{"id":11487,"date":"2001-05-25T09:30:04","date_gmt":"2001-05-25T07:30:04","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11487"},"modified":"2017-06-02T17:39:31","modified_gmt":"2017-06-02T15:39:31","slug":"eurovision-2000-marion-von-osten-peter-spillman-in-susanna-perin-evrovizija-sveta-umetnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11487","title":{"rendered":"Eurovision 2000 (Marion von Osten, Peter Spillman in Susanna Perin): EvroVizija sveta umetnosti*"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Strategije predstavljanja 1<\/a> | 2000\/01 | Arhiv<\/p>\n

\n

EuroVision2000<\/i> je sodobna, odprta in nadnacionalna mre\u017ea videoproducentov. Ustanovili so jo trije umetniki delovnega projekta k3000 Mediaspace<\/i> v Z\u00fcrichu v duhu zahodnoevropskih povezav in s poudarkom na politi\u010dnih vpra\u0161anjih o mejah, migracijah in prebe\u017enikih.
\nEuroVision2000<\/i> se je razvila iz projekta videoizmenjav MoneyNationsTV<\/i>, kot prvi poskus vzpostavitve supranacionalne medijske delavnice v kriti\u010dnem umetnostnem kontekstu konca 90-ih let.
\nZ videoizdelki se predstavljajo: Mogniss H. Abdallah (Pariz), Zeigam Azizov (London), Marion Baruch (Pariz), Jochen Becker\/Jesko Fezer (Berlin), Axel Claes\/Tristan Wibault (Brusel), Colletivo Politico (Neapelj), Rita Canarezza (San Marino), Pier Paolo Coro (San Marino), Paola di Bello (Milano), Doc Video (Torino), Ethical Bros. (Catania), Micz Flor (Berlin), Lisa Haskel (London), Elke Marh\u00f6fer (Berlin), Lisa Moren (Baltimore), Sabrina Muzi (Bologna), Marion von Osten (Z\u00fcrich\/Berlin), Paper Tiger TV (New York), Toni Corti (Bologna), Susanna Perin (Z\u00fcrich\/Rim), Jenny Perlin (New York), Angelo Petronella (Bologna), Marco Poloni (Rim), Manuel Poutte (Brusel), Oliver Ressler (Dunaj), Jayce Salloum (Vancouver), Mark Saunders (London), Trebor Scholz (New York), Peter Spillmann (Z\u00fcrich), Angie Waller (New York).<\/p>\n

 <\/p>\n

Slepi made\u017ei<\/strong><\/h4>\n

Leta 1998 je v z\u00fcri\u0161ki Shedhalle projekt MoneyNations s podnaslovom Constructing the Border\/Constructing East\/West <\/i>(iz njega se je razvila produkcijska mre\u017ea EuroVision2000<\/i>) tudi na nem\u0161kem govornem podro\u010dju razvil diskusijo o evrocentrizmu in postkolonializmu. V njej je prevladala specifi\u010dna perspektiva sever-jug, ki polo\u017eaja v biv\u0161ih socialisti\u010dnih dr\u017eavah Evrope ni v celoti dojela.
\nMoneyNation<\/i> v izjavi za medije zapi\u0161e: “Kritika evrocentri\u010dnega mehanizma znanja in mo\u010di se je od 90-ih mo\u010dno raz\u0161irila, tudi med nem\u0161ko govore\u010do umetni\u0161ko in kulturno sceno. Za razliko od razprave sever-jug je odnos vzhod-zahod predvsem zaradi zgodovinskih in politi\u010dnih razlik bolj protisloven in bolj redek predmet znanstvenih razprav. Nasprotujo\u010di si politi\u010dni sistemi, katerih propagandni stroji so med hladno vojno drugo stran gore\u010de predstavljali kot sovra\u017enika, so danes dr\u017eavne tvorbe, ki jim nivo napredka dolo\u010dajo zahodna merila pospe\u0161ene kapitalizacije. Medtem ko vzhodni mediji \u0161e kar veselo poro\u010dajo o divjem vzhodu, podzemnih organizacijah, bankrotiranih vladah in podobnih izrednih razmerah, zdru\u017eena Evropa pa se z zakoni o mejah in tujcih zapira poti proti vzhodu, se naddr\u017eavne korporacije in vlagatelji pospe\u0161eno usmerjajo proti srednje- in jugovzhodni Evropi kot viru cenene delovne sile. V tem istem \u010dasu se na podro\u010dju kulture porajajo prvi poskusi vzpostavljanja zgodovinsko celostne (vzhodne in zahodne) evropske identitete. Ta proces neizbe\u017eno pospe\u0161uje tudi \u0161iritev Evropske unije na vzhod.
\nZ zgodovinskega gledi\u0161\u010da je evropska identiteta ustvarjena kot protiute\u017e identitetam “ostalih”, npr. Amerike, Japonske, Azije in Srednjega vzhoda, in temelji predvsem na edinstveni kulturni tradiciji – ki pa prezira kulturo ostalih. Tudi mo\u017enosti, ki sta trenutno na voljo vzhodnoevropskim dr\u017eavam: \u010dlanstvo v EU in\/ali Natu, temeljita na ekskluzivnosti “stare” Evrope in njenih zahodnih centrov, ki dejansko oblikujejo stvarnost dr\u017eav nekdanjega vzhodnega bloka in ju\u017ene poloble. Kulturi pa je pripadla izjemno pomembna vloga pri procesu izklju\u010devanja. Nadnacionalna zdru\u017eitev v eno Evropo ustvarja nove vzorce novih identitet, pri \u010demer izklju\u010duje vse, ki ne izpolnjujejo zastavljenih paradigem ekonomske u\u010dinkovitosti. Kategorizacije in sklicevanje na kulturne razlike se ne izra\u017eajo le v medijih. Vse bolj postajajo tudi del razstav vzhodnoevropske umetnosti, npr. v zasnovi pristnosti (Sammlung Ludwig), \u017eeljah po novem internacionalizmu (Manifesta), ki oblikujejo produkcijo politi\u010dnih meja trdnjave Evropa in vlogo vzhodne Evrope kot svetovnega standarda nizkih pla\u010d.<\/p>\n

\u010ce na izjavo pogledamo danes, tri leta kasneje, se ni ni\u010d bistvenega spremenilo; umetniki srednje in jugovzhodne Evrope so pogosto del zahodnega umetnostnega sistema le z namenom, da potrdijo stereotipna pri\u010dakovanja in dodajo svoj pe\u010dat eksoti\u010dnosti oz. slu\u017eijo kot izvesek ekonomske in politi\u010dne usklajenosti z zahodom. Z razstavami, kot je After the Wall <\/i>na \u0161vedskem in v Nem\u010diji, so bile zama\u0161ene luknje v znanju zahodnih umetnikov; naslov After the Wall<\/i> stilizira padec berlinskega zidu (wall) 1989 kot tisti zgodovinski dogodek, ki simbolizira odpiranje vzhoda. Solidarnost, perestrojka, specifi\u010dne razmere v SFRJ pred 1989 in druga gibanja v biv\u0161ih socialisti\u010dnih dr\u017eavah Evrope so zaradi novega spoznanja zamrla. Prijateljski objemi iz After the Wall<\/i> pi\u0161ejo zgodovino na novo, ponovno iz perspektive zahoda, in pridigajo odprtost, hkrati ko zapiranje meja s schengenskim sporazumom prepre\u010duje fizi\u010dni dostop do EU. Namesto da bi se spoprijela s protislovnim razvojem srednje in jugovzhodnih dr\u017eav Evrope in se soo\u010dila z vpra\u0161anji, ki jih postavlja (kulturna) levica zahodne Evrope, je glavna skrb EU njena zunanja podoba. Prav zato ne presene\u010da, da se umetnike in umetnice \u0161e naprej ocenjuje po njihovi “zahodni ustreznosti” ali da kuratorji, \u017eeljni kriti\u010dne dr\u017ee, pri\u010dakujejo zaradi politi\u010dnega in\/ali socialnega polo\u017eaja v biv\u0161ih socialisti\u010dnih dr\u017eavah dolo\u010deno mero kriti\u010dnosti, na katero gledajo iz svetovnega vidika kot na nenehno izjemo (to je bilo npr. prikazano na zadnji Manifesti).
\nV to, da je za uveljavitev “kulturnih razlik” in ru\u0161enje mita o zahodni premo\u010di najbolj primeren oder umetni\u0161kih razstav, bienalov in dokument, lahko upravi\u010deno dvomimo. Precej bolj trdne socialne, kulturne in intelektualne povezave zunaj meja evropske trdnjave snuje mre\u017eni aktivizem, ki je nastal prek list, kot sta Syndicate<\/i> in Nettime<\/i>. Odlikujejo se predvsem po supranacionalni organizaciji, raz\u0161iritvi kategori\u010dnega dojemanja umetnosti s pojmom “kulturni delavec” in informacijah, ki se cepijo na teorijo, politiko in kulturo. Raznovrstni avtorji si zavestno lastijo pravico do izra\u017eanja na vseh podro\u010djih. Shedhalle Z\u00fcrich kot umetni\u0161ko dru\u0161tvo sprva ni prispevalo svojega dele\u017ea k dinamiki mre\u017enega aktivizma, od leta 1994 pa uveljavlja dru\u017ebeno-politi\u010dno kulturo razstavnih projektov, katerih pobudniki niso kuratorji, temve\u010d umetniki sami, in ki temeljijo prav na njihovih spremenjenih pozicijah. V tem okolju je nastal projekt MoneyNations<\/i>, ki sta ga zasnovali Marion von Osten in Natalie Seitz in se je v nasprotju z obi\u010dajnimi predstavitvami polo\u017eaja umetnika v zahodnem okolju razvil v dolgoro\u010dno zastavljeno produkcijsko mre\u017eo. V njej \u017ee ve\u010d kot dve leti sodelujejo razli\u010dni teoreti\u010dno, politi\u010dno in kulturno aktivni protagonisti iz srednje, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope.<\/p>\n

 <\/p>\n

Vabilo k sodelovanju<\/strong><\/h4>\n

Del projekta MoneyNations<\/i> v z\u00fcri\u0161ki Shedhalle je bila tudi MoneyNationsTV<\/i>, mre\u017ea producentov, ki se je izkazala tudi kot zelo u\u010dinkovita komunikacijska strategija. MoneyNationsTV<\/i> sku\u0161a prenesti komunikacijo iz digitalnega prostora elektronske po\u0161te ponovno v analogni prostor, tako reko\u010d iz besedila v sliko, iz zaslona v dru\u017ebeni prostor doma\u010dega ali alternativnega kina. Razli\u010dni krajevno razpr\u0161eni producenti, t. i. korespondenti, so si \u0161est mesecev izmenjavali informacije in razmi\u0161ljanja v videozapisu. Rezultat njihove izmenjave je iz\u0161el kot niz novih videozapisov, ki so ga dobili vsi udele\u017eenci in ga kot osnovo za razpravo uporabili na \u0161tevilnih prireditvah, prikazan pa je bil tudi v okviru filmskih programov v razli\u010dnih vzhodno- in zahodnoevropskih kontekstih.
\nLeta 1999 so bili trije predstavniki mre\u017ee MoneyNations<\/i> (Rachel Mader, Peter Spillmann in Marion von Osten) gostje delavnice Panthograph<\/i>, ki jo je v Plasy na \u010de\u0161kem zasnoval Milos Vojtechovsky, na njej pa so sodelovali udele\u017eenci iz Hrva\u0161ke, Bolgarije, Avstrije, \u010ce\u0161ke, ZDA in \u0160vice. Panthograph predstavlja prelomno to\u010dko MoneyNationsTV<\/i>, saj se je na delavnici izkazalo, da je mogo\u010de oblikovne povezave raz\u0161iriti v prid kolektivnega, neinstitucionaliziranega na\u010dina dela.
\nZ vabilom Jennifer de Felice v pra\u0161ki Cafe9 Mediaspace<\/i> se je ponudila obstoje\u010di mre\u017ei MoneyNationsTV<\/i> mo\u017enost \u0161iritve in ponovne analize vpra\u0161anj – ne samo o vklju\u010ditvi\/izklju\u010ditvi glede na dr\u017eavne meje, temve\u010d tudi o vsakodnevnem rasizmu znotraj\/ zunaj meja EU.
\nOd obi\u010dajnih kuratorskih videoarhivov in mre\u017e se projekt, kakr\u0161en je EuroVision2000<\/i>, razlikuje po svoji odprtosti. V nasprotju s pristopnostjo projektov (npr. Manifesta 2000<\/i> v Ljubljani, kjer je bila tematika poslanih del podana v okviru definiranega kuratorskega koncepta teoretskih refleksij, ki so bila kon\u010dno tudi \u017eirirana in selekcionirana) se vsebina EuroVision2000<\/i> ka\u017ee prek lokalnih akterjev in poslanih videoposnetkov sama po sebi. Z izjemo dveh videoposnetkov, ki z vsebino EuroVision2000<\/i> zagotovo nista imela ni\u010d skupnega in bolj ali manj spadata v formalno-estetsko produkcijo, nobeno od prejetih del ni bilo zavrnjeno.
\nPrincip proste udele\u017ebe se je v 90-ih uporabljal pri mnogih samoorganizacijskih projektih kot protimodel kuratorsko, razstavno in organizacijsko dolo\u010denih procesov. V okolju tak\u0161ne kolektivne prakse se je mogo\u010de odpovedati obi\u010dajnim strogo dolo\u010denim vlogam umetnika, kustosa ali teoretika ter tako zavzemati razli\u010dne vsebinske, strukturalne ali kreativne vloge – odvisno od projekta ali interesa. EuroVision2000 ni plod kuratorskega dela; razvil se je predvsem zaradi \u017eelje producentov navezati nove stike s kriti\u010dnimi kulturnimi scenami prek dr\u017eavnih meja, graditi mre\u017ee za lastno delovanje ter na ta na\u010din raz\u0161iriti in raz\u010dleniti tudi poglede na migracije in neoliberalizem.
\nProjekt EuroVision2000<\/i> pa ni bil odprto zastavljen le glede prostega pristopa. Prvotna zamisel je bila, da bi ob posameznih predstavitvah, razpravah in dogodkih udele\u017eenci sami na licu mesta postavljali vpra\u0161anja, jih s samostojnimi temami dopolnjevali in okoli skupnega arhiva videoposnetkov samostojno organizirali prireditve. Zbrani videoposnetki bi bili torej osnova za razprave, material, ki ga je mo\u010d uporabiti in porabiti na razli\u010dne na\u010dine. Dokumentacija prireditev naj bi bila v \u017eivo predvajane skupaj z videoprogrami prek interneta. Tako smo \u017eeleli uresni\u010diti idejo o ob\u010dasni lokalni evropski televiziji. Estetsko-formalni razpon videoposnetkov, ki je segal od \u010distih dokumentarnih filmov do umetni\u0161kih videospotov, vsebinski izbor in specifi\u010dna uporaba videoposnetkov so v lokalnem kontekstu mo\u010dno pripomogli k ustvarjalnemu poteku razprav, v katerih so deloma neposredno sodelovali tudi producenti videoposnetkov. Tak na\u010din delovanja se bistveno razlikuje od v umetnostnih okoljih trenutno uspe\u0161nih videorazstav, ki uprizarjajo dokumentirano delo v obliki tabelne slike.<\/p>\n

 <\/p>\n

EuroVision2000@Mediaspace<\/b><\/h4>\n

Cafe 9<\/i> je bil projekt kulturnih prestolnic Evrope, ki so ga financirale \u010dlanice EU in je hkrati potekal v vseh osmih kulturnih prestolnicah v letu 2000. Osnova projekta so bili lokalno vzpostavljeni medijski prostori Mediaspaces, povezani v skupno omre\u017eje, tako da so si izmenjevali informacije in programe. Projekt je sicer vodilo komercialno podjetje v Helsinkih, toda na lokalnem nivoju je bilo delovanje tako po zgradbi kot po zna\u010daju zelo raznoliko: od povsem alternativnega delovanja Cafe9<\/i> v Pragi do Cafe9<\/i> imenovanem informacijskem centru v Bruslju. Kot nasprotje raznolikosti Cafe9<\/i> smo z EuroVision2000<\/i> zajeli konkretne vsebine, zavzeli jasno, celo kriti\u010dno stali\u0161\u010de do normativnih procesov EU in \u017eeleli vzpostavitvi fizi\u010dni stik s kulturnimi producenti na licu mesta. To ni bilo v nasprotju z \u017eeljami organizatorjev Cafe9<\/i>, saj sta bili komunikacija in izmenjava med dru\u017ebeno-politi\u010dno anga\u017eiranimi projekti, pri \u010demer se uporablja tudi nove medije, v povabilu izrecno poudarjeni. Organizatorji Cafe9<\/i> so EuroVision2000<\/i> poleg osnovnega financiranja ponudili tudi tehni\u010dno in prostorsko infrastrukturo. Kljub temu se je odnos med Cafe9<\/i> in EuroVision2000 <\/i>v praksi, ne popolnoma nepri\u010dakovano, izkazal za zelo problemati\u010dnega. Postavke Mediaspaces Cafe9<\/i> niso omogo\u010dile \u0161iritve na\u0161e mre\u017ee korespondentov, kajti razli\u010dni Mediaspaces znotraj in zunaj EU so komunicirali med seboj zgolj na strukturalni ravni, brez enotnega vsebinskega fokusa. Zamisel, da se prek predvsem alternativno zasnovane mre\u017ee avtonomnih krajevno razpr\u0161enih prostorov vzpostavi stike z lokalnimi kriti\u010dnimi kulturnimi scenami, se ni udejanjila. Celo nasprotno, ustroj projekta Cafe9<\/i> je oviral na\u0161e delo, saj so ga mre\u017eni aktivisti in medijski ustvarjalci zaradi njegove simboli\u010dne narave (paradni projekt progresivne, mlade Evrope) ozna\u010dili za problemati\u010dnega. Osebni stiki s pra\u0161ko Cafe9<\/i>, predvsem pa z Jennifer de Felice in Milosem Voytechovskym so nam onemogo\u010dili vpogled v simboli\u010dno realnost in politi\u010dno dimenzijo projektov kulturnih prestolnic, katerih namen je kulturalizacija politike, njihov pomen znotraj EU pa je popolnoma druga\u010den kot na \u010ce\u0161kem. \u010ceprav smo vedno znova poudarjali na\u0161o vsebinsko neodvisnost od ustroja Cafe9<\/i>, smo bili \u0161e vedno pod njihovim finan\u010dnim okriljem, uporabljali smo njihovo infrastrukturo. O\u010ditki na ta ra\u010dun so nas \u0161e bolj prizadeli, ker smo imeli v tistem \u010dasu na voljo resni\u010dno minimalna sredstva.
\nV Bruslju tako politi\u010dno anga\u017eirani kulturniki in kulturni ustvarjalci niso \u017eeleli razpravljati v prostorih Bruselj 2000<\/i>, \u010detudi bi glede na na\u010drtno vklju\u010devanje progresivnega, mladinsko-kulturnega zna\u010daja dejavnosti in nastopa lahko.
\nV Bologni z nami niso \u017eeleli sodelovati lokalni aktivisti, ker jih je zavrnil Cafe9 Bologna<\/i>; v \u010dasu EuroVision2000<\/i> so tako pripravljali akcije proti sre\u010danju OECD v Bologni (junij 2000) in izdelovali italijansko razli\u010dico spletne strani Indymedia. Solidarnostno so se sodelovanju odpovedale tudi mnoge lokalne kriti\u010dne skupine. Zamisel, da bi razli\u010dne protagoniste iz Bruslja in Bologne, s katerimi smo imeli stike, povabili v Prago, je zaradi pomanjkanja finan\u010dnih sredstev padla v vodo.
\nTeoretska in politi\u010dna vpra\u0161anja ter vsebine, ki smo jih izdelali v sodelovanju z lokalnimi umetniki, teoretiki in aktivisti, so krajevni organizatorji komajda upo\u0161tevali. V Bologni je bila izjava za medije EuroVision2000<\/i>, potem ko so jo v novinarskem sredi\u0161\u010du nekajkrat kraj\u0161ali, pomensko obrnjena in lokalni organizatorji Cafe9<\/i> so na na\u0161e pripravljalno sre\u010danje povabili videoumetnike, ki se \u0161e nikoli niso kriti\u010dno spoprijeli z medijsko dejavnostjo. V Pragi so koordinatorji Cafe9<\/i> na okrogle mize EuroVision2000<\/i> povabili lokalne teoretike, ki niso ustrezali konkretnim nalogam in tako onemogo\u010dili vsakr\u0161no produktivno diskusijo.
\nV Bruslju je strate\u0161ka namembnost foyerja Bruselj 2000<\/i> za kampanjo Sans Papiers pobudnice Marion Baruch lokalnim kustosom povzro\u010dila kar precej preglavic. Simboli\u010dna in politi\u010dna izjava tak\u0161ne prireditve v galantno urejenem institucionaliziranem komunikacijskem in kulturnem prostoru v samem srcu EU je bila tako jasna, da je zahtevala od upraviteljev odkrito stali\u0161\u010de.<\/p>\n

 <\/p>\n

Meje sodelovanja<\/strong><\/h4>\n

S povabilom EuroVision2000 na Videonale 9<\/i> v Bonnu so se pojavila nova vpra\u0161anja o projektu in njegovi simboli\u010dni vrednosti. V skladu s tradicijo naslavlja institucionaliziran kontekst, kot npr. videofestival, posameznika, in tudi kustos Videonale 9<\/i> Soeren Grammel se je prvotno obrnil na nas kot avtorje. Standardna oblika festivalnega kataloga, v katerem so bile predvidene na\u0161e osebne umetni\u0161ke biografije, je prepre\u010dila podrobne izjave o participativni zgradbi projekta in na\u0161ih vlogah iniciatorja in producenta. Institucionalizirana predstavitev omejuje na\u0161e dejavnosti na vloge kustosov, medtem ko vidiki kolektiva in udele\u017ebe ostajajo v ozadju. Razstava Videonale 9<\/i> je bila zasnovana tako, da so bili videoposnetki predstavljeni kot samostojna dela. Viewing EuroVision2000 Station<\/i>, ki je klju\u010dnega pomena za predstavitev projekta, je v Bonnu, navkljub na\u0161emu negodovanju, dobila status umetni\u0161ke instalacije.<\/p>\n

Noben ve\u010djih dogodkov, od Manifeste<\/i> do na\u010drtovane Dokumente11<\/i>, se danes ne more izogniti politi\u010dno in teoretsko obarvanim prireditvam in\/ali vklju\u010ditvi interdisciplinarnih scen, mre\u017e in \u017eara vsakdanjosti, dokumentarne resni\u010dnosti. Kolektivne strukture, politi\u010dni aktivizem in nove teorije so prevzele vlogo navideznega sodobnega simboli\u010dnega delovanja, tj. trenutni visoki umetnosti dodati svoj politi\u010dno ustrezen in teoretsko aktualen pe\u010dat. Tak\u0161ni kulturni dogodki pa povabljenim projektom in iniciativam komajda omogo\u010dajo primerne dru\u017ebene in finan\u010dne pogoje, da bi lahko prek simboli\u010dne realnosti postali produktivni.<\/p>\n

Razli\u010dne izku\u0161nje s projektom EuroVision2000<\/i> (npr. v bonnskem umetnostnem kontekstu in pra\u0161kem Cafe9 MediaSpace<\/i>) ka\u017eejo, v kak\u0161nih protislovjih je dana\u0161nja dru\u017ebeno-politi\u010dno naravnana kulturna produkcija, ki se hkrati imenuje neodvisna. EuroVision2000 se je sicer trenutno strate\u0161ko pomaknila iz umetnostnega okolja, prek obiskov razli\u010dnih lokalnih okolij pa je naletela na probleme kulturne dru\u017ebe, v kateri se je o kriti\u010dni in dru\u017ebeni dejavnosti na simboli\u010dni ravni mo\u010d pogajati, ne da bi se pri tem spremenili pogoji dru\u017ebenih okvirov. Domneva, da je na\u0161 zahodni model demokracije, odpora in civilne dru\u017ebe odprt za vse ter omogo\u010da prost pristop, se je na osnovi izku\u0161enj v Pragi, Bologni in Bruslju izkazala za popoln ideolo\u0161ki konstrukt, saj se lokalne oblike politizacije in kritike, ki ima v mestu, kot je npr. Praga, dolgo tradicijo, med seboj izklju\u010dujejo.
\nKljub protislovnim in skorajda omejujo\u010dim okvirnim pogojem je projekt EuroVision2000<\/i> razvil mre\u017eo producentov, ki se bodo tudi vnaprej izmenjevali in deloma med seboj sodelovali. Videoposnetke, \u0161e naprej delane na razli\u010dnih politi\u010dnih poljih, bomo tudi v prihodnje uporabljali kot osnovo za razprave, jih iz vsebinskih razlogov priporo\u010dali in distribuirali. Zasnova samodinami\u010dnih procesov, zunaj ute\u010denih distribucijskih struktur umetnosti in kulture ter neodvisno od odgovornih avtorjev, se je v tej obliki dela na koncu izkazala za najbolj obetavno. Strukturalna zasnova in dru\u017ebeno okolje bistveno vplivata tako na produktivnost prireditve kot na iniciativo udele\u017eencev. Vklju\u010devanje kriti\u010dnih vsebin na ravni predstavitve v kulturnem okolju prepre\u010duje kontinuiran proces partnerskega sodelovanja in solidarnosti. Dojemanje EuroVision2000<\/i> kot neodvisnega, kolektivnega projekta v bistvu pomeni delo pod slab\u0161imi pogoji kot pri projektih razstav ali prireditev v omejenih okvirjih v eni od nizkoprora\u010dunskih institucij (kot npr. v Kunsthalle Exnergasse na Dunaju za projekt MoneyNations2,<\/i> pri katerem je bila velika mera solidarnosti in podpore samoumevna).
\nV nekem smislu poosebljajo projekti, kot je EuroVision2000<\/i>, vse projekte, ki se na za\u010detku refleksije ne spoprimejo zgolj s poosebljanjem na simboli\u010dni ravni, temve\u010d in predvsem z vpra\u0161anjem, pod katerimi pogoji in s kak\u0161nimi danostmi lahko instrumentaliziramo in transformiramo institucijo prostora umetnosti.<\/p>\n

Na spletni strani www.eurovision2000.net<\/a> so dokumentirane prireditve in celotni videoarhiv komunikacijskega procesa. Videoposnetki so na voljo pri producentih.
\nVe\u010d informacij o MoneyNations najdete na spletnih straneh www.moneynations.ch<\/a> in www.shedhalle.ch<\/a>, o Cafe9 pa na www.cafe9.net<\/a><\/p>\n

\n

*Predavanje oz. predstavitev je potekala v obliki performansa – kot TV poro\u010dila.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

EuroVision2000 je sodobna, odprta in nadnacionalna mre\u017ea videoproducentov. Ustanovili so jo trije umetniki delovnega projekta k3000 Mediaspace v Z\u00fcrichu v duhu zahodnoevropskih povezav in s poudarkom na politi\u010dnih vpra\u0161anjih o mejah, migracijah in prebe\u017enikih. <\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11570,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11487"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11487"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11487\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11648,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11487\/revisions\/11648"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11570"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11487"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11487"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11487"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}