{"id":11495,"date":"2001-05-25T09:41:24","date_gmt":"2001-05-25T07:41:24","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11495"},"modified":"2017-06-02T17:16:26","modified_gmt":"2017-06-02T15:16:26","slug":"oliver-marchart-politicne-strategije-kot-umetniske-strategije-raba-multiplih-imen","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11495","title":{"rendered":"Oliver Marchart: Politi\u010dne strategije kot umetni\u0161ke strategije: Raba multiplih imen"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Strategije predstavljanja 1<\/a> | 2000\/01 | Arhiv<\/p>\n

\n

Namen te predstavitve je razmislek o razmerju med umetni\u0161kimi in politi\u010dnimi strategijami, o medsebojnih razlikah in podobnostih. Pri tem se bom osredoto\u010dil na eno samo strategijo, tj. strategijo multiplih imen. Morda se spra\u0161ujete, kaj neki je multiplo ime. V resnici so multipla imena nekaj vsakdanjega. Uporabi ga lahko kdorkoli. Bo\u017ei\u010dek, na primer, je multiplo ime. Vsak, ki se poimenuje Bo\u017ei\u010dek in si nadene brado ter rde\u010da obla\u010dila, postane bo\u017ei\u010dek. Na podro\u010dju umetnosti je to precej ute\u010dena praksa in neoizem je gibanje, ki slovi po raz\u0161irjeni rabi multiplih imen. To velja zlasti za imeni Monty Cantsin in Karen Eliot, deloma pa tudi za ime Luther Blissett.<\/p>\n

Svojo predstavitev sem razdelil na dva dela. V prvem bom podal oris rabe multiplih imen v neoizmu. Ta zgodovinski del bo predstavil razmeroma kratkotrajno umetni\u0161ko gibanje 80-ih let 20. stoletja. V drugem delu bom podro\u010dje refleksije raz\u0161iril tako, da ga bom povezal s politi\u010dnimi praksami in nakazal, kje prihaja do rabe multiplih imen na politi\u010dnem polju. Tu bom podal primer Angry Brigade (Jezna brigada), teroristi\u010dne skupine, ki je delovala konec 60-ih in v za\u010detku 70-ih let 20. stoletja.<\/p>\n

Za\u010dnimo torej z neoizmom in njegovo rabo multiplih imen. Kaj je neoizem? Neoizem je neo- ali retroavantgardna praksa z razvejanimi koreninami: te lahko najdemo tako v pop kulturi, punku in novem valu kot tudi v likovni umetnosti. Ena od definicij neoizma (paradoksna, kot tudi vse druge) pravi, da je neoizem gibanje, ki si prizadeva privzeti vtis o gibanju, ki se mu pravi neoizem. Spet druga definicija trdi, da je neoizem predpona (neo-) s pripono (-izem), vmes pa ni ni\u010desar. Druga definicija nakazuje, kaj neoisti, katerih gibanje nima prave vsebine, na splo\u0161no po\u010dnejo: skozi svoje delovanje reflektirajo “novo” kot tako. Jeseni 1977 so ljudje, ki so pozneje postali neoisti, razvili koncept Open Pop-Star (odprta pop zvezda). Dogovorili so se, naj bo ime Monty Cantsin dostopno vsakemu, ki bi ga \u017eelel uporabiti. Po njihovi teoriji je bila prednost rabe tega imena v tem, da bo takoj, ko bo Monty Cantsin postal slaven, zaslovel tudi tisti, ki nastopa pod tem imenom (pa \u010deprav anonimno). To je PR plat medalje. Toda obenem bi zvezdni\u0161ki sistem postal odprt in demokrati\u010den. Ime se je dejansko za\u010delo \u0161iriti prek mail-art mre\u017ee in vse ve\u010d umetnikov ga je za\u010delo uporabljati. In vendar so to ime kmalu za\u010deli povezovati samo z Istvanom Kantorjem, posameznikom, ki ga je najbolj aktivno promoviral. Prav on je neoizem definiral (spet precej paradoksno) kot mno\u017ei\u010dno gibanje individualnosti. To seveda pomeni, da je neoizem mno\u017ei\u010dno gibanje multiplih imen, tj. “postsingularnih posameznikov” (John Berndt). Ideja multiplih imen pa se je \u0161irila naprej, naslednje je bilo Karen Eliot, ime, ki si ga je kot opozicijo Istvanu Kantorju izmislil Stewart Home. Pri\u0161lo je do tega, da se je s konceptom multiplih imen multipel – vrsta umetni\u0161kega dela, tako tipi\u010dnega za obdobje recesije, prenesel z dela na samega umetnika. Ne le da je bilo zdaj mo\u010d poceni dobiti umetni\u0161ko delo, relativno poceni je bila tudi identiteta umetnika. Umetnik je torej postal neke vrste multipel. Na bolj teoretski ravni so bili ti kolektivni psevdonimi seveda naperjeni proti zahodnim filozofskim idejam; idejam, kot so (z besedami Stewarta Homa) identiteta, individualnost, vrednota in resnica.<\/p>\n

Ustavimo se za trenutek in poglejmo genealogijo multiplih lastnih imen. Na enega prvih zgledov multiple identitete naletimo v gibanju dada. Raoul Hausmann je leta 1920 izjavil, da lahko postane Kristus vsak, ki se pridru\u017ei njegovi Christus Gesellschaft (Kristusovo dru\u0161tvo) in pla\u010da 50 mark \u010dlanarine. Neposredna predhodnica mail-art koncepta Open Pop Star pa je bila zamisel Stefana Kukowskega in Adama Czarnowskega, ki sta leta 1975 “odkrila”, da je ime radijske postaje Oslo Kalundberg v resnici anagram imena Klaos Oldenburg – kot vidite, se to sicer ne ujema povsem z imenom slavnega pop umetnika Claesa Oldenburga, vendar sta se umetnika odlo\u010dila to dejstvo zanemariti. Prek mail-art mre\u017ee sta torej naprosila vse prijatelje, da privzamejo ime Klaos Oldenburg. Vrnimo se k neoizmu. Kot sem \u017ee omenil, si je konkuren\u010dno ime Karen Eliot izmislil Stewart Home. Na letaku iz leta 1988 pi\u0161e, da se je Karen Eliot materializirala iz dru\u017ebenih sil poleti 1985: \u010de postane\u0161 Karen Eliot, pravi letak, nima\u0161 niti dru\u017eine, niti star\u0161ev, nisi se niti rodil, tvojo osebno zgodovino pa sestavljajo dejanja vseh tistih, ki so uporabili to ime pred teboj. Ime Karen Eliot lahko strate\u0161ko uporabi\u0161 v seriji akcij, intervencij, razstav, besedil itn. Po letu 1988 je Home sku\u0161al koncept Eliot natan\u010dneje opredeliti. Do takrat je namre\u010d razgla\u0161al, da v primeru Eliot ne gre toliko za posamezno osebo, ki je lahko kdorkoli (kot definira multiplo ime Michael Tolson), ampak gre bolj za kontekst, ki ga je ustvarilo skoraj 300 ljudi. Ko pa je Home kasneje za\u010del vstopati v svet umetnosti in organizirati razstave v galerijah, je ime postalo vsakdanji pojav na umetni\u0161ki sceni, s tem pa, kot se je izrazil Home, “multipli podpis”. S\u010dasoma so ljudje iz sveta umetnosti (ljudje, ki jih Home osebno ni poznal) prevzeli podpis in oktobra 1996 je Liverpool Arts and Design Festival priredil retrospektivo Karen Eliot. Odbor je ponaredil (\u010deprav je te\u017eko govoriti o “ponaredku”, saj originala ni) biografijo Karen Eliot s fotografijami, doma\u010dimi posnetki in \u010dasopisnimi \u010dlanki. Zabavno pri vsem tem je, da so pri ustvarjanju osebnosti Karen Eliot dejansko upo\u0161tevali statisti\u010dne podatke o povpre\u010dnem britanskem umetniku, ki ga (po raziskavi Arts Councila) predstavlja \u017eenska med 30. in 35. letom, ki ne dela slik ali kipov.<\/p>\n

Danes je eden tipi\u010dnih problemov koncepta multiplih imen ta, da ime pogosto ostaja na neki na\u010din povezano s svojim izumiteljem ali pomembnej\u0161imi lastniki. Za to je lahko ve\u010d razlogov, vendar je eden poglavitnih ta, da se sami izumitelji le ste\u017eka lo\u010dijo od svojih multiplih imen. Prva leta po nastanku imena Monty Cantsin so za njim med oklepaje vstavljali “pravo” oz. “resni\u010dno” posameznikovo ime. Torej niso razgla\u0161ali Monty Cantsina, ampak, na primer:<\/p>\n

Monty Cantsin (Istvan Kantor)<\/p>\n

Globlji problem je o\u010ditno v tem, da bodo nekateri posamezniki vedno, ne glede na izbrano strategijo rabe multiplega imena, z dolo\u010denimi hegemonisti\u010dnimi manevri zasedli prazen prostor in prepre\u010dili, da bi ime “ohranili” popolnoma “odprto”. Drugi\u010d, eden od razlogov za uspeh kolektivnih psevdonimov je verjetno PR potencial koncepta anonimnosti. Mnogi opazovalci \u017eelijo namre\u010d odkriti, kdo neki stoji za multiplim imenom.<\/p>\n

Za tem “zgodovinskim” delom se lotimo \u0161e politi\u010dnega. Eden od politi\u010dnih primerov rabe multiplih imen je Angry Brigade, ki je odgovorna za serijo bombnih napadov v poznih 60-ih in zgodnjih 70-ih letih prej\u0161njega stoletja. Njihov koncept je bil v osnovi koncept multiplega imena. V enem od manifestov, Komunikeju 6 (Communiqu\u00e9 6), trdijo naslednje: “To so taktike revolucionarnega razrednega gibanja. Kjer dva ali trije revolucionarji uporabijo organizirano nasilje za napad na razredni sistem …, tam je Angry Brigade.”
\nPo vsej Angliji revolucionarji \u017ee uporabljajo ime za razgla\u0161anje svojih napadov na sistem.” In v Komunikeju 9 razglasijo: “Angry Brigade je mo\u0161ki ali \u017eenska, ki sedi poleg tebe. V \u017eepih ima pi\u0161tole, v mislih jezo.” Pravijo torej, da lahko revolucionarno razredno gibanje najdemo povsod; kjer dva ali trije ljudje napadajo razredni sistem – tam je Angry Brigade. In natanko tako deluje tudi koncept multiplih imen. Vendar to \u0161e ni vse. V zelo poeti\u010dnem komunikeju pravijo: “Takrat nas je bilo strah …, kot novorojencem nam je udarni val odprl o\u010di – prestra\u0161ili smo se … IN ZABLISKALO SE JE: BILI SMO NEPREMAGLJIVI …, ker smo bili vsakdo. NISO NAS MOGLI ZAPRETI, SAJ NISMO OBSTAJALI. Upali smo si na plano, govoriti s prijatelji, sosedi, ljudmi po gostilnah, na nogometnih tekmah … in vedeli smo, da nismo sami …” Spet boste opazili, da v trenutku, ko razglasite, da ste vsakdo, ugotovite, da ne obstajate. Logika je o\u010ditna: \u010de je vsak Angry Brigade, potem Angry Brigade ne obstaja (kot Angry Brigade). In \u0161e dva citata, da boste zapopadli, o \u010dem so pisali – to je res osupljivo. Trdijo, na primer: “Brigada vra\u010da udarec. Zdaj nas je preve\u010d, da bi se poznali med sabo (…) Ne moremo re\u010di, \u010de katera oseba je ali ni \u010dlan Brigade. Vse, kar pravimo je: Brigada je povsod.” In tako so nadaljevali, vse dokler se gibanje ni sesulo. Leta 1983 pa se je reformiralo in spet za\u010delo izdajati manifeste in komunikeje. Vendar so medtem \u017ee priznali, da “re-forma” ni mo\u017ena, \u010de nisi avantgardna stranka, to pa preprosto zato, ker je vsakdo lahko Angry Brigade. Ugotovili so: “Angry Brigade se ne more “re-formirati”. Ne gre za organizacijo, niti za osamljeno zdru\u017eenje – pa\u010d pa za izraz jeze in prezira, ki so ga mnogi ljudje po de\u017eeli gojili do dr\u017eave in njenih institucij. V tem smislu je Angry Brigade venomer z nami (mo\u0161ki ali \u017eenska, ki sedi poleg tebe?) – niti se ne pojavlja ali izginja (ali re-formira), ampak je naravni izraz upora, kadar je ta upor usmerjen v sr\u010diko vsega, kar povzro\u010da trpljenje: Dr\u017eavo.”<\/p>\n

Zdaj bi vse to rad povezal s teoretskim konceptom in predlagal tezo, da je multiplo ime v politiki zelo podobno temu, kar teoretik Ernesto Laclau imenuje prazni ozna\u010devalec. Termin prazni ozna\u010devalec ima zelo natan\u010den pomen. Na kratko: za Saussurja je znak sestavljen iz ozna\u010devalca in ozna\u010denca. Ozna\u010devalec je materialna snov znaka (besede, ki jih izrekam, na primer), medtem ko je ozna\u010denec tisto, kar pod tem razumemo v “mislih”. Revolucionarna inovacija izpred sto let je spoznanje, da med ozna\u010dencem in ozna\u010devalcem ni nujne povezave, da gre za arbitraren odnos. Toda odkod pomen, kako je ozna\u010devalec povezan z ozna\u010dencem, kako deluje proces tvorjenja pomena? Klju\u010dno je, da pomen vznikne iz odnosa razlik med ozna\u010devalci. Odnos razlik med ozna\u010devalci pomeni, da lahko ozna\u010devalec vstopa v proces ustvarjanja pomena tako, da z drugimi ozna\u010devalci vstopa v razlikovalni odnos. (Na primer: Kaj pomeni o\u010de, veste le, \u010de veste tudi, kaj pomenijo mati, h\u010di, sin itn. Pomen o\u010deta ni bistveno ali nujno povezan z ozna\u010dencem, ampak izhaja iz sistema razlikovalnih odnosov.) Laclau se je navezal na ta koncept s trditvijo, da imamo v politiki bolj ali manj prazne ozna\u010devalce. Pomislite, na primer, na pojem svobode. Pod to zastavo lahko zberemo veliko ljudi, v bistvu pa s \u0161tevilom zahtev, ki jih razgla\u0161amo, upada specifi\u010dnost vsebine svobode. \u010ce bomo torej praznemu ozna\u010devalcu pripisali ve\u010dje \u0161tevilo posameznih zahtev, bo generirani pomen splo\u0161nej\u0161i. \u010ce se sindikalno gibanje, na primer, bori za zvi\u0161anje pla\u010d, je to specifi\u010dna zahteva. Toda kako okrepiti njihov polo\u017eaj? Vzpostaviti morajo zavezni\u0161tvo z drugimi gibanji, ki se borijo za druga\u010dne cilje. V primeru, ko je treba urediti odnose med vsemi temi gibanji, mora obstajati skupen imenovalec in tako se zahteva po zvi\u0161anju pla\u010d, na primer, ki sama po sebi ni politi\u010dna, s posplo\u0161itvijo spremeni v politi\u010dno stali\u0161\u010de. Na koncu se zdi, da ima \u0161ir\u0161i domet ne le za sindikalno gibanje, pa\u010d pa za celotno dru\u017ebo. Z vzpostavitvijo antagonizma med sovra\u017enikom (na primer dr\u017eavo, ki odklanja zvi\u0161anje pla\u010d) in drugimi gibanji se pojavi splo\u0161na prvina. Zdaj posamezna zahteva ne ozna\u010duje zgolj “zvi\u0161anja pla\u010d”, ampak povezuje tudi druge skupine in tako privzame vlogo praznega ozna\u010devalca, kot je, na primer, “svoboda” ali “napad na dr\u017eavo”. Z gledi\u0161\u010da koalicije zahtev skupine tako dru\u017ei le \u0161e opozicija dr\u017eavi. Imamo torej oboje: element splo\u0161nega in element posameznega.<\/p>\n

Splo\u0161no (Posamezno)<\/p>\n

V osnovi je prazni ozna\u010devalec ozna\u010devalec, ki je postal tako splo\u0161en, da ga lahko uporabi vsak, ki se, recimo, bori proti dr\u017eavi (ali kateremukoli drugemu sovra\u017eniku). A v trenutku, ko postane tako splo\u0161en, se posamezna vsebina va\u0161e posamezne zahteve izgubi. Povezava je neposredna: specifi\u010den pomen s posplo\u0161evanjem v resnici izgublja svojo posameznost.<\/p>\n

\u010ce to pove\u017eemo z vpra\u0161anjem multiplih imen, vidimo, kako se njegova logika pribli\u017ea logiki praznega ozna\u010devalca. Zgodi se namre\u010d preprosto naslednje: Imate ime (Angry Brigade), ki je tako splo\u0161no (“mi smo vsakdo”), da je izgubilo vsakr\u0161en specifi\u010den pomen. Edini pomen Angry Brigade je boj proti dr\u017eavi in razrednemu sistemu. Torej je edina povezava z “mo\u0161kim ali \u017eensko poleg tebe”, da se oba borita proti razrednemu sistemu. Drugih pomenov ni in v manifestih Angry Brigade bi le ste\u017eka naleteli na kak\u0161ne posamezne zahteve. Zato mislim, da je diskurz Angry Brigade odli\u010den primer logike praznega ozna\u010devalca, ki je konec koncev tudi logika multiplih imen na politi\u010dnem podro\u010dju. Primer je odli\u010den, saj logiko pri\u017eene do skrajnosti, in s tem poka\u017ee, da lahko popolnoma prazen ozna\u010devalec obstaja le fantazmatsko (v prvem delu smo trdili, da mora splo\u0161no prazno ime vedno biti utele\u0161eno v nekem posamezniku), saj diskurz Angry Brigade v resnici predlaga naslednjo logiko: Angry Brigade (vsakdo). Ni prostora za politi\u010den ali hegemoni\u010den premik, saj imamo popolno praznino na obeh straneh:<\/p>\n

Splo\u0161no (Splo\u0161no)<\/p>\n

Trdimo torej lahko, da Angry Brigade ni spodletelo zato, ker je bila nasilna, ampak zato, ker je postala popolnoma prazen ozna\u010devalec in tako izgubila ves pomen. Gibanje ni moglo postati politi\u010dno, torej gibanje med splo\u0161nim in posameznim. To zvezo je Angry Brigade vzpostavila zgolj na imaginaren na\u010din; ne kot gibanje, ampak kot identiteto splo\u0161nega s samim seboj.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Namen te predstavitve je razmislek o razmerju med umetni\u0161kimi in politi\u010dnimi strategijami, o medsebojnih razlikah in podobnostih. Pri tem se bom osredoto\u010dil na eno samo strategijo, tj. strategijo multiplih imen.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11570,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11495"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11495"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11495\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11635,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11495\/revisions\/11635"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11570"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11495"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11495"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11495"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}