{"id":11490,"date":"2001-05-25T09:34:48","date_gmt":"2001-05-25T07:34:48","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11490"},"modified":"2017-06-06T11:04:28","modified_gmt":"2017-06-06T09:04:28","slug":"mike-hentz-prevod","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11490","title":{"rendered":"Mike Hentz: Prevod"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Strategije predstavljanja 1<\/a> | 2000\/01 | Arhiv<\/p>\n

\n

<\/p>\n

Na\u0161a nocoj\u0161nja tema je Translation, kar pomeni “prevod”, in rad bi samo poskusil zbuditi ob\u010dutek, zakaj je prevod danes pomemben.<\/p>\n

Mislim, osebno se dejansko identificiram na ve\u010d ravneh, saj sem odrastel s \u0161tirimi jeziki, kar je najbolj enostavna, preprosta, racionalna razlaga tega, kaj lahko pomeni prevod. Odrastel sem z italijan\u0161\u010dino, s franco\u0161\u010dino, z angle\u0161\u010dino in nem\u0161\u010dino, se selil iz dr\u017eave v dr\u017eavo in tudi delal v popolnoma razli\u010dnih socialnih in drugih kontekstih. Nikoli nisem izbral, nikoli nisem hotel zaprte skupine, skupnosti, samih umetnikov oz. nikoli nisem \u017eelel (\u010deprav sem bil pri tem uspe\u0161en in \u010detudi mnogi verjamejo, da je idealno biti del ne\u010desa) biti prepoznaven. Mislil sem, da je pomembno biti prevajalec, prena\u0161ati pomen na razli\u010dne ravni med temi ekskluzivnimi skupnostmi. Ti klubi \u0161e obstajajo in v Ljubljani je mo\u010dna klubska miselnost o\u010ditna. Mislim, da je umetni\u0161ka skupnost s svojo getoizacijo, s svojim zapiranjem, selektivnim na\u010delom izbire stopnje kakovosti in \u0161e s \u010dim neke vrste klub. Uniformnost, sekta\u0161tvo 80-ih let, ki ste ga pre\u017eiveli tudi v Sloveniji, spominja na te\u017eak, rahlo zastarel stroj. Getoizirani vidik izkrivlja vse zunanje in zelo pogoste so vnaprej\u0161nje sodbe. Saj veste, uporabniki mekov sovra\u017eijo uporabnike pcjev in tako nastanejo klubi. \u010de pa lahko izbiramo, svoje skupnosti v glavnem izberemo in izberemo svoja geta, izberemo svoje dru\u017eine, izberemo svoje ljubezni; \u010detudi nas prvinsko privla\u010di incest, incest pa je zaprt sistem in se v temelju zoperstavlja dru\u017ebenemu uspehu, zakaj edini dru\u017ebeni uspeh, ki ga poznamo danes, je tekmovalnost vsakega, naj si bo tehni\u010dnega ali pa dru\u017ebenega sistema, ki je na prostosti in se je sposoben sporazumevati z drugim. Vpra\u0161anje je, kako se sporazumevati in za kaj. Ampak \u017ee v osnovi je tekmovalnost uspeh in zanimivo je, da je dru\u017ebeni uspeh danes, \u0161e posebej v zadnjih desetih letih, enak ekonomskemu uspehu. No, seveda je vse relativno in vtkano v kontekst, tradicionalne vrednote so nekoliko, \u010de ne precej, na udaru. Vizualni jezik je razvrednoten. Tako kot so ikone in vsebine vizualnega jezika ikone, morda je televizijski ekran prav tako ikona, recimo raje … zastave, spomeniki, simboli so izgubili svoje vrednosti in te vrednosti so nedoumljive tako, kot so nedoumljive eti\u010dne institucije, eti\u010dne institucije, ki naj bi na dolo\u010deni to\u010dki opredeljevale vizualne vrednosti. Te so zaradi vizualne poplave dezorientirane in le ste\u017eka sledimo evoluciji in hitremu prilagajanju. Hitrost prilagajanja nenehno spreminjajo\u010dim se vrednotam se pove\u010duje, to je gibljiv, nenehno se spreminjajo\u010d sistem, in zato imajo dana\u0161nje generacije te\u017eave s svojimi vizijami in vsebinami ter z vrednotami in vizualnimi oblikami. Recimo, da ikone degradirajo v prometne znake. V tradicionalnem ikonostazu – v ikoni, so ikono \u010dastili kot prevod v svetost ali v duhovni svet, bila je navodilo, kako vstopiti v duhovni svet. Danes pa je postala nevidna in z uvedbo elektrike, ki je nevidna, je elektrika kot bog ustvarila preplah, in preplah je povzro\u010dil problem pozicioniranja integritete oz. vsebine, saj je ni mogo\u010de doumeti. Popolna transparentnost s pomo\u010djo medijev, popolna transparentnost vsevednosti, biti kot bog s pomo\u010djo elektrike, popolna transparentnost, popolna vednost, popolna vidna prikazen Hermesa, Hermesa, ki vidi vse, je povzro\u010dila izgubo skrivnosti. Izguba skrivnosti je tudi popolna transparentnost v smislu izgube svetega, in popolna transparentnost svetega ter izguba skrivnosti sta povzro\u010dili cinizem, ki je poslednji intelektualni dose\u017eek zahoda. V cinizmu lahko vsevprek kritiziramo, saj vemo vse, ne vemo pa ve\u010d, kako kaj po\u010deti. Zato, ker vem, da je vse brez zveze, in ker sem popoln kritik in vse vem, zakaj neki bi sploh kaj po\u010del, saj vidim, da je vse samo sranje. Cinizem je \u010dudovit dose\u017eek, je smrt aktivizma. V mre\u017ei, na internetu, ni ve\u010d tirnic, vse je neoprijemljivo. Ni zgodovine, ni patine, ni digitalnega prahu, digitalnega prahu, ki bi stvarem omogo\u010dal obdr\u017eati vrednost v \u010dasu; brez\u010dasna je, digitalna stvar je brez\u010dasna. Zavrnitev ni dovolj. Tudi ta kritika aktivizma ustvarja zmedo, saj ljudje ne vedo, kam naj investirajo, in tako ne vemo, kaj je vrednost, zato raje ne delamo ni\u010d. Po\u010dakal bom na bolj\u0161o prilo\u017enost in se potem nekako odlo\u010dil, ali pa …, kako \u017ee re\u010demo …, no\u010dem se podati v ljubezen, vanjo nekako padem, in \u010de padem vanjo, je to neke vrste vrednost, saj zanjo nisem odgovoren, ta vrednost me je tako zadela, da \u017ee mora biti prava. No, v preteklosti smo s tem imeli kar veliko te\u017eav. S skupino Van Gogh TV smo bili malce napredni glede vrednotenja kontekstov, dru\u017ebe, umetni\u0161ke skupnosti ali \u010desarkoli \u017ee, in smo za\u010deli z Live TV. Takrat so nas kritizirali, da “je to zgolj slaba videoumetnost”, in potem smo naredili Piazza virtuale, ki je bila razmislek o mre\u017ei, ljudje pa so rekli, da je bilo preve\u010d dolgo\u010dasno; umetnost naj bi bila vendar zabavna in, prav hecno, zabava je kultura, povezana z razvedrilom, v kulturi ni ve\u010d dela. V nem\u0161\u010dini obstaja razlika med U in E glasbo, na primer, in avtorskimi pravicami: \u010de dela\u0161 zabavno glasbo, U glasbo, prejme\u0161 manj denarja kot v resni glasbi. U in E, razlika v resnosti, je tudi … v nem\u0161\u010dini beseda Unterhaltung (zabava) pomeni ‘podintegriteta’, in lahko bi si izmislili besedo \u00dcberhaltung, kar bi pomenilo nekako ‘nadintegriteta’. Ampak to deljenje, tudi na ravni prevoda; kdo danes odlo\u010da, kaj je resno in kaj ni resno, kdo odlo\u010da o tej vrednosti v \u010dasovni vrzeli med trenutkom, ko stvari nastajajo, in trenutkom, ko jih nih\u010de ve\u010d ne opazi; in medtem ko \u010dasovna vrzel \u0161e traja, si ti v bistvu \u017ee mrtev; zato smo se poimenovali Van Gogh TV, ker je Van Gogh mrtev, za \u017eivljenja pa je bila njegova umetnost ni\u010dvredna. Prevod ustvarja vrednote v \u010dasu in tako \u017eive, obstoje\u010de vrednote v\u010dasih zamudimo. Informacij v kulturi ne dojemamo kot delo, zato pa imamo to zabavno “za-, pod-, -nad- bavno” dru\u017ebo, ne dojemamo je kot delo in \u017eivimo v nenavadni kulturi ali nenavadnem dru\u017ebenem kontekstu, kjer delo ne sodi v kulturo in tako postane infozabava, ki je izredno lahka, ki je zgolj zrak, ali pa postane zares priljubljeno, ampak potem ni zadosti resno ali pa je enostavno prestaro; kdo neki sploh \u0161e poslu\u0161a to pesem, \u010de pa imamo vendar bolj\u0161o pop glasbo.<\/p>\n

Druga velika napaka te dru\u017ebe je, da ne lo\u010di med informacijo in znanjem. Veliko ljudi gleda televizijo. Mislijo, da s tem, ko nekaj vidijo na televiziji ali najdejo na internetu, raste tudi njihovo znanje. Ampak informacija je podobna receptu, nekaj vidi\u0161, ni pa nujno, da to tudi dojame\u0161. Informacija in znanje sta kot tisti jajci (eno surovo in eno kuhano): vidite ju, obe sta videti enaki in to bi lahko bila razlika med informacijo in znanjem. V na\u0161i medijski dru\u017ebi in z na\u0161o \u010dudovito izobrazbo, v na\u0161em zahodnem svetu ju ne znamo razlikovati.<\/p>\n

Na ravni prevoda imajo ljudje te\u017eave tudi z dojemanjem, kaj je resni\u010dno. Dosti otrok sem sre\u010dal, ki so, ko se jim je zgodilo nekaj res odbitega, rekli “O, fak, to je bilo pa tako kot v filmu”. Pred 15 ali 20 leti pa smo bili “mi” izvorno gradivo za resni\u010dne filme. Koliko ljudi se je torej \u017ee dotaknilo prave krave? Videli so kravo na televiziji, videli so jo, nikoli pa se je niso dotaknili in tako spet naletimo na te\u017eavo s prevodom. Ko gledamo TV oddajo, ne vemo, ali je posneta, ali gre v \u017eivo, ali je virtualna … v\u010dasih se zalotimo, da ne znamo ravnati s predstavo o spremenljivi resni\u010dnosti. \u0160e ena pomembna zadeva se je zgodila v zadnjih 20 letih, po dinozavrskih monokulturah televizije, povezane z dr\u017eavno mo\u010djo, kar ste v Sloveniji imeli \u0161e pred desetimi leti, pred desetimi leti ste \u0161e imeli medijski monopol?! Zdaj je druga\u010de, imamo zasebne postaje, imamo internet, informacije so nas popolnoma dotolkle in preplavile, kar lahko ponazorimo s klasi\u010dnim meduzinim sindromom, ko ljudje ob pogledu na Meduzin gorgonski obraz okamnijo. In zakaj okamnijo? \u010de govorijo \u0161tirje ljudje naenkrat, zablokira\u0161. Ne more\u0161 ve\u010d slediti. Ko si soo\u010den s sistemati\u010dnim prekomernim informiranjem, okamni\u0161, preobilje informacij izzove to metafori\u010dno okamnelost pred Meduzo. Okamnitev pa ima klasi\u010dni eponim za poraz. Imenuje se ogledalo. Tisti, ki poznate gr\u0161ko mitologijo, veste, da je ogledalo, \u0161\u010dit iz ogledala, edino sredstvo, s katerim lahko gledate Meduzo, ne da bi okamneli. Ampak pogled na Meduzo s pomo\u010djo ogledala pod kotom pomeni, da morate zavzeti stali\u0161\u010de. V tej dru\u017ebi oz. v razmerah, ko lebdimo in ne moremo ve\u010d zavzemati stali\u0161\u010d, ogledalo ponuja oporo, je sredstvo, s katerim lahko premagamo problem saturacije informacij. No, problem prevoda je tudi klasi\u010den problem \u0161izofrenije zasebnega in, z druge strani, javnega. Ko doma gledam dnevnik in pijem pivo, je moj komentar pred televizorjem popolnoma druga\u010den, kot v javni neposrednosti, ko me pred televizijsko kamero spra\u0161ujejo, kaj mislim o slovenskem predsedniku. \u010de gledam slovenskega predsednika na TV doma, delujem na drugi ravni, kot pred javno kamero, ki me spra\u0161uje, kaj mislim o slovenskem predsedniku. V\u010dasih je situacija res minus\/plus, popolnoma protislovna, zato je na\u0161e stali\u0161\u010de glede kolektivne vrednosti prevoda spet precej \u0161izofreno. In spet smo, v smislu meduzinega sindroma, okamneli.<\/p>\n

Prevajanje jezikov, klasi\u010den prevod na tehni\u010dni ravni deluje kot most. \u017de po tradiciji razumemo prevod na ta na\u010din. Ampak potem moramo upo\u0161tevati \u0161e, da smo v zadnjih letih razvili nove medije, za katere smo mislili, da so nekako realisti\u010dni, verjeli smo, na primer, da je fotografija realizem, neke vrste upodobljena realnost. Ko se je pojavil film, smo mislili isto, pri videu smo mislili isto, …ampak medij ustvari filter. To pomeni, da tehni\u010dni medij, ki ga uporabite, zadeve prevede druga\u010de. Vzemimo, na primer, da ste bili na super koncertu in posneli fin video, posneli ste fin video super koncerta. Ne vem, \u010de si bil pred dnevi na koncertu Nicka Cavea, ki se ti je zdel odli\u010den, mogo\u010de zato, ker dobro zgleda, in si ga posnel, potem pa video pokazal svojemu najbolj\u0161emu prijatelju. Ko sta ga gledala, se ti je taisti video zazdel totalno dolgo\u010dasen in zavedel si se, da je medij dejansko filter. Ugotovil si, da je tehni\u010dni medij sfiltriral elemente, ki so bili tam, ko si gledal koncert v \u017eivo. Temu pravim “filter mistike medija”. No, okej, seveda z novimi mediji sploh ne moremo govoriti o resni\u010dnem, o resni\u010dnosti ali o virtualni resni\u010dnosti, vse to je brez zveze. Nobenih razli\u010dnih resni\u010dnosti ni, saj smo vse sami ustvarili oz. jih je ustvarila narava, torej je v osnovi resni\u010dno vse. Mislim, da je resni\u010dno vse in da ne more biti govor o razli\u010dnih resni\u010dnostih; muha, recimo, \u017eivi 1 dan, pes 12 let, jaz mogo\u010de 60, \u010dasovno smo popolnoma neusklajeni, razli\u010dni, ampak navzlic \u010dasovni neusklajenosti smo v osnovi vsi resni\u010dni.
\nImamo pa instinkt in ta instinkt nam zelo pomaga pri razumevanju cele vrste te\u017eko razumljivih zadev, imamo nekaj, kar ustreza notranji resnici in je intimen ob\u010dutek avtenti\u010dnosti. S to instinktivno vrednostjo ali izvornim gradivom izgrajujemo vse na\u0161e vrednote; arhai\u010den ob\u010dutek, ki mu verjamemo in ga poznamo, \u010deprav preostala dru\u017eba, vsi drugi menijo, da to ni prav. Pri sebi pa vemo, da je to pristno. Osebno intuitivno \u010dutim, kaj naj bi bila vrednost, pa \u010detudi bi vsi v tej sobi menili druga\u010de. In dejstvo je, da \u010de nekoga ne zavoham, naj bo zadeva \u0161e tako racionalna in mi vsi pravijo, da bi moral delati z njim, da je profesionalec, ampak \u010de ga ne zavoham in mi ni v\u0161e\u010d, ga sploh ne morem sprejeti, zato ker te osebe res ne zavoham. Ali pa, \u010de je kdo v tem prostoru alergi\u010den, recimo, na moj glas, bo desetkrat bolj kriti\u010den do tega, kar tukaj pripovedujem. Iz dejstva, da ne mara mojega glasu, bo naredil filter ne glede na vsebino moje pripovedi; ne bo je sprejel ali pa jo bo sprejel le delno. Ali pa na drugi ravni: kateremu neznancu bi posodil 5.000 tolarjev? Problem je isti kot pri vonju, instinktivno se odlo\u010di\u0161, komu bo\u0161 dal, tudi \u010de naredi\u0161 napako in se morda zmoti\u0161, ampak na ravni prevoda obstajajo vozli\u0161\u010da vrednot, kjer se odlo\u010di\u0161, da bo\u0161 dolo\u010deni osebi posodil 5.000 tolarjev. Katere pa so te vrednote? Odkod prihajajo? Zakaj se o njih ne pogovarjamo ve\u010d?<\/p>\n

Na ravni prevoda in potovanja obstaja tudi tradicija gostov in gostiteljstva. Na splo\u0161no sodobna kultura gostiteljstva temelji na na\u010delu selekcije, ko se vpra\u0161amo, no …, kaj bom pridobil s to osebo, mi bo prinesla posel, bom spravil to \u017eensko v posteljo, bo spala z mano, bom tako lahko sklenil posel … ? Tradicionalne mre\u017ee, networking, tradicionalni networking pa ni bil povezan samo s pridobitnimi vrednotami, ki danes prevladujejo. Danes take prevoze ali gosti\u0161\u010da pla\u010dujemo z denarjem, enako kot hotele. Tradicionalna kultura gostov je dana\u0161nja kultura hotelov. Celotna kultura poznanstev, ki so temeljila na osebni obveznosti, je danes nekaj, kjer gostoljubje pla\u010dujemo, postala je neosebna, postala je prostor nepremi\u010dnosti. Pla\u010dam za taksi in se lahko peljem sam, ne peljem se ve\u010d z avtobusom. Vedno ve\u010d je arhitekture, povezane s prevozom, prevoz je zelo blizu prevodu, je vzporednica trans-lokalnemu. Prostor mobilnosti nam je v povezavi z mediji prinesel po\u010ditnice, televizija nam je prinesla druge kulture, v nas pa spro\u017eila problem identitete. Kako bi opisali slovenskega hipija, ki hodi v Indijo, je \u0161tudiral v Ameriki in slu\u017ei na \u010drno v Gradcu? Kaj je torej identiteta? Kak\u0161na pa je identiteta Slovenca, ki slu\u017ei s prevozi iz Beograda in \u017eeli vojno izrabiti za izbolj\u0161anje svojega polo\u017eaja? Kak\u0161no identiteto, kak\u0161no dru\u017eino imajo ti ljudje v smislu prevoda? Vem, da veliko spra\u0161ujem, ker je dejstvo, da smo trans-nacionalni, resni\u010dno. Trans-nacionalno pomeni tudi, da slovenske folklore nimate ve\u010d zato, ker ne marate jugoslovanske. Nekateri med vami imate morda radi Tita, drugi pa ne bi nikoli ve\u010d peli pesmi o Titu in bi raje …, tudi Laibach jim ni ve\u010d v\u0161e\u010d, radi imajo samo, ne vem, tehno; identiteto torej izoblikuje poslu\u0161anje najbolj\u0161e glasbe doma, zasebno, in javno, ta pa je organski groove. Kak\u0161no identiteto imajo torej ti ljudje? In spet, v bodo\u010de bomo morali bistveno razlikovati med informacijo in znanjem in na\u0161a naloga bo razlikovati med izredno uporabnimi vodniki do znanja in infovodniki, od katerih dobivamo samo informacije. Katera informacija neki lahko prevede razliko, zakaj seks s sodelavko v\u010dasih privede do bolj\u0161ega dela, v\u010dasih pa ga poslab\u0161a? Delo z nekom, s katerim si se dal dol v isti pisarni in ga potem videva\u0161 vsak dan, postane nemogo\u010de.<\/p>\n

Poleg vrednot mo\u010di, politike, upo\u0161tevanja kontekstov slu\u017ebe, kariere …, v religiji obstaja tradicija, ki ji pravimo “za bogove”, ko v \u017eivljenju dolo\u010den odstotek denarja ne zapravi\u0161 za pija\u010do, ampak investira\u0161 v bogove kar tako, brez misli na dobi\u010dek, podobno kot v gosta, na primer. Ta nova investicija zna\u0161a 10 odstotkov in je verjetno potrebna zaradi na\u0161ih grehov. Vsaka delujo\u010da kultura ali dru\u017eba investira 10 odstotkov v bogove, da jih templju. V starih religijah v Indiji, v Aziji, to \u0161e vedno po\u010dnejo. Tudi \u010de so zelo revni, darujejo bogovom 10 odstotkov dohodka, ne da bi se spra\u0161evali o dobi\u010dku, “kaj neki bom imel od tega”, in tako nastaja kultura darovanja. Seveda je prisotna tudi dobi\u010dkonosna miselnost, da bom, \u010de nekaj dam, s\u010dasoma nekaj dobil tudi nazaj. No, in kako boste, v smislu investicije, ocenili pomen va\u0161ih sosedov, kdo od vas sploh komunicira s sosedi, kdo od vas res ima lokalni interes …ali pa vam pogled se\u017ee samo do va\u0161e najljub\u0161e glasbe, ki prihaja iz New Yorka? Se \u010dutite odgovorne za druge, za svoje sosede, a vas sosedje sploh kaj brigajo, zakaj ne investirate vanje? V \u010dasu brez dedi\u0161\u010dine, vrednot in orientacije se mi zdi zelo smiselno postavljati ta vpra\u0161anja. Ta generacija \u0161e posebej te\u017eko dojame, kaj je sveto. Miti\u010dna svetost. Svete dedi\u0161\u010dine ni ve\u010d. Ta generacija nima znanja o svetosti, tudi tehnike nima. Mogo\u010de obstaja malo romantike o \u0161amanizmu, ambientu, new ageu, meditaciji in transu itn.
\nAmpak meditacija je najmanj\u0161a enota, posamezna enota ne\u010desa svetega in je notranja vednost, ki jo oseba ima o sebi. \u010de meditirate, ne komunicirate, gre za neke vrste zaprt sistem. \u010de pa po drugi strani vstopite v kolektivni dialog, ne morete ve\u010d meditirati, ritual postane kolektiven. Mislim, da so kolektivni rituali danes vezani na nogomet, pop koncerte …, in misti\u010dni zahod se udejanja le \u0161e v spolnosti. Nekaterim ljudem se spolnosti ni treba u\u010diti, imajo tehniko ekstaze, ki je prav preprosta. Danes tradicijo ekstati\u010dnega ali transa ohranjamo v glavnem s spolnostjo; svetost ali ekstaza je zelo preprosta, povezana je s sinhronizacijo telesa in duha v realnem \u010dasu. Dejansko pa se gibljive vrednote dnevno spreminjajo, tako kot prehodne vrednote v\u010deraj\u0161njega \u010dasopisa, ki je najstarej\u0161i \u010dasopis, kar jih lahko najdete …spet gre za lokaliziran problem, ki vodi k problemu identitete. V nem\u0161\u010dini re\u010dete Heimat, v franco\u0161\u010dini la patrie, oboje se ve\u017ee na klasi\u010dno pojmovanje doma, Heimat kot zemljepisna lokacija pa se ve\u017ee na korenine, na neko dedi\u0161\u010dino, neki poklic. Kdo od vas nadaljuje o\u010detov poklic? Verjetno 90 odstotkov ljudi, ki sedijo tu, ni prevzelo dru\u017einske hi\u0161e, poklica, korenin.
\n\u0160tudirate v drugem mestu, vsi se selite nekam drugam. Tradicionalnega zemljepisnega pojmovanja doma ni ve\u010d, dedi\u0161\u010dine vrednot tudi ne, in danes ob\u010dutek doma dolo\u010da ob\u010dutek, \u010desar pa ne morete ve\u010d materializirati, ob\u010dutka ne morete dojeti, je kratkotrajen, povezano je s prijetnostjo, zaupanjem, varnostjo, z duhovnimi skupnostmi, z glasbo, modo, s prijatelji, mre\u017eami, ki niso vezane na zemljepisne prostore, z zasebnimi, intimnimi vrednotami, ki smo jih sami izbrali – proti dru\u017eini, dedi\u0161\u010dini, odgovornosti, proti zakonom, proti narodu, proti domovini. Za kaj ste danes pripravljeni umreti – za dobro pop skupino ali za svojo domovino? Ali pa bi umrli samo za prijatelje? Te imaginarne skupnosti so torej brez korenin, brez lokalnih korenin, imajo multi-lokalno, trans-lokalno identiteto, te lete\u010de, te virtualne, pretresljive identitete; dana\u0161nje domoto\u017eje, dom, je tudi \u017eelja, da bi od\u0161li drugam. In to, da potujete v Indijo, v New York, kamorkoli, je dana\u0161nje domoto\u017eje, ki se dejansko prevede v \u017eeljo, da bi nekam od\u0161li na ravni “mojega doma”, “mojega ob\u010dutka doma”; ko zapopadete, kam spadate, kje je va\u0161e mesto, kaj je va\u0161a vsebina v dru\u017ebi prehodnih vrednot, vse to postane virtualno, popolnoma virtualno. Zdaj \u017eivimo, bolj in bolj, \u0161e posebej skozi medije, v popolni dru\u017ebi in ta popolna dru\u017eba je pozabila, da na\u0161a zahodna dru\u017eba temelji na napaki. Celotna znanost, razvoj nove tehnologije itn. temelji na sistemu evolucije skozi napake, ampak napake smo v medijih cenzurirali. Na\u0161 medijski svet ka\u017ee samo popolnost, z napakami pa dela laboratorij, in laboratorij smrdi, v njem ni sijajnega kon\u010dnega izdelka, ki bi ga lahko pokazali v 3D animaciji in tako nazorno prikazali, kak\u0161en bo. Na\u0161a celotna kultura je v osnovi rasizem, vojna in napaka, napaka pa je nesporazum, slab prevod in je lahko tudi vir. Slab prevod je vir obstoje\u010dih vojn, vir nesporazumov, na\u0161a dru\u017eba pa projicira popolne podobe, sku\u0161a prodati popolne izdelke in nas sku\u0161a prepri\u010dati, da v resnici zapoveduje, kako naj se stvarem stre\u017ee.<\/p>\n

Rad bi vam podal primer Turka v Berlinu, ki ga prav tako lahko vidimo v lu\u010di problema kontekstov. Ta Turek dela kot gastarbajter v Nem\u010diji in ima obljubljeno nevesto, obljubljeno nevesto, ki se je ni \u0161e nikoli dotaknil, nikoli poljubil, njeni dru\u017eini pa vsak mesec po\u0161ilja denar. Delo je res te\u017eko, in ker je Turek, ljudje z njim ravnajo kot z izme\u010dkom, do njega se vedejo rasisti\u010dno. In potem gre v disko in sre\u010da svetlolaso \u017eensko, \u010dudovito krasno damo, z njo ple\u0161e, skupaj se zabavata, pijeta pivo in gresta skupaj domov. Fukata, on pa za\u010duti rahel problem v svojem kontekstu, “Oh, kurba je, prostitutka, ampak prijazna,” pravi in ne ve, kako prevesti dejstvo, da se ta 18-letna \u017eenska, ki je bila dovolj prijazna, da je fukala z njim, in ki ji je v\u0161e\u010d, za\u010dne pogovarjati z njim in ga vpra\u0161a, zakaj neki po\u0161ilja ves ta pofukan denar nazaj v Tur\u010dijo, zakaj ga ne porabi zase. Zakaj neki ga ne zapravlja, saj bi se vendar moral zabavati, ne pa garati. Mo\u0161ki se zmede v svojem sistemu in, kot v meduzinem sindromu, okamni. Na podoben problem naletimo pri mre\u017eah. V prihodnosti bomo imeli odprte mre\u017ee, v katerih zatrjuje\u0161: moram biti toleranten, odprt moram biti za vse, biti moram toleranten do tistih zafukanih Turkov, tistih zafukanih Jugoslovanov, \u010deprav v osnovi no\u010dem, moram biti odprt, moram biti politi\u010dno korekten, moram imeti rad vse, vse kontekste moram sprejeti, vse kontekste moram spo\u0161tovati. Ali pa re\u010de\u0161: Okej, na vse to se poserjem, sem eklektik, nisem demokrati\u010den in za koji kurac bi bil demokrati\u010den, zaslu\u017eiti ho\u010dem, naredil bom zaprt sistem, naredil bom klub, pobiral bom \u010dlanarino, ljudje bodo morali pla\u010dati in v prihodnosti bomo imeli zaprt sistem. Imamo torej dve vrsti mre\u017e, zaprt in odprt sistem, oba se pribli\u017eujeta in sta vzporedna. Vpra\u0161anje je tudi, kam bomo v prihodnosti investirali. V odprt ali zaprt sistem. Mislim, da zaprt sistem tudi idealiziramo: “…saj veste, slovensko pivo je najbolj\u0161e na svetu, kamorkoli grem, povsod izberem slovensko pivo, ki ga pijem doma.” “Lahko jem kitajsko hrano, lahko jem karkoli, ampak moja mama kuha najbolje.” In v svojem zaprtem sistemu nikoli ne bom sprejel \u010desa drugega.
\nIn zdaj o dolgoro\u010dnih investicijah, premislimo, zakaj nimamo univerz ali smeri na univerzah, ki bi vse to prevajale, ki bi te teme prevajale tako, da bi jih bolje razumeli. Kje so recepti, ki bi nam pojasnili, kako uporabiti pridobljene informacije, kako jih prenesti v znanje, saj to, da pozna\u0161 recept, \u0161e ne pomeni, da zna\u0161 kuhati, in kdo bo to pou\u010deval? In kako bomo v prihodnosti dojeli dejstvo, da je umetnost v osnovi prevara, saj ustvarjamo resni\u010dnost z uporabo mrtvega materiala, in ta kos papirja, ki ni ni\u010d, ne morem ga pojesti ali kaj, dolo\u010dene ljudi pa kos papirja, pred katerim stojijo, gane do solz. Kako torej sprejemamo dejstvo, da je umetnost v osnovi umetna, da je kot vudu in iz smrti prikli\u010de \u017eivljenje, kako to prevesti? Mislim, vudu naj bi s pomo\u010djo mrtve snovi nekoga ubil in obratno, v umetnosti pa po\u010dne\u0161 isto, vzame\u0161 mrtvo snov in jo duhovno o\u017eivi\u0161. To ob\u010duti\u0161 v spalnicah; ko vstopi\u0161 v spalnico, se kar nekako boji\u0161 \u010desa dotakniti, ker so stvari urejene po notranjem redu, ti predmeti so pre\u017eeti z mo\u010djo in \u010dustvi ljudi, ki v njih \u017eivijo, tako da v tebi zbudijo spo\u0161tovanje. Kako doumemo te kvalitete, kako jih izrazimo in kako u\u010dimo te stare, svete jezike, ko pa so zadnjih 130 let filozofi in politi\u010dna etika dezorientirani in dekadentni? Kaj naj z vso to politiko? \u010de sedimo pred televizijo s pivom v roki, iskreno povemo resnico in povemo, da je kup dreka in da pojma nimajo in da nimajo znanja, da bi nam govorili, kam je treba iti in kako do tja priti. In vsa ta \u010dudovita politika o demokraciji in sploh, saj vsi vemo, da je demokracija v osnovi popolna dekadenca. Vemo, da demokracija postaja popolni Kafka, da je grozljiva, in vendar javno \u0161e vedno govorimo, okej, to je pa\u010d treba storiti glede \u010dlovekovih pravic, sprejemljivosti itd. Celo Zeleni, Zeleni niso filozofski vidik, Zeleni so policija. Zakaj jim ne damo ministrstva, mislim, \u010de bi na filozofski ravni imeli policijsko stranko, je ne bi nih\u010de volil. Nih\u010de ne bi sprejel, da ima policija politi\u010dno filozofijo, to ni mogo\u010de; Zeleni niso filozofija, so institucija kontrole. Ni\u010d nimam proti kontroli, zamerim pa jim, da razgla\u0161ajo filozofijo. Kaj pa pomeni globalizacija dru\u017ebe? Kako lokalizirati novo stopnjo religije v globalni dru\u017ebi, kako bi lahko \u0161e na drug na\u010din definirali religijo? Morda kot kri\u017eanca med razli\u010dnimi kulturami, ki so pri\u0161le v stik? Kako redefinirati tega kri\u017eanca, slovenskega hipija, kako dojeti te nove identifikacije, te vizije? In kak\u0161ne vizije so nam prinesli tehnokrati? Kak\u0161ne so posledice tehnokratske vizije in kaj naj delamo s temi novimi orodji, v kak\u0161nem smislu so ta orodja vrednote in kdaj bomo imeli nekak\u0161en n\u00fcrenber\u0161ki medijski proces, kjer bodo ljudje za\u010deli razpravljati, kaj vse so mediji pokon\u010dali v vseh teh svetovih, in na kak\u0161en na\u010din smo zmagali v svetovni vojni proti socializmu in komunizmu? Zmagali smo s pomo\u010djo medijev, ti pa ne krvavijo, so politi\u010dno korektni, ne da se jih zagrabiti. Kdo bo te ljudi poklical na zagovor? Zakaj ljudje samo govorijo o krvi na Kosovu, medtem ko te\u010de prava kri, zakaj ljudje ne govorijo o ekonomskem zlomu Rusije leta 1997, o borznem trgu, ki je sesul azijske dr\u017eave, kot sta Indonezija in Tajska, ljudje v Rusiji pa stradajo in umirajo. Te vojne se je udele\u017eil tudi gospod Soros s svojim podjetjem Quantum, a tega doslej \u0161e nih\u010de ni raziskal. Ljudje verjamejo samo v pravo kri, mislijo, da moramo, v smislu prevoda, presojati po pravi krvi. Ljudje \u0161e vedno verjamejo, da mediji niso pomembni, da niso nasilni, da ne obstajajo. Mediji so oro\u017eje, tega oro\u017eja pa ne moremo zgrabiti, z njim se ne da narediti ni\u010d, vsi pa se z njim okori\u0161\u010dajo. Kaj neki bi se zgodilo, \u010de bi leta 1930 Amerika napovedala vojno Italiji? Sku\u0161al sem razlo\u017eiti \u010de\u010denijo, Rusijo, ki se bori s \u010de\u010denijo, pa so vsi rekli “Oh, ti ubogi \u010de\u010deni”. Ti pofukani \u010de\u010deni so najve\u010dja mafija, kar sem jih kdajkoli videl na svetu. In Boris Jelcin je napovedal vojno \u010de\u010deniji samo zato, da bi lahko aretiral kavka\u0161ke ljudi v Moskvi in Rusiji in mafijo kontroliral. \u010de bi v Zdru\u017eenih dr\u017eavah v 30-ih letih Amerika napovedala vojno Italiji, bi ravno tako lahko aretirali vse tamkaj\u0161nje Italijane in Al Capone, Lucky Luciano in podobni ne bi nikoli obstajali.<\/p>\n

In v prevodu nam ta primer slu\u017ei le kot pojasnilo, da klasi\u010dno pojmovanje prepri\u010danja oz. slepote vsebuje razli\u010dne vrednote, gre za eti\u010dno sleparijo, kjer se nenehno motimo glede tega, kaj naj bi bilo sveto, kaj naj bi bilo dragoceno. Evolucija vrednote je gibljiva, vrednote enostavno odte\u010dejo in se, tako kot borzni trg, dnevno spreminjajo. Tudi eti\u010dne vrednote se preme\u0161\u010dajo in spreminjajo, ne moremo jih priviti; mi pa potrebujemo oporno to\u010dko, ogledalo, ki \u0161\u010diti pred Meduzo. Kako se bomo v prihodnje odlo\u010dali, kaj je pomembno, res smemo uporabiti vsa sredstva in nekaj pomembnega prignati do konca, ali cilj posve\u010duje sredstva? Kaj pa posledice, zaklju\u010dna igra, v kateri ste le \u0161e oseba, ki poseda naokrog in pravi “Sedel bom in po\u010dakal, kaj se bo zgodilo”, medtem ko drugi spravljajo vse v red. A kaj je na dnu te zvija\u010dnosti, kaj ostaja brez\u010dasno, kaj \u0161e lahko obdr\u017eimo, katero glasbo \u0161e lahko poslu\u0161amo in sli\u0161imo. Na ravni vrednot, kako lahko prevedemo te brez\u010dasne vrednote, kako jih lahko ohranimo. Mislim, jasno, u\u010dinek modernosti je, da se lahko razvija le na ravni uni\u010denja. Kako izberemo, kaj bomo v prihodnje uni\u010dili, katero zgradbo naj uni\u010dimo, katero staro zgradbo naj uni\u010dimo, katero koristno ali nekoristno zgradbo naj uni\u010dimo in prezidamo v nekaj novega? Katera orodja modernosti nam v prihodnje omogo\u010dajo nadaljevanje, odlo\u010danje, izbiranje. Velik problem je, da nismo ve\u010d izu\u010deni za odlo\u010danje o tem, kaj je pomembno, saj vsi pravijo samo “No, saj ni tako slabo, ampak videl sem \u0161e nekaj bolj\u0161ega”. Tisti glasbenik? Saj ni slab, ampak bil sem na koncertu, ki je bil \u0161tevilka 1, jaz pa vem, da obstaja \u0161e \u0161tevilka A. In potem ste zmedeni kot v meduzinem sindromu, ne veste, kako in kje bi se odlo\u010dili in katere vrednote so se izgubile na poti skozi filter. Imate modem\/transport, imate dva na\u010dina transporta: pri prvem grejo stvari skozi filter, pri drugem se v njem izgubijo.<\/p>\n

V osnovi sem v vas \u017eelel zbuditi ob\u010dutek za pomembnost polja prevoda in pre\u017eivel sem toliko simpozijev, na katerih sem spoznal, da so ljudje pozabili povabiti prevajalca. Upam, da sem vas dovolj navdahnil za nadaljnje razmi\u0161ljanje, da boste v temo investirali ve\u010d odstotkov, saj prevod ni le tehni\u010den, povezan je z vsebino. A nocoj oz. na splo\u0161no smo pozabili \u0161e na nekaj: postmodernizem smo ustvarili kot koncept post-modernizma, ampak realnost post-modernizma se je \u0161ele za\u010dela in mislim, da smo mi tisti, ki bomo morali prevzeti odgovornost za to. Hvala lepa torej.<\/p>\n

\n

Video predavanje v obliki avdio-vizualnega performansa je umetnik izvedel v \u017eivo za hrbti gledalcev, isto\u010dasno pa se je performans projeciral na platno pred njimi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mislim, osebno se dejansko identificiram na ve\u010d ravneh, saj sem odrastel s \u0161tirimi jeziki, kar je najbolj enostavna, preprosta, racionalna razlaga tega, kaj lahko pomeni prevod. <\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11491,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11490"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11490"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11490\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11658,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11490\/revisions\/11658"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11491"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11490"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11490"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11490"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}