP? [3]. Zblazneti (prvi\u010d) <\/b><\/u><\/p>\n

Takoj, ko kdo napade *GP*<\/b> kot domeno krutih predsodkov, nastopi te\u017eava – *GP*<\/b> ima namre\u010d (vsaj nekaj) podpore v dejstvih. Za konkretizacijo bom uporabil eno od najljub\u0161ih metafor *GP*<\/b> diskurza, ki vsebuje gospodarski vidik: BANANO<\/b>. Zdi se, da so bogato obmo\u010dje, ki povezuje Milano in London, gostota \u017eetve v ZDA, \u010dezoceanski promet, obmo\u010dja, ki jih prizadenejo su\u0161e, proizvodnja in transport narkotikov, distribucija lahkega oro\u017eja v Evraziji ter vsi ostali pomembni fenomeni organizirani po vzorcu banane. Skoraj preve\u010d enostavno, da bi bilo res, toda o\u010ditno je (socialno) \u017eivljenje organizirano po vzorcu, ki spominja na sade\u017e, vulgaren po imenu in obscen po obliki: BANANO.[4]<\/a><\/a><\/p>\n

Pripadnost temu ali onemu \u0161opu BANAN ima lahko stra\u0161anske posledice. Vzemimo za primer dr\u017eavo iz obmo\u010dja opijskega \u0161opa, recimo Afganistan: kak\u0161ne mo\u017enosti mu dajeta geografija (relief, zemlja, klima, sosedje) in zgodovina, da bi dosegel tisto, kar pojmujemo kot zahodne standarde demokracije? Nikakr\u0161ne, \u010de sem iskren. Vsaj v bli\u017enji prihodnosti ne. Afganistanci, poleg drugih, spadajo med tiste narode, ki jih je Mircea Eliade nekdaj poimenoval >>narodi pod zgodovino<\/u><<<\/b> s tako mo\u010dno potla\u010deno identiteto, da se zdi, kot da je zgodovina nanje pozabila.
\nTisto, kar prinese #dr\u017eavnost# <\/b>v tak\u0161ne regije (kjer se narodi med seboj me\u0161ajo, ne da bi se ozirali na zgodovino oz. \u010dakali na njen prihod), je obi\u010dajno tesnoba, plemensko sovra\u0161tvo, politi\u010dno nasilje in ideolo\u0161ki \/ verski fundamentalizem. Tisto, kar tak\u0161ne regije so \/ bi lahko bile brez dr\u017eavnosti, je zelo odvisno od posamezne banane in od demografske poseljenosti. Pri <<suhljatih bananah>> <\/b>lahko drobljenje zagotovi pre\u017eivetje, zdru\u017eevanje (interesov \/ infrastrukture, ki vodi v dr\u017eavnost) pa (skoraj) gotov propad.<\/p>\n

 <\/p>\n

Kaj je geopolitika? [4]. Braniti in kaznovati<\/b><\/u><\/p>\n

Osredoto\u010dimo se zdaj \u0161e na <<debele banane>><\/b>, <\/b>ki plavajo s tokom zgodovine. Dr\u017eavnost jim prina\u0161a kr\u010denje individualnega prostora na ra\u010dun ve\u010danja prostora, namenjenega administraciji in kaznovanju, za\u0161\u010diti in storitvam. \u0160tevilne knjige (referenca med njimi je Foucaultova Nadzor in kaznovanje<\/b>), ki krojijo <\/b>idejo o premiku v smeri ve\u010dje individualne svobode [VIS],<\/b> poudarjajo zatiralsko vlogo moderne dr\u017eave. V eni od nenavadnih sprememb paradigme, ki se pojavlja brez pretiranega spra\u0161evanja, se je zahteva po [VIS]<\/b> zasukala v generi\u010dni argument za neoliberalno taktiko: gre predvsem za razpustitev dr\u017eave znotraj korporacijske strategije globalne kontrole.<\/p>\n

Zdi se, da so vzorci razvoja vzdol\u017e teh linij \u017ee na delu, in najbolj priljubljene teme hladne vojne za znanstvenofantasti\u010dne “distopije” {kiberpank je le zarisal meje [ in zaklju\u010dil] dolgo razvijajo\u010de se vizije sodnega dne, osnovane na globalni vladi} so se v zadnjem desetletju v dobr\u0161ni meri spremenile v znanstvene analize in napovedi. Politi\u010dne odlo\u010ditve vrhov (evro, Natova politika), razkrivanje starej\u0161ih shem (Echelon<\/i>) nadzora ter dvojni vidik medijskega pospe\u0161ka (svoboda in kontrola) so vstopili v razpravo.<\/p>\n

Tisto, kar se zdi, da presene\u010da v polemiki med neo(desni\u010darskimi) liberalci in (neo)levi\u010darskimi intelektualci, je neroden polo\u017eaj slednjih, glede na situacijo, pozicijo in usodo dr\u017eave. Kritiki korporacijske ofenzive se po eni strani sramujejo svoje anarhisti\u010dne prtljage (po kateri so posegli, da bi se distancirali od komunisti\u010dne realpolitike<\/u>?), po drugi pa so pod navzkri\u017enim ognjem nacionalisti\u010dnih diskurzov, ki padajo z vseh smeri (republikanci, katoliki, monarhisti, protestantje, “biv\u0161i” komunisti etc.). In prav zato ne zmorejo niti definirati realisti\u010dne alternative dr\u017eavi niti jo obraniti kot manj\u0161e zlo.
\nDr\u017eava je seveda \u017ee vstopila v proces samouni\u010denja, toda (tipi\u010dno za nere\u0161ene psihoanalitske konflikte!) odnos intelektualcev do dr\u017eave ostaja ob\u010dutljiv, trenutne kritike pa nenaslovljene.<\/p>\n

 <\/p>\n

Kaj je geopolitika? [5]. Vodnarjeva pohabljenost<\/b><\/u><\/p>\n

Za\u0161\u010dita – kaznovanje je splo\u0161no poznan psihoanalitski par konceptov, povezan s skrbjo star\u0161ev. Definira nam paradokse osebnega razvoja, ki ve\u010dno nihajo med osnovnima potrebama: varnostjo in svobodo. Tisto, kar so prinesla 60.<\/b> leta, je bil v resnici prenos dileme dru\u017einske celice v dru\u017ebeni teater. Simboli\u010dno \u017ertvovanje o\u010deta in seksualna revolucija se nista ustavila na ravni osebne osvoboditve, \u010deprav je bilo nekaj \u010dasa tako videti. Psihoanalitsko zamero, ki jo je oblikovala baby-boom generacija kot dru\u017ebeni problem v 60-ih, so isti predstavniki promovirali kot politi\u010dno strategijo v 90-ih. In glede na to, da je politika dandanes povezana s tr\u017eenjem, utegnejo taisti trendi voditi v prevlado potro\u0161ni\u0161tva, pop kulture in globalne politike. Ideologija 90-ih, || za vedno mlad ||, je marketin\u0161ka verzija \\\\ otrok cvetja \/\/, gibanja izpred 30-ih let, doktrina neoliberalizma<\/b> pa nov obraz slogana “””oblast ljudstvu (power to the people)<\/b> “””. Naravna (d)evolucija, \u010de nekako upo\u0161tevamo, da so tisti, ki so v } 60-ih { inhalirali, politi\u010dni voditelji dana\u0161njega dne. Prav tu ti\u010di razlog, zakaj nih\u010de ne premore instrumenta za re\u0161evanje krize dr\u017eave: tisti, ki odlo\u010dajo, segajo po starih, \u010deprav nekolikanj pregnetenih sanjah, komentatorji iz obrobja pa se soo\u010dajo z dru\u017einskimi te\u017eavami in se pa\u010d ne morejo vrniti in ob\u017ealovati ne\u010desa, kar so se nau\u010dili tako dobro sovra\u017eiti.<\/p>\n

 <\/p>\n

Kaj je geopolitika? [6]. Zblazneti (drugi\u010d)<\/b><\/u><\/p>\n

Eksperimentalnost 90-ih la\u017eje razumemo, \u010de ponovno uporabimo primer banane. Politi\u010dni diskurz uokvirja obmo\u010dja pod zgodovinskim statusom quo (suhljate banane)<\/b> s stali\u0161\u010da “”klasi\u010dne<\/b>“” demokracije, kot da bi pri\u010dakovali, da se bo dr\u017eavnost Zahodnega tipa uveljavila in pravilno funkcionirala na obmo\u010djih, kjer je bila dr\u017eava v glavnem grenka izku\u0161nja.
\nSimetri\u010dno se obmo\u010dja, v katerih se je model dr\u017eave izkazal kot delujo\u010d (debele banane)<\/b>, razvijajo v smer, kjer utegnejo biti plemenska razdeljenost, regionalizem in zmerni kaos kazen za ambiciozno paradr\u017eavno politiko.
\nO\u010ditno je metoda zamenjave (SWAP) \u017ee na pohodu in izziva mo\u017enosti prilagoditve obeh tipov anomalij (debele in suhljate): zelo revnim prina\u0161a bolezen bogatih, bogatim pa strah revnih. Socialni in\u017eeniring, za\u010dinjen s humorjem.<\/p>\n

 <\/p>\n

Dr\u017eava, to sem jaz [2]. BALKAFRIKA<\/b><\/u><\/p>\n

Fouquet: Gospod, toda dr\u017eava …
\nLouis XIV: Dr\u017eava, to sem jaz!<\/i><\/p>\n

Predpostavimo da, *(nekogar\u0161nje) dr\u017eavno telo*<\/b> ni le o\u010diten na\u010din moraliziranja o problemu neposredne odgovornosti v politiki in vojni, ampak tudi na\u010din spra\u0161evanja po teh domenah, njihovi dinamiki in mejah. Pretirano fizi\u010dno navzo\u010d uporabni\u0161ki vmesnik HD!<\/i><\/b> je bil izoblikovan kot instrument dvoma, kot zbadljivec institucionalnega telesa skozi minimalno predstavo fizi\u010dnega. Po letu in nekaj konfliktih od zaklju\u010dka projekta je metafora fitness priprave vsekakor prinesla povsem nov pomen.<\/p>\n

Vaja:<\/u> <\/b>\u010ce se termin >>balkanizacija<<<\/b>, ki se je vpisal v zgodovino politi\u010dnega in medijskega jezika, nana\u0161a na nekaj, kar nekje na svetu dela zme\u0161njavo, kak\u0161na bi bila potem skovanka za 10 let nenehne zme\u0161njave na o\u017ejem Balkanu? Mislim, da bi bila AFRIKANIZACIJA <\/b>dober nadomestek. Ne zato, ker ka\u017ee na neko obmo\u010dje, ki se bori (s precej malo uspeha, to je res) za isto medijsko pozornost kot Balkan, ampak ker dreza v *uporabni\u0161ki*<\/b> tok iracionalnosti, ki pravzaprav pripada (preteklemu) strahu +dr\u017eavljana+<\/b>.<\/p>\n

Afrika je prostor, do katerega vsak AMEROPEJSKI <\/b>uporabnik zaradi kolonialisti\u010dne krivde, rasnih razlik in \/ ali kulturne privla\u010dnosti goji poseben odnos. Afrika medtem ostaja prostor, ki je mentalno dosegljiv zgolj skozi oddaljeno abstrakcijo temne pravljice. Ne premore geografije, razen na obmo\u010djih safarijev, kot tudi ne geopoliti\u010dne strukture zunaj urbanih sredi\u0161\u010d na obalnem pasu (predvsem ob Mediteranu in Rtu dobrega upanja). Svojevrsten na\u010din, po katerem Afriko pretresajo vojne, dela politiko nedoumljivo, saj ne operiramo s poznanimi orodji (od katerih je *GP*<\/b> verjetno v \u010dustvenem smislu najpomembnej\u0161e). Kljub temu so afri\u0161ki konflikti za Ameropejce pou\u010dni zgolj zato, ker je edina poznana referenca, ki jo lahko iz njih izlu\u0161\u010dijo, fizi\u010dnost telesa v vojni<\/b>. To pomeni pohabljenje, posiljevanje, klanje in preseljevanje. Ker je kontekst *GP*<\/b> banalen (vsakdo “ve”, da je Afrika dvori\u0161\u010de, na katerem igrajo [ vele] sile poker z naravnimi bogastvi in ideologijami) in popolnoma obskuren hkrati, je telo na koncu resni\u010dni heroj konfliktov, njihov objekt, instrument in cilj. Vojna v Afriki je onkraj vsakr\u0161nih bleste\u010dih \u0161pekulacij, literarnih in filmskih upodobitev ter je nezanimiva za medijski prime time.<\/i> Je SAMO vojna.<\/p>\n

Kako ameropejski uporabniki reagirajo na druga\u010den tip realnosti? V glavnem s frustracijo: pri afri\u0161ki vojni igrici <\/b>ni mo\u017ena !!!! nikakr\u0161na interakcija!!!! <\/b>tu so zgolj mase ljudi, iz katerih kamera, v \u017eelji po bli\u017enji sliki kak\u0161nega pohabljenega uda, le za kak\u0161no sekundo izlo\u010di posameznika. Ljudje so tako nesre\u010dni, da te to enostavno razjezi. Ves \u010das so tako zatirani, da jih za\u010dne\u0161 sovra\u017eiti. Preprosto preve\u010d neumno, da bi bil eden teh \u017ertev, da bi ves \u010das oviral nasilje. Sovra\u0161tvo+<\/b> in +jeza <\/b>sta dobra: uporabnika odvrneta od njegovega statusa pri\u010dakovanja, skorajda ga usmerita proti dr\u017eavljanstvu. Skorajda.<\/p>\n

Na Balkanu<\/b>, tako kot v Afriki<\/b>, je preizkus \u010dlove\u0161kosti nekako uspel transcendirati geopoliti\u010dno dimenzijo vojne. Preve\u010d zapletene nacionalne konflikte najdemo na obmo\u010djih s tako poseljenostjo, da jih je nemogo\u010de razumeti z obi\u010dajnimi merili; voja\u0161ki cilj je osvojiti skedenj, sadovnjak postane strate\u0161ko obmo\u010dje, takti\u010dne ve\u0161\u010dine se uporabijo za totalno vojno dru\u017eine proti dru\u017eini, boj \u00f7od vrat do vrat\u00f7<\/b>. V takih okoli\u0161\u010dinah vojna ponovno postane nepomembna onkraj neposredne vpletenosti telesa. Ponovno se izka\u017ee za tako gnusno in neprivla\u010dno, da je videti \u017ee prav neumno, \u010de od\u0161tejemo neznosno trpljenje ljudi na vseh straneh. Premo\u010dne medijske interpretacije so nepri\u010dakovano prispevale k \u010dustveni zasi\u010denosti (zdaj vsi “sumijo”, da je nekdanja Jugoslavija dvori\u0161\u010de, na katerem igrajo (vele)sile poker z naravnimi bogastvi in ideologijami). In morda smo, prvi\u010d po la Grande Guerre,<\/i> vojno v Evropi (zgodovinsko gledano) dojeli kot nepotrebno.
\nNa koncu desetletja AMEROPA<\/b> na televizijskih zaslonih opazuje BALKAFRIKO<\/b> z utrujajo\u010do jezo: mediji nam po cele dneve servirajo \u017ertve, ker si \u017eelijo, da bi se \u010dutili krive, prikrito pa \u017eelijo ohraniti na\u0161o impotenco.
\n\/\/konec Vaje:\/\/<\/u><\/p>\n

Povzetek tega bi moralo biti popolno zavra\u010danje neu\u010dinkovitega, sebi\u010dnega in nepo\u0161tenega politi\u010dnega telesa. Medtem ko lahko politika (in vojna) funkcionira zgolj s kompromisi, je posameznikova soudele\u017eba v konfliktu brezkompromisna, u\u010dinkovita in enosmerna. Ko ljudje umrejo, ostanejo mrtvi; ko izgubijo hi\u0161o, je ta izgubljena; ko ubijejo soseda, je njihovo okolje za naslednjo generacijo uni\u010deno. AFRIKANIZACIJA Balkana je dokazala, da je skupnost nezanesljiva in enako nevarna kot dr\u017eava, da geopolitika+ <\/b>in +va\u0161ka politika<\/b> sledita enako umazanim pravilom ter da za individualnost ni prostora na katerikoli ravni socialnega telesa.<\/p>\n

Posledi\u010dno je edini izhod iz krize samoizlo\u010ditev<\/b> posameznikov iz uporabni\u0161kega vmesnika histori\u010dnega determinizma<\/b>. Uporabni\u0161ki vmesnik HD!<\/i><\/b> bi morali nenazadnje razumeti – ne kot sredstvo za izgradnjo odnosov z institucijami vojne, ampak kot vajo za odpadni\u0161tvo in zavra\u010danje<\/u><\/i> vseh institucij, ki se na kakr\u0161enkoli na\u010din vpletajo v integriteto telesa.<\/p>\n

\n

Opombe:<\/p>\n

<\/a>[1]<\/a> Kot je Alfredo Jaar izpostavil \u017ee pred leti, je AMERIKA== neprimeren termin, ki ga mnogi uporabljajo za ozna\u010devanje ==ZDA. Zaradi dejavnika hitrosti in iz stilskih razlogov, to po\u010dnem tudi sam.<\/p>\n

<\/a>[2]<\/a> Za #posiljevalsko mentaliteto#, ki poudarja evropski mit, glej moj tekst ||Computer Game Europa<\/i>|| v Related Issues <\/i>(urednica Christian Kravagna), izdan v okviru razstave \u02ddcomplexul muzeal\u02dd(1997).<\/i><\/p>\n

<\/a>[3]<\/a> Glej moj esej ||Media Acceleration|| v ”MEDIA REVOLUTION”<\/i> – antologija, ki jo bosta letos izdala Bauhaus Dessau Stiftung in Campus Verlag.<\/p>\n

<\/a>[4]<\/a> Od Banane Yosimoto do nedavne ” Vojne z bananami” med ZDA in Evropo, od znamenj Warholske galerije do obsesije vzhodnoevropskih emigrantov (predvsem Romunov in Rusov) s tem \u017eivilom, je banana v na\u0161em \u017eivljenju dosegla deliri\u010dne razse\u017enosti. Da ne pozabimo >>Banana republik<<- pore\u010denega koncepta, ki je v 70-ih letih v *GP*<\/b> slu\u017eil kot prispodoba srednjeameri\u0161ke demokracije.<\/p>\n

\n

Fotografije:<\/p>\n

1. Telo in njegove virtualne sanje
\n2. Nepri\u010dakovana zadeva zblazneti<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V svojih prvih \u0161tudijah Veselega sodnega dne (”Happy Doomsday!”, v nadaljevanju: HD!) sem se osredoto\u010dil na mo\u017enost vizualizacije zgodovine preko spremenljivosti evropskih meja. Po 5.000-letni zgodovini voja\u0161kih konfliktov in ozemeljskih (raz)delitev sem bil prepri\u010dan, da lahko pose\u017eem v sr\u017e te zme\u0161njave. <\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11480,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11479"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11479"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11479\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11703,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11479\/revisions\/11703"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11480"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11479"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11479"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11479"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}