{"id":11493,"date":"2001-05-25T09:39:51","date_gmt":"2001-05-25T07:39:51","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11493"},"modified":"2017-06-02T17:21:35","modified_gmt":"2017-06-02T15:21:35","slug":"marko-kosnik-abstrakcija-in-akcija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11493","title":{"rendered":"Marko Ko\u0161nik: Abstrakcija in akcija"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Strategije predstavljanja 1<\/a> | 2000\/01 | Arhiv<\/p>\n

\n

S predavanjem, ki temelji na prikazovanju in komentarjih izdatnih videodokumentov o projektih iz obdobja zadnjih 15 let, prirejenih iz lastnega arhiva, \u017eelim zavzeti kriti\u010den odnos do tistega vmesnega prostora, ki umetnike dru\u017ei v skupine ali ve\u010dje formacije. Pokazati \u017eelim, da sta se ideja in praksa dru\u017eenja okrog skupne prezentacije spreminjali v razmerju s tehnolo\u0161kimi, politi\u010dnimi in kulturnimi okviri. Od krila, ki je iz 80-ih napredoval do dru\u017ebenih gibanj, in pozneje aktivizma, ki so ga nekatere umetni\u0161ke struje proslavljale nedavno tudi v obliki net-aktivizma, se odmejim, da bi lahko bolje osvetlil dejstvo, mogo\u010de \u0161e posebej veljavno za slovenski dru\u017ebeni prostor, da smo se v aktivizem morali zate\u010di tudi redki ustvarjalci, nagnjeni k strukturalnim pristopom, abstraktni umetnosti in formalizmu.<\/p>\n

Tako \u010dasovni kot kvalitativni mejnik postavljam v sredo 80-ih, ko so se pojavili prvi poskusi ustvarjalnih platform, ki so jih zasnovali in izpeljali izvajalci sami. Za razliko od klasi\u010dnih gledali\u0161kih in ambientalnih projektov, pri katerih se najema izvajalce iz obstoje\u010de profesionalne ponudbe, k izvedbi pa pristopa naro\u010dni\u0161ko, v okviru obstoje\u010de dru\u017ebene menjave, smo morali medsebojne odnose, sredstva in na\u010dine dela v zgodnjih multimedijskih projektih sproti izumljati. Tudi \u010de je \u0161lo za gostovanja v \u017ee obstoje\u010dih prostorih, z izposojeno opremo in uporabo obstoje\u010dih medijskih kanalov, je bila interdisciplinarna oblika dela tista, ki je zahtevala nove na\u010dine samoorganizacije, samoizobra\u017eevanja in neprestanega ukvarjanja z vmesnim prostorom, prostorom prevoda, ki naj bi omogo\u010dil sporazume med sodelavci, ki so prvotno prihajali iz sicer razmejenih podro\u010djih. To je veljalo tako za zgodnji Laibach kot pozneje za skupini Cavis Negra in Most.<\/p>\n

Za razumevanje razvoja zavesti o samoorganizaciji je potrebno razumeti tudi razlike med usmerjenostjo v simbolna podjetja, manipuliranje podobe in prezentance dolo\u010denega umetni\u0161kega projekta v politi\u010dno-medijskem okolju in pa v napore, ki se sku\u0161ajo dotakniti tistih struktur, ki dejansko dolo\u010dajo pretok informacij in nabor znanja. Pri tem ne gre nujno za polariteto ali nasprotujo\u010do si dejavnost, prav gotovo pa lahko, \u0161e posebej kar se ti\u010de slovenskega prostora, govorimo o dolo\u010denem nesorazmerju. Napor in sredstva, vlo\u017eena v reprezentacijo obstoja, neverjetno presegajo premike na drugem krilu, kjer pogre\u0161amo poglobljeno in stalno raziskovanje in spremembe predvsem tistih razmerij, ki omogo\u010dajo dostop do podatkov in znanja ter dejansko dolo\u010dajo kakovost obstoja.<\/p>\n

\u010ce je bila multimedijska skupina v za\u010detku 80-ih \u0161e ekskluzivno vezana na jezik, na samorazumevanje in sporazumevanje z njim na eni in na predstavljanje na drugi strani, potem se je z dosegom in s prevzemom ustvarjalnih sredstev konec 80-ih zgodil pomemben premik, kljub temu da se \u0161e vedno prerad dozdeva zgolj formalen. Elektronsko umetnost in komunikacijske projekte so kon\u010dno lahko za\u010deli izpeljevati avtorji sami, z izgradnjo lastnih sistemov, tako produkcijskih kot komunikacijskih. Lastnost teh sistemov je bila in je \u0161e vedno, da morajo najprej delovati, \u0161ele potem lahko postanejo instrument izraza. S tem izgubimo zgolj simbolno avro umetnine, ustvarjalni proces pa postane nekaj, kar je najprej preddolo\u010deno s programom ali kar s programskim jezikom. T\u00e1ko stanje sili ustvarjalce (tiste, ki \u0161e vedno operirajo v samoorganiziranih strukturah) v dru\u017eenje in sodelovanja na osnovi dejanske izmenjave znanja. V sodelovanju zasledimo variacije na temo korporacijskih oblik, ki silijo umetni\u0161ki sporazum, da preraste golo tehnolo\u0161ko razumevanje, ki pa \u0161e vedno mora ostati izpolnjeno kot predpogoj.<\/p>\n

V tem silnem navzkri\u017enem prijemu se v \u010dasu uveljavitve tehnolo\u0161kih mre\u017e kon\u010dno vzpostavi organizacijska oblika kot glavni medij delovanja. Kot vsi novo izumljeni mediji mora skozi svoje otro\u0161ke bolezni in neozave\u0161\u010dena stanja.<\/p>\n

Umetniki so medij skupine najprej izumili kot na\u010din spopadanja med generacijami. Sledile so stilisti\u010dne formacije, ki so bolj spominjale na nujna dru\u017eenja v cehe, naperjene predvsem proti nasprotnikom na lastnem terenu. Pojav skupine kot avtorizirane entitete zasledimo \u0161ele po 1. svetovni vojni. Zgodovinska avantgarda je izkori\u0161\u010dala skupinske oblike delovanja tudi za preboj do politi\u010dne ravni, do posegov v \u017eivljenje zunaj predpisanega umetni\u0161kega delokroga. Kljub silnim variacijam in novim izumom skupinskih predstavitev pa je zna\u010dilno za obdobje od 2. svetovne vojne pa do danes, da umetniki niso spregovorili v lastnem organizacijskem jeziku, temve\u010d so se ga lahko le igrali, ga povzemali in se z(a) njim pretvarjali. Skratka, zgodovina skupin v umetnosti je predvsem zgodovina prezentacijskih domislic in trikov, ne pa uporaben dogovor ali izum novih, delujo\u010dih socialnih oblik.<\/p>\n

Kljub temu da tudi sodobni umetni\u0161ki trendi \u0161e vedno posku\u0161ajo potisniti samoorganizacijo v obmo\u010dje zgolj utopi\u010dnega, a tak\u0161nega utopi\u010dnega, ki je obsojeno zgolj na sanjo, na neizpolnitev, sam stojim z ramo ob rami s tistimi, ki utopijo pojmujemo kot razvojni korak na poti uresni\u010ditve umetni\u0161kih vizij vse do stvarnega obstoja, in to ne zgolj artefakta, temve\u010d delujo\u010dega \u017eivljenjskega procesa.<\/p>\n

Projekti In\u0161tituta Egon March so v zadnjih petnajstih letih prerasli skozi \u0161irok spekter oblik delovanja. Od vsega za\u010detka je limita izku\u0161nje v teh projektih postavljena na posameznika. To pomeni, da je bilo delovanje In\u0161tituta \u017ee od vsega za\u010detka omejeno na sinteze, ki jih lahko dose\u017eejo posamezniki v svojem intimnem izkustvu, okrepljenim z medijem skupine, ki jo tvorijo posamezniki s prav takimi interesi. Kon\u010dni cilj je od za\u010detka ostal enak: izum znanj, ki posamezniku omogo\u010dajo, da se prosto sinhronizira v skupinske projekte. Vendar so to projekti, ki se ne podrejajo rasti zunaj dosega posameznikovega izkustva.
\nPosameznik kot medij je \u0161e mlaj\u0161i od komaj obstoje\u010dega medija skupinske organizacije. Njegovo vlogo v predavanju na osnovi dokumentov posami\u010dnih projektov berem v preseku prostora, \u010dasa in informacije, torej tistih silnic, ki jih napaja navidezno neomejena energetska reka, ki jo iz celega sveta izsesava zahodna civilizacija.<\/p>\n

V neurju sil tako prvotne kot druge, tretje in \u010detrte, \u017ee povsem informacijske narave je videti koncept posameznika, vr\u017eenega v sintezo znanj zaradi vztrajanja po zaokro\u017eitvi sveta v celosten dogodek, v primerjavi z mo\u010djo korporacij in timskih oblik dela kot zablodela prikazen. Po drugi strani pa je prvoten izum korporacijskega telesa utemeljen na telesu posameznika. Medsebojna organizacija ljudi bo \u0161e dolgo obsojena na predstave o le-tej, kakr\u0161nih so zmo\u017eni njeni akterji. Predstava o \u010dlove\u0161ki zdru\u017ebi je vedno predstava o telesu, udih, enotah; ne glede na to, do kam jo razbijemo, se sestavlja v nove in nove goleme, frankensteine, aliene, vatikanske piramide, sto\u017e\u010daste ali kupolaste parlamente, zbore, zbornice, korpuse pa\u010d. Tudi \u010de re\u010demo rizomatske strukture, smo pri podobi podgobja. V svojo skrajni perspektivi temelji organizacija le na podobi, verjetju in odlo\u010ditvi posameznika. Posameznik iz organiziranosti, ki drobno prepleta njegov vsakdan, ne more izstopiti ali je nadomestiti zgolj s tak\u0161no, ustrojeno po svoji meri. Zato nas naj ne preseneti ugotovitev, da so bili prvi poskusi skupinskega delovanja v umetnosti na nivoju idejne predstave o lastni organiziranosti ni\u010d drugega kot povr\u0161ne kopije korporacijskih struktur. Seveda ne tistih, ki korporacije dejansko tudi poganjajo, temve\u010d tistih, s katerimi se korporacije opevajo in samopredstavljajo.<\/p>\n

Zarota posameznikov za posameznike je danes kompleksna operacija v senci velikih korporacij. Govori skozi njihove medije in uporablja njihova sredstva, dogaja se znotraj pravil igre, a z dodatnimi pravili in cilji, ki jih skozi korporacijske oblike ni ve\u010d mogo\u010de ne slutiti ne dose\u010di. Zarota posameznikov za posameznike nima vodje, centra, parlamenta, mecena, masonske lo\u017ee ali skritega politi\u010dnega botra.<\/p>\n

Vedno se dogaja vmes, med dejavnimi posamezniki in se prevaja skozi jezik, imenovan sinhronizacija.<\/p>\n

V tem smislu je zavzemanje za razumevanje struktur, ki dolo\u010dajo sodobnost, klic nazaj k abstrakciji, ki bo lahko akcijo vzpostavila na temeljnej\u0161em nivoju, kjer se dogodki snujejo, in ne le na mestih, kjer udarjajo s simptomi tako sredi medijskih izbruhov kot po demonstracijah proti njim.
\nTrud za premestitev umetni\u0161kega delovanja proti socialnemu in politi\u010dnemu aktivizmu je prazen trud za nadomestitev stvarnih potez v \u017eivljenju, v drugem, veliko primernej\u0161em \u010dasu in prostoru, z njihovimi alegori\u010dnimi nadomestki. S tem se ne odrekam socialnemu aktivizmu, temve\u010d podrejanju estetskega \u010duta, ki sem ga izoblikoval za prepoznavanje struktur sredi \u017eivljenja samega, za strumno skupinsko ponavljanje naro\u010denih pamfletov. Zjutraj sem pedagog, popoldne socialni delavec, zve\u010der kon\u010dno abstraktni umetnik. In vmes, ob petih, \u010de je treba, grem po potrebi namesto na angle\u0161ki \u010daj tudi na demonstracije. Tam prepevam ugla\u0161eno s \u010dredo, pono\u010di pa v namene enotonskih skladb ra\u010dunam valovne oblike, izvirajo\u010de iz akusti\u010dnih uglasitev.<\/p>\n

Za vzpostavljanje okolja, ki me lahko motivira k nadaljnjemu ustvarjanju in raziskovanju, pa moram neprestano izmenjevati skozi samoorganizirane vzporedne sisteme – med posamezniki, ki po\u010dasi, a vztrajno tkejo komaj slutene niti \u0161irom po trudnem, z belimi pala\u010dami posejanem, ve\u010derno ozarjenem starem svetu.<\/p>\n

Predavanje posve\u010dam spominu na Bojana \u0160toklja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

S predavanjem, ki temelji na prikazovanju in komentarjih izdatnih videodokumentov o projektih iz obdobja zadnjih 15 let, prirejenih iz lastnega arhiva, \u017eelim zavzeti kriti\u010den odnos do tistega vmesnega prostora, ki umetnike dru\u017ei v skupine ali ve\u010dje formacije. <\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11570,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11493"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11493"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11493\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11639,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11493\/revisions\/11639"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11570"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11493"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11493"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11493"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}