{"id":11499,"date":"2001-05-25T09:44:52","date_gmt":"2001-05-25T07:44:52","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11499"},"modified":"2017-06-02T17:16:58","modified_gmt":"2017-06-02T15:16:58","slug":"miha-zadnikar-restrukturacija-subkulture","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11499","title":{"rendered":"Miha Zadnikar: Restrukturacija subkulture"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Strategije predstavljanja 1<\/a> | 2000\/01 | Arhiv<\/p>\n

\n

Za\u010denjamo s tragikomi\u010dno kratko zgodbico, ki nas takoj postavi v sr\u017e problematike, o kateri nam je nocoj govoriti in, upam, pod konec \u0161e razpravljati. Prej\u0161nji teden je neka \u0161tudentka poro\u010dala, da se je usedla v kavarno Art na Nazorjevi ulici v sredi\u0161\u010du Ljubljane, razgrnila po mizi svoje papirje in se pripravila k predelovanju literature, delanju zapiskov za izpit, naro\u010dila \u010daj, potem pa je bila \u010dez deset minut izgnana iz prostora, \u010de\u0161 da ta ni namenjen razgrinjanju papirjev po mizah, ampak pitju \u010daja, kave in kramljanju.<\/p>\n

Seveda nam ni te\u017eko ugotoviti, da zastavek, ki ga \u010drpamo iz te kratke, precej stra\u0161ljive pa tudi dovolj komi\u010dne prigodbice, govori o na\u0161em mestu, o temeljni lokalni problematiki, a je seveda ravno tako tudi globalen, celo globalisti\u010den. Preden se podamo k o\u017eji tematizaciji prostora, tr\u017ei\u0161\u010da, subkultur, dominantnih kultur, Metelkove mesta, Ljubljane predmestja, …preden za\u010dnemo nizati napotke, ki zanje sr\u010dno upamo, da nam bodo vsem v pomo\u010d pri ubadanju s to zapleteno snovjo, je treba omeniti, da nam pri terminu subkultura – zvezdi stalnici v nocoj\u0161njem govorjenju – niti najmanj ne gre za igro na prvo \u017eogo, ne gre za revitalizacijo pomena, kot ga daje subkulturi klasi\u010dna akademska sociologija, z druge strani pa tudi ne gre za danes trendovsko mnenje, po katerem naj bi se biv\u0161a in sedanja subkultura oz. njeni ostanki obna\u0161ali striktno v skladu z nekak\u0161nimi novimi navodili, kot jih zahteva domnevno novi \u010das, da bi se zadeve peljale naprej v skladu s zeitgeistom, torej v tej prisili nekoliko druga\u010de, prenovljeno ali celo zamrznjeno, glede na to, kako so se nekdaj.<\/p>\n

Iz samih teh treh predpostavk, ki naj ne bi udarjale v prazno, je seveda dovolj jasno, da nas \u010daka precej te\u017eko podjetje, pri katerem lahko re\u010di bolj ali manj samo naka\u017eemo in se v nadaljnji razpravi skupaj – \u010de \u017ee ne drugega – vsaj uspe\u0161no izognemo igram, kakr\u0161nih je bilo v zadnjem \u010dasu ve\u010d ko dovolj, najve\u010d z oblikovanjem dvoma, ali gre dejansko za kak\u0161no revitalizacijo: Kaj se je torej v \u0161estdesetih, sedemdesetih, osemdesetih na sceni dogajalo podobnega kot danes, kaj druga\u010dnega, kak\u0161ni so razlo\u010dki, kje nasledki. \u0161e bolj pa gre nocoj za to, da se ozremo k izbrani nevralgi\u010dni to\u010dki in sku\u0161amo znotraj nje nahajati trenutno bojevitost oz. videti, kako se obna\u0161a prostor, ki s tem, ko ogro\u017ea ob\u010do specifiko, smisel za razliko, spro\u017ea \u017ee pravi pravcati buldo\u017eerski diskurz.<\/p>\n

Govoriti nam je torej o Metelkovi, in sicer o tistih njenih posebnostih, ki poleg vpra\u0161anja subkulture stavijo pod vpra\u0161aj celoten smisel govorjenja o kulturi, umetni\u0161kih praktikah, in to \u017ee iz prej omenjenih razlogov. Zaradi njih je tudi samo predavanje improvizirano, prejkone tudi v izogib temu, da bi sku\u0161alo z vnaprej\u0161njim vzorcem podati ostro sliko, po kateri poznamo z ene strani dominantno kulturo, odvisno samo od (kulturno) politi\u010dnih dejavnikov, z druge strani pa podjetje, ki ga opredeljujejo samonikli vzponi\/padci, stare navade iz domnevno nekdanjih \u010dasov in ki je poleg (kulturno) politi\u010dnega pritiska odvisno tudi od pogojev, ki v njegovi mikroklimi veljajo \u017ee od za\u010detkov izpred 12 let …in dobro znane zasedbe oz. osvoboditve prostora pred sedmimi leti in pol. Najnovej\u0161a eskalacija na Metelkovi traja \u017ee dobro leto dni in ne gre se slepiti, da je tudi to tvegano obdobje – tvegano zlasti zato, ker prostor postaja “in”, sega tudi na podro\u010dje radovednosti in popularne kulture – bistven razlog tudi za tole predavanje.<\/p>\n

Nanizali smo tri \u010dasovna obdobja, ki pa nas za zdaj ne bodo zanimala kaj preve\u010d. Bolj se bomo osredoto\u010dili na golo prostorsko problematiko, na tako reko\u010d \u010disto urbano sociologijo, in podali nekaj realnih vizij in strategij, kako Metelkova mesto reprezentira samega sebe in kaj lahko ponudi navzven. Ponudi lahko prostorsko in organizacijsko zelo raznolike re\u010di, in tega nam ni te\u017eko razbirati celo skozi najnegativnej\u0161o medijsko podobo, skozi sam kulturni boj, ki se bije tam, navsezadnje tudi skozi kulturne rasizme, ki vejejo iz ustaljenih praks, kadar se te osredoto\u010dijo na Metelkovo. Gre predvsem za drobno sosesko, lokalno prakso in za tisto ignoranco, ki priteka iz sfer, ki se organizirajo na precej institucionalnej\u0161e na\u010dine, kakor to po\u010dne sama Metelkova.<\/p>\n

Kak\u0161na je ta hip interna organizacijska struktura oz. kak\u0161na je videti podoba Metelkove od znotraj, recimo temu – brez distance? Gre za dokaj\u0161en specificum, ki se, v grobem, deli na dve kulturno neenaki polovici – kot bi rekli v \u0161oli – na severno in ju\u017eno, pa \u0161e znotraj teh dveh samih gre za tako drasti\u010dna vrtin\u010denja planov in kontraplanov, javnoupravnih ma\u0161il, da lahko govorimo celo o dvojni kulturni nekoherenci. Oba dela sta namre\u010d ujeta v skupen zunanji, urbani paradoks (sta \u017ertvi tako “uradne” kakor “neuradne” za\u010dasne re\u0161itve), obenem pa specifika vsakega od njiju spro\u017ea \u0161e toliko posebnih nevralgi\u010dnih mehanizmov, da lahko podvomimo, ali ju lahko re\u0161i zgolj in samo bolj\u0161a notranja organiziranost. Kolikor je anarhi\u010dnost severnega, subkulturnega dela simptomati\u010dna, toliko je hiter lastni\u0161ki zakup severnega dela preuranjen, storjen po hitri administrativni pameti. Natan\u010dneje: Vsi oblastni o\u010ditki subkulturi, da zaseda prostor (sever), ki je zanjo prevelik, so ni\u010dni, ko uvidimo, da si dr\u017eava lasti prostor (jug), ki ga nima zasesti ne s kom ne s \u010dim. Nekje med subkulturo in dr\u017eavo \u010demi mestna uprava, ki od subkulture terja bolj\u0161o notranjo organiziranost, a svoje ideje – k sre\u010di – ne more speljati do kapitalskega konca, ker ji je dr\u017eavna posest v slab zgled. Od tod tolik\u0161no sklicevanje na besno sosesko, na hrupne dogodke kot edino oprijemljivo to\u010dko “reda”.<\/p>\n

Na\u0161a stara teza izpred let je – in danes jo gre, z \u017eeljo, da spro\u017ei kak\u0161en odziv, ponoviti -, da je sam t. i. alternativen oz., raje, subkulturen prostor Metelkova-sever s svojo razbito in notranje razslojeno organiziranostjo brez krovne hierarhi\u010dne ponudbe najbolj\u0161a mo\u017ena re\u0161itev ta hip, izziv za prav posebno realno utopijo. Govorimo seveda o trenutnem stanju, ta hip nas ne zanima, kaj se je organizacijskega dogajalo prej, in tudi stra\u0161ljive vizije, ki jih bomo podali kasneje, bi si verjetno mogle privo\u0161\u010diti druga\u010den na\u010din organiziranosti. Za zdaj je to nemogo\u010de: Na sami severni Metelkovi namre\u010d trkata obse tako neodvisna kakor alternativna kultura – z neodvisno kulturo imamo v mislih vse samostojne avtorske projekte, ki so \u017ee v mlinu rednih dotacij in so za dotacije mesta, dr\u017eave, vedno bolj pa tudi sponzorjev, bolj ali manj neproblemati\u010dni, del “njihove” (kapitalske) igre. Z druge strani se v zadnjih mesecih spet krepi subkulturna shema, ki pollegalno ali v dolo\u010denih segmentih \u0161e vedno ilegalno \u017eivi svoje \u017eivljenje na zasedenem oz. osvobojenem ozemlju. Njena pravila niso jasna, njena vloga tudi ne. Njeno neujemanje s trendi je globoko, toda populacija, ki v njej vidi globok smisel, se \u0161iri.<\/p>\n

Nadaljnja teza je, da kar nekaj izmed tistih povr\u0161in, ki jih zasedata dominantna kultura dr\u017eave in mesta, povzro\u010dajo precej strukturnih te\u017eav obema sosedama, neodvisni kulturi in subkulturi. Prav spri\u010do nerabnosti, spri\u010do mno\u017eice prostorov, ki so bili z dekreti, s podpisi, z raznimi namerami in namigi iniciirani za kulturno dejavnost v znanih sferah, pa ne za\u017eivijo, lahko sklepamo, da javna uprava teh prostorov sploh ne potrebuje – potrebuje jih za\u010dasno, kot lupino, hitinja\u010do, za\u0161\u010dito pred neodvisno kulturo in subkulturo. Dr\u017eava in mesto teh prostorov niti ne znata upravljati, ker so na specifi\u010dni lokaciji, ki zahteva druga\u010dne prijeme upravljanja; druga mo\u017enost pa je seveda, da sta si dr\u017eava in mesto na neki vmesni to\u010dki premislila in ju ti “pridobljeni, a nezasedeni” prostori sploh ne zanimajo, ker jih imata sama dovolj kje drugje. Zaprta v svoje birokratske sheme sta se kljub silnim na\u010drtom o novih akademijah, dvoranah, galeriji, knji\u017enici, uradu za varstvo naravne in kulturne dedi\u0161\u010dine, …premislila, in ju lastnina – razen kot barikada pred neodvisno kulturo in subkulturo – na tej lokaciji sploh ne zanima ve\u010d.<\/p>\n

Subkulturna pozicija je v tak\u0161nem na\u010dinu psevdolastninjenja v bli\u017enji soseski – to se, kajpak, v bistvu prav ni\u010d ne razlikuje od splo\u0161nega sistema lastninjenja v tranziciji – seveda avtomati\u010dno dvorezna, je nenehna dvojna igra, kajti mnogi od njenih zasedeno-osvobojenih prostorov so se po eni strani oplemenitili z velikim \u0161tevilom volunterskih ur, sporadi\u010dno pa prejemajo za svoje obratovanje tudi dotacije. Zdaj za program, zdaj za materialna sredstva – nikdar, seveda, uravnote\u017eeno, na\u010drtno. Ignoranca mestne in dr\u017eavne uprave je z ene strani pretirana, \u017ealjiva, ko se di\u010di z redkimi obnovljenimi stavbami in za delovanje v njih pobira najemnino, z druge strani pa je v tej ignoranci prepoznati neki podel na\u010drt, saj se obnovljeni stavbni minimum po inerciji podvaja z mestno\/dr\u017eavno \u017eeljo: Tukaj imate pisarne. Kar je obnovljeno, so prostori, primerni za pisarni\u0161ko dejavnost, za upravo. To niso ateljeji, klubi, dvorane, knji\u017enice, obedovalnice, skladi\u0161\u010da in tak\u0161no. To so izklju\u010dno prostori, ki navzlic morebitni vsebinski razliki ustrezajo mestni\/dr\u017eavni predstavi o tem, kako formalno – “ko subkultura odraste” – upravljati s kulturo. Za samo socializacijo, za proces subkulturnega \u017eivljenja je to dejanje lahko usodno. Metelkova-sever niha v razmerju med najemninami in samoorganizacijo, med kapitalom in samoupravljanjem, med upravo in aktivacijo. A kot po sre\u010dnem naklju\u010dju niti eden izmed upravnih segmentov nima ambicij, da bi upravljal z metelkovsko subkulturo – ta namre\u010d sproti dokazuje, da subkultura ni stvar razvojnih oz. generacijskih faz. Metelkova kratko malo ni (samo) mladinski center. V tej dvojni podobi nami\u0161ljene uprave in samoorganiziranega aktivizma se najprej zmedejo mediji, saj kot taki ne zmorejo obravnavati niti problematike nezasedenih prostorov (pet let prazna zgradba urada za varstvo naravne in kulturne dedi\u0161\u010dine) niti ne uvidijo vsebin, programa, ker ta nastaja mimo znanih kulturno-upravnih vzvodov in zunaj kurikula umetnostnih praktik. To je znana subkulturna past; \u0161e nevarnej\u0161e pa je golo dejstvo, da se v nezasedeni zgradbi zbira “narkoklo\u0161arska paraskupnost”, ki obenem s problemati\u010dno centralizirano postavitvijo bli\u017enje ambulante za zdravljenje z metadonom neposredno vpliva na javno mnenje o vsebinah, programu in torej peha \u0161e tako aktivno subkulturo v novo ignoranco.<\/p>\n

Prepoznamo torej dvoje – dr\u017eavno\/mestno in medijsko ignoranco, interno re\u010deno, pa je njun nasledek “razkol na sceni”. Preve\u010d marginalen je, da bi ga s svojim aparatom zgrabil sociolo\u0161ki nauk, nobena teorija socialnega dela ga ne objame, saj gre za terensko specifiko, ki se razlikuje od “scene” do “scene”, na Metelkovi je kratko malo druga\u010dna kot drugod. Zgled: V klubu se pojavi prostovoljna delavka iz centra za pomo\u010d ljudem v stiski in “klubski upravi” o\u010dita, da v resnici ni prav ni\u010d subkulturna, ker se ogiblje narkomanske subkulture. Teoretsko vzeto se lahko sklicuje na marginalno kaskaderstvo, v praksi pa ne more vedeti, kaj njena izjava pomeni za “upravljanje” s prostorom. Kaj mu\u010dna zadeva pomeni za aktivisti\u010dno prakso, za socializacijo, ta hip ni treba deducirati, ukle\u0161\u010deni med tak\u0161ne o\u010ditke in medijsko podobo pa lahko hitro prepoznamo metelkovsko realnost. \u0161ele ko tak\u0161no podobo za trenutek zamrznemo in jo postavimo na plano, v \u0161ir\u0161o javnost, se nam razkrije njena dr\u017eavotvorna razse\u017enost: “Subjekt za pomo\u010d v stiski” povzema uradno mnenje o tem, kaj in kak\u0161no naj bi bilo subkulturno obna\u0161anje. To naj bi glede na okoli\u0161\u010dine nudilo zato\u010di\u0161\u010de, ne pa produciralo svoje notranje logike. Naj se sli\u0161i \u0161e tako paradoksno, a postavljanje meja je \u0161ele pogoj za preseganje ute\u010denih vzorcev, za specifi\u010dno subkulturo, ki se “\u0161ele ima” s\u010distiti, narediti. Vse drugo je “od zgoraj” vsiljena zamisel, je “dr\u017eavljanska” vojna. Manj znani, slabo opazni dru\u017ebeni problemi so najte\u017ee re\u0161ljivi, a za subkulturo metelkovskega tipa tudi najpomembnej\u0161i. Z njimi se soo\u010di sociologija, ko pride na teren, in \u010de je budna, postane \u017eiva, dejanska sociologija. Tak\u0161ni problemi, tak\u0161ne te\u017eave so specifi\u010dne za prostore, ki po svoji “kriti\u010dni masi” \u017ee presegajo sistemska, “od zunaj” znana dru\u017ebena razmerja in lahko zategadelj prav spri\u010do te\u017eav dejavnost kulturno-socialno-politi\u010dno-umetni\u0161kega tipa opravljajo vsak dan. Od tod subkulturi odpade vse nagnjenje h kitenju z lovorikami, saj se \u0161ele v tak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah ustvari vsak dan nova zgodovina, vsak dan nov ob\u010dutek o nenehnem za\u010detku in zna\u010dilna pomisel, da se nekaj let grajene posebnosti lahko sesujejo dobesedno \u010dez no\u010d.<\/p>\n

Iskanje vzrokov za tak\u0161no stanje bi, po mojem, lahko iskali v sami fluktuaciji, ko pa bi \u0161li preblizu k razlagi, da je temu tako zgolj in samo spri\u010do nihanj v sedeminpolletnem \u017eivljenju osvobojene Metelkove, mislim, da bi zgubili samo nit za razlago tega, kaj Metelkova sploh je. Kljub temu da je nihanje in valovanje v aktivaciji “krivo” za premaknjeno socialno sliko, je obenem tudi klju\u010d do specifike samega Avtonomnega kulturnega centra Metelkova oz. kraj\u0161e – brez teh te\u017eav bi Metelkova ne bila to, kar je. Kaj pa pravzaprav je? Po nekaterih tezah naj sploh ne bi bila toliko pomembna za samo urbano \u017eivljenje v Ljubljani, kaj \u0161ele \u0161ir\u0161e v Sloveniji, ker je nekako zgo\u0161\u010dena, tako “varno” spravljena na neki poseben prostor, da se v svoji samozadostni vehemenci niti ne zmore lotevati preve\u010d problemov, ki so znani zunaj njenih obzidij, kaj \u0161ele da bi se bila – v tej zaverovanosti vase in v svoje programe – sposobna soo\u010diti s \u0161ir\u0161o problematiko, kot jo je zaslediti na Slovenskem in v globalnih sferah. To, kar sem povedal prav zdaj, je seveda nov paradoks majhnega sveta, ki obenem zahteva kriti\u010dno maso, \u0161e toliko ve\u010d ljudi, in ponavlja staro dihotomijo – \u017eivi v “objektivni neodlo\u010denosti” med a) slabo koordinacijo, b) krovno organiziranostjo in c) zametki kolektivisti\u010dne, kooperacijske, …zdru\u017ebe. Kakor imamo na Metelkovi tri vnanje sheme (dr\u017eavno; mestno; ilegalno), tako imamo tudi tri notranje pobude (kaoti\u010dno; hierarhi\u010dno; anarhisti\u010dno). \u010ce kaj, potem Metelkova ni, ne more in ne sme postati organizacijski trust, v katerem bi krovna organizacija ljudi delila, vzemimo, na referente za kulturo, kustosinje umetnosti, organizatorje koncertov in trdo jedro, v katerem bi posebna skupina skrbela za re\u0161evanje sveta in ubadanje z njegovimi problemi.<\/p>\n

Vse metelkovske skupine, vsi splo\u0161ni, tematski in usmerjeni klubi, drugi prostori, so, z ene strani, obsojeni na delovanje znotraj samih sebe, veseli so, kadar prihaja do bolj ali manj intuitivnega kro\u017eenja, kadar so vsi prostori odprti, tako da lahko zaznamo vibriranje populacije, ki pride na Metelkovo “kar tako”, kot “navadno ob\u010dinstvo” in se ne obremenjuje s specifiko posami\u010dnih prostorov znotraj nje, z druge strani pa je \u017ealostno dejstvo, da so vsi prostori, bodisi zaprti vase bodisi odprti navzven, za razli\u010dne obiske, raznolike programe, bolj ali manj obsojeni na informatorje od zunaj o tem, kaj se pravzaprav dogaja bistvenega v zunanjem svetu. Kljub krepitvi politi\u010dne zavesti, oblikovanju neke “najnovej\u0161e levice” (zlasti skoz aktivnosti Urada za intervencije in Mirovnega in\u0161tituta), lahko v prenekaterem prostoru na Metelkovi zapazimo apoliti\u010dno apatijo.<\/p>\n

Imamo torej Metelkovo kot celoto, ki je ni, imamo pa tudi Metelkovo kot celoto, ki jo tvorijo pestre specifike prostorov s sila razli\u010dnimi koncepti, obenem pa je zaznati \u0161e ote\u017eevalno okolnost – relativno slabo informiranost samih nosilcev, nosilk programov na Metelkovi o tem, kaj se dogaja bodisi v bli\u017enjih, sosednih prostorih ali pa zunaj in kje pre\u017ei nevarnost, kje pre\u017ei realna nevarnost, zakaj dostikrat se pripeti, da sam vdor represivnega organa ali gradbene in\u0161pekcije, recimo, \u0161e ne pomeni resne gro\u017enje in nevarnost pride \u010dez pol leta, morda dve leti ali celo pet, itn. Rutinsko obratovanje zunanjega aparata versus spro\u0161\u010dena neobve\u0161\u010denost navznoter – to je nevarno razmerje, ki ga ne more zbolj\u0161ati niti golo sodelovanje niti pogajanja obeh strank. Bistveni koraki morajo biti storjeni pri vsaki izmed strank posebej. Te\u017eava je v tem, da se metelkovski subjekt ne strukturira kot stranka, ne v politi\u010dnem ne v ekonomskem pogledu, \u010de sploh lahko govorimo o kaki razliki med politi\u010dnim in ekonomskim pogledom.<\/p>\n

Na tej to\u010dki predavanja se zatorej zdi nujno, poudariti proces restrukturacije – subkulturo, ta \u010desto pokopavani predmet obrobne zgodovine ka\u017ee s tem in tak\u0161nim delovanjem opredeliti kot zunajstrankarski, zunajparlamentarni kontinuum, ki – obenem – ni na prodaj, pa \u0161e nevaren je, nevaren za kulturni kod, ki se vzdr\u017euje predvsem s stilizacijo. Za stil pa \u017ee od Dona Cherryja naprej vemo, da je “smrt za vsakr\u0161no kreacijo” oz., materialisti\u010dno re\u010deno, produkcijo.<\/p>\n

Sama delitev metelkovskih prostorov je plod najrazli\u010dnej\u0161ih strujanj, ki so se za\u010dela \u017ee pred prej omenjenimi dvanajstimi leti, ko je za\u010dela delovati enota Celica. Ta je skoz Mre\u017eo za Metelkovo ter pozneje s samo osvojitvijo in delitvijo prostorov ustvarila nekaj, od \u010desar se je precej\u0161nja manj\u0161ina ohranila, zve\u010dine pa so vsi ti prostori predruga\u010deni in so tudi v sedmih letih po osvojitvi do\u017eiveli zelo burne spremembe. Ne da bi se spu\u0161\u010dal v \u010dlove\u0161ki dejavnik teh sprememb – morda tudi zato, ker je ta prepomemben -, se sku\u0161am omejiti na samo zasedenost teh prostorov, kot jo lahko opa\u017eamo danes. Tukaj so prostori, ki se s svojim konceptom bli\u017eajo strukturaciji s fokusiranjem v eno samo dejavnost, torej ne\u010demu takemu, kot se je po Zahodu zlasti v 80. letih reklo – \u010de \u017ee gre za squat, potem pa\u010d poslu\u0161amo izklju\u010dno pank in hardkor. Imamo pa, z druge strani, prostore, ki sku\u0161ajo graditi konceptualizacijo prikaza kulturnih praks, ne da bi se omejevali z njihovimi estetskimi kriteriji. V izogib vedno enakim smrtim subkulture sem na dnu letaka za nocoj\u0161nje predavanje tudi dal zapisati provokacijo, iz katere je zaznati, da se prostori, ki imajo svoj koncept razgrajen tako na \u0161iroko, da bi jim lahko o\u010dital celo, da so eklekti\u010dni (posegajo na preve\u010d razli\u010dnih podro\u010dij ali pa da celo ne vedo, kaj bi po\u010deli), v izogib o\u010ditkom sem torej zapisal tezo, po kateri je estetsko problematiko seveda nemogo\u010de lo\u010diti od eti\u010dne, politi\u010dne, pravne, ekonomske … \u0161e ve\u010d, mislim, da \u010de kaj je specifi\u010dna subkulturna dejavnost, ne glede na o\u017eji prostorsko-programski koncept, potem je to \u0161irok koncept s fokusom. Tak\u0161nega koncepta ni mogo\u010de zbirokratizirati, tak\u0161en koncept ne uspava in ne tvori odve\u010dnih hierarhi\u010dnih razmerij.<\/p>\n

Ne gre nam za definicijo subkulture, pa\u010d pa kve\u010djemu za o\u010di\u0161\u010de, iz katerega se nam razpre marsikaj, \u0161e bistveneje pa je, da s tak\u0161ne pozicije nenadoma pridobimo dovolj mo\u010dno (kulturno)politi\u010dno intuicijo, kaj se lahko temu ali onemu prostoru pripeti, kadar ravna druga\u010de, oz. kako nadaljevati in koncept razpreti do stopnje, ko je v bistvu \u017ee neulovljiv, neukrotljiv, zmuzljiv (s pomembnim davkom: tudi slab\u0161e opazen!). \u010ce temu dodamo \u0161e neogibno – kikse, do katerih pride s tako ob\u010dutljivim konceptom -, potem smo v svetu nenehnih redukcij, referen\u010dnih to\u010dk, ki jih ka\u017ee korigirati sproti in pomikati sem ter tja. S tak\u0161ne pozicije, s tak\u0161ne untergruntarske pozicije \u0161ele uvidimo, da je v \u0161iroki, ob\u010dutljivi kulturni spekter vpisana neka temeljna napaka, katere razre\u0161evanje kratko malo ne more in ne sme biti zapakirano v uradno kulturno politiko. Obrnjeno – \u010de kaj definira subkulturo, potem jo definira prav zmo\u017enost za razre\u0161evanje temeljne kulturne napake – subkultura namre\u010d zmore in zna prese\u010di hierarhi\u010den in tekmovalni\u0161ki sistem. Tudi zato kajpak ostaja brez dovolj\u0161nih sredstev, celo tedaj, kadar ponuja “vrhunske”, “strokovno” “neopore\u010dne” programe.<\/p>\n

Ko se razpre drug pogled na kulturo, se v skladu z napotkom, da gre “art”, “estetiko” brati, po\u010deti, zganjati samo z ena\u010dajem glede na marsikaj drugega, kar se obenem z njo \u0161e dogaja v konkretnem prostoru, razpre tudi drug pogled na institucijo, na celotno upravno sistematiko lokalne in dr\u017eavne skupnosti. Tako se je, \u010de priznam, meni osebno zgodilo, da je vse tisto, \u010desar nas je u\u010dila sociologija kulture, sfrlelo iz \u0161ole in za\u017eivelo na Metelkovi kot enkratna potrditev, da je teorija zdr\u017eala. Samo delo v instituciji (imam to sre\u010do, da sem blizu dr\u017eavnemu javnemu zavodu) se po tak\u0161ni potrditvi teorije, ko sama svojo \u017ealobno dru\u017eboslovje potrdi \u0161e do drugega skrajnega konca, zazdi dolgo\u010dasno, sme\u0161no, jalovo. Kopica te\u017eav, nadrobnosti, razmerij med ljudmi, odnosov do predmetov, do majhnega prostora, do prostorov, ki so naokoli in do naj\u0161ir\u0161ega prostora…vse to postane do te mere jasno, podoba pa tako barvita, da kratko malo ni ve\u010d to\u010dke, na kateri bi si \u010dlovek “institucionalno” porekel – tam bi si pa res \u017eelel delati. \u010ce bi ta hip dobil – kaj pa vem? – ponudbo za glasbenega organizatorja v Cankarjevem domu, bi jo najbr\u017e zavrnil v trenutku…Z omenjene “subkulturne” razgledne to\u010dke se zelo dobro vidi, kaj je kulturen problem, obenem se pa tudi zelo slabo ve, za kaj je \u010dlovek pravzaprav kvalificiran, ko deluje, \u017eivi in opazuje skoz specifiko svojega ob\u010dutljivega prostora. Tak\u0161no delo, \u017eivljenje, opazovanje – naj se zdaj vrnem k tragikomi\u010dni anekdoti z za\u010detka – ponuja prav preseganje razlik. Tak poseben prostor je, kot ve\u010dkrat poudarja kolega Bratko Bibi\u010d, seveda prostor, ki je \u017ee po samih dejavnostih, ne samo po svojih filozofskih praksah \u0155 la estetika=etika=politika=ekonomija=pravo=kultura itn., ali pa opazovalno-raziskovalno, tako specifi\u010den, da se mu naposled \u0161e sama dejavnost spreplete v nekaj tak\u0161nega, kar je treba nenehno nadzorovati; spreplete se v nekaj tak\u0161nega, kar je svoj\u010das poznal tudi prostor, v katerem sedimo zdaj, a mu je v dejavnosti zmanjkalo tistega nesre\u010dnega, v\u010dasih tako te\u017eko opaznega detajla, ki stvar lahko gradi leta in leta, pokoplje pa se \u010dez eno samo no\u010d. Kulturna dejavnost kratko malo mora poleg o\u017ejih umetnostnih pretenzij in programa nujno vklju\u010devati, vzemimo, tudi gostinstvo, kulinariko, urejen izviren interier, paziti mora na svetlobo, zvok in podobne zadeve, \u010de se le ho\u010de pribli\u017eati ugodni razgledni to\u010dki in negovati prostor za dobro po\u010dutje v splo\u0161no javno korist. V instituciji, kjer eden od segmentov manjka, je obisk t. i. prireditve torej precej dolgo\u010dasen, zazdi se nam, da ni detajliranega koda, s katerim prireditev potem sploh prepoznamo kot “kulturno”. Preprost zgled: \u010de me v klubu kdo kot odgovornega zaprosi, naj bo godba glasnej\u0161a, v kotu pa obiskovalka bere knjigo, jo\/ga napotim k obiskovalki bralki; ona je tisti subjekt, ki v danem momentu odlo\u010da o glasnosti.<\/p>\n

Naj sklenemo dolgo zgodbo o subkulturi: Njena dejavnost, aktivacija se zdi paradigma, ki mora za\u010deti spodrivati kulturo v tistem segmentu, ki po navadi zgolj z besedo ali (nacionalnim) mitom zajema obmo\u010dje, ki ga je v konkretnem prostoru “\u0161ele treba obdelati”, dejavnost tistega, \u010demur se je v \u010dasih druga\u010dne mitizacije reklo “naj\u0161ir\u0161i dru\u017ebeni pomen”, “splo\u0161en dru\u017ebeni pomen”. In \u0161ele z dejavnostjo, z aktivacijo se kulturni kod potem vrne \u017eivi sociologiji, \u017eivi antropologiji, podobnim vedam in golemu urbanemu sobivanju. Omogo\u010di nam, da do obisti za\u017eivimo in iz\u017eivimo tisto, \u010demur se pravi socializacija v naj\u0161ir\u0161em pomenu; \u010demur re\u010demo – v ohlapnem besednjaku – dobro po\u010dutje, polno \u017eivljenje, nenehno zapa\u017eanje; ugotavljamo, opazujemo in, navsezadnje, u\u017eivamo v tem, kako se ta ali ona programsko-materialna shema prilagaja specifi\u010dnemu ob\u010dinstvu in kako specifi\u010dno ob\u010dinstvo v danem momentu zgrabiti, da sprejme vsebine, kakr\u0161nih (\u0161e) ni vajeno – gre za klubski, subkulturni full time job, za boj proti monokulturni usedlini, mutatis mutandis pa tudi za boj proti politi\u010dno vsiljenim multikulturnim korekcijam. Zelo preprosto untergruntarsko pravilo: \u010de ne u\u017eivam jaz, potem tudi ni u\u017eitka za drugega. Samo kadar in dokler je dobro upraviteljem, upraviteljicam prostora, toliko \u010dasa je dobro tudi ob\u010dinstvu – obiskovalkam, obiskovalcem.<\/p>\n

Koncept nad tem zvi\u0161ene kulture je star, lastita si ga dr\u017eavna in mestna politika; uzurpirata si ga in v njem nahajata dolo\u010dene vzvode za nadzorovanje in restrikcijo. V tem so njuna dejanja, seveda, akulturna, zadovoljujejo t. i. ciljno ob\u010dinstvo, to pa zatem frustrirano in kastrirano zapu\u0161\u010da t. i. prireditve, prepu\u0161\u010da jih posebnemu letargi\u010dnemu stanju, ki ga zelo lepo opi\u0161ejo premnoge izjave tistih, ki podpirajo abonmajske, denimo simfoni\u010dne sisteme: “Po napornem tednu grem spat na koncert; udobno se zleknem v sede\u017e in u\u017eivam glasbo.” Tak\u0161en sistem navsezadnje goji lenobne (orkestrske) korpuse, saj nezainteresirano, premalo zahtevno ob\u010dinstvo v skrajni konsekvenci vpliva tudi na ponudbo, na izvedbo, na performanso. Kjer ni zado\u0161\u010deno vsem kulturnim detajlom, kjer ni vztrajnosti, pogona, veselja, radovednosti, tam se postavlja pod vpra\u0161aj ves spekter kulture, vsa njena politi\u010dna narava. Ljudje radi in z veseljem prihajajo v prostor, kadar dejavnost poteka v skladu z njihovimi pri\u010dakovanji, kjer ni nevarnosti, presene\u010denj, \u0161okov in posebnosti, z druge strani pa prostori, ki ponujajo celoten spekter kulture in nenehoma prevpra\u0161ujejo svoje “poslanstvo”, tvorijo tisto margino, ki je po Jean-Lucu Godardu \u0161ele definicija ob\u010dinstva v njegovem nenehnem za\u010detnem, uvodnem, pri\u010dakujo\u010dem stanju. Problem margine in pionirskega stanja ob\u010dinstva je ta, da samo v sebi razpada na dvoje – takoj pride do o\u010ditka, da se koncept programske ponudbe kljub \u0161irini zapira sam vase, ker je redek, nepredvidljiv, razprt, po drugi strani pa je osnovna stalnica ljudi, “kriti\u010dna masa”, dru\u0161\u010dina, ki kot nekak hard-core kolektiv podpira dejavnost, verjetno edini pogoj, da sploh lahko obstaja dejavnost v svoji odprtosti. Kaj vse po\u010dne kultura, ranjena spri\u010do svojega manka, ko sku\u0161a prepre\u010diti marginalne dejavnosti, na vsakem koraku izkazovati zanje nerazumevanje …!<\/p>\n

Dvoje nevarnosti – in ena vam bo posebej pov\u0161e\u010di! – pre\u017ei ta hip na pestro in v sebi ustrezno divergentno zasnovo Metelkove mesta: ena je \u017ee prej omenjena nezasedenost prostorov, ki si jih je dr\u017eava vzela v svojo last in jih je o\u010ditno neprimerno ali kako druga\u010de razdelila, druga pa je seveda pohlep po prostorih, ki jim grozi mo\u017enost nadaljnjega ru\u0161enja. Specifika Metelkove je ta hip v tem, da nikomur ne re\u0161uje stanovanjskega problema, pa\u010d pa skrbi za zapolnjevanje vseh drugih kulturnih problemov. Ta specifika ka\u017ee, kako je pri nas socialna podoba spa\u010dena in kako je splo\u0161no dojemanje kulture ozko in najo\u017eje prav v segmentu, ko dr\u017eava dopu\u0161\u010da kulturnost, a precej preozko, groba vsakdanja politika (recimo: gradbeno-investicijski lobi) pa sproti podira oz. kupuje tako zo\u017eeno pojmovanje kulture in ga sku\u0161a presajati tudi v prostore, ki so \u017ee davno presegli ozka pojmovanja. \u010ce k temu pristavimo ugotovljeno dejstvo, da so dejavnosti Metelkove mesta precej bolj znane in cenjene na tujem kakor doma, imamo dokaze na dlani.<\/p>\n

Vsi se spominjate velikega artisti\u010dnega dogodka po imenu Manifesta<\/i>, katere znaten del – z razstavo in mno\u017ei\u010dnim otvoritvenim rajanjem – se je dogajal tudi v Metelkovi mestu. Poleti 2000 je \u017ee sam prihod, je \u017ee sama navzo\u010dnost ljudi, ki ustrezajo nekemu drugemu kulturnemu opisu, pomenil veliko obogatitev za margino. Medijska podoba se je popravila \u010dez no\u010d, sre\u010dala – pa \u010deprav za nekaj dni – sta se nekompatibilna svetova. Pa vendarle je ostal tudi grenak priokus oz. nov dokaz za to, kako deluje in kaj potrebuje uradna kultura: Moderna galerija, ki je v dr\u017eavnem delu, torej na jugu Metelkove dobila svoje prostore, da tam postavi svoj pogled na artizme iz Vzhodne Evrope, je ta pogled javno predo\u010dila samo za \u010dasa Manifeste, pozneje je razstavo zaprla in zdaj obstaja samo \u0161e kot nekak\u0161en depo. Razumem kajpada, da umetnostni muzej potrebuje za svojo dejavnost tudi depo, o\u010ditno pa je \u0161e nekaj, namre\u010d da osrednja dr\u017eavna galerija modernega tipa prostorov ne potrebuje tako zelo nujno, kot je bilo to pri\u010dakovati oz. kot smo si predstavljali, predvsem pa je status depoja \u017ealitev za druge, precej aktivnej\u0161e sosedne prostore v Metelkovi mestu. Depo bi lahko imeli tudi v javnem zakloni\u0161\u010du ali kjer koli zunaj mesta. Ponavlja se torej zgodba, podobna tisti, ko so predstavniki – izklju\u010dno mo\u0161ki – t. i. narkoklo\u0161arske paraskupnosti zavzeli eno izmed stavb, ki si jih je leta 1994 z dekretom prisvojilo ministrstvo za kulturo, a je o\u010ditno ne potrebuje tako zelo, saj je \u0161e dandana\u0161nji prazna.<\/p>\n

Verjetno vam je bilo zaslediti, da se na dr\u017eavno-mestni ravni v povezavi z univerzo in dvema ministrstvoma plete \u0161e zgodba, ki grozi Metelkovi mestu z drugega konca, s severozahoda. Nimam namena netiti vojne, toda stanje je precej alarmantno in treba je razbirati njegovo podobo – blizu k nam prodirajo zo\u017eene, ignorantske zamisli, tak\u0161ne, ki le z najve\u010djo muko in te\u017eavo zapa\u017eajo obstoje\u010de metelkovske dejavnosti. Ne vem, koliko ste v zadnjih tednih sledili ob\u010dilom, ampak novi na\u010drti za tisto, \u010demur kolega Bibi\u010d pravi “akademijski multipleks” – torej gradnja vseh treh umetni\u0161kih akademij, po nekaterih na\u010drtih pa “zgolj” postavitev novih prostorov akademije za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo, so zelo resna nakana, kako v Ljubljani \u0161e zo\u017eiti kulturno polje. Ti in tak\u0161ni na\u010drti so seveda \u0161e veliko iritantnej\u0161i kakor dolgoletno odla\u0161anje z vselitvami v prostore ali deponiranje umetnin na neprimernem mestu, ker je z njimi povezano \u0161olstvo, mladina, \u0161tudentke in \u0161tudentje. Predlagani na\u010drti so polni puhlic o tem, kako bi \u0161lo v primeru gradnje “akademijskega multipleksa” ali ene sama akademije za nekak\u0161en zlati spoj \u0161tudirajo\u010de in \u017ee obstoje\u010de alternativne mlade\u017ei – za slednjo bi oskrbeli celo nekak\u0161en mladinski kulturni center, torej institucijo, ki jo je Ljubljana \u017ee davno presegla, je ne potrebuje in je – glede na vse dose\u017eeno – precej preozka; tak center bi, kakopak, dali v najem najbolj\u0161im ponudnikom, lokalne produkcije, ki ustvarja in z vsemi vzponi in padci gradi svoj svet \u017ee domala osem let, pa bi sploh ne upo\u0161tevali. Nevarnost, ki veje iz tak\u0161nih zamisli, je \u0161e ena: nasilno sobivanje, namesto vzpostavljanja razlik, \u010deprav so razlike tiste, ki \u0161ele ustvarijo pogoje za sleherno “urbano” podjetje.<\/p>\n

Kot ste nekateri opazili, dekanica AGRFT v svojih na\u010drtih, za katere sicer pravi, da ne ve, ali jih bo sploh do\u017eivela ali ne, govori o novem produkcijskem centru mladih – kakor da produkcijski center v Metelkovi mestu \u017ee ne obstaja. A je druga\u010den, \u0161olska praksa AGRFT ga ne more videti, prepoznati za svojega, ker, vzemimo, \u017ee na gledali\u0161kem podro\u010dju posega k eksperimentu, improvizaciji, pirotehniki…k postopkom, ki niso vredni \u0161olskega pouka. V problematiko morebitne akademije za glasbo na Metelkovi pa bi se seveda raje sploh ne spu\u0161\u010dal, ker je rez med neklasi\u010dnimi in klasi\u010dnimi praksami v glasbi veliko huj\u0161i kot na drugih podro\u010djih o\u017eje kulture oz. umetnosti; rez, ki obstaja na glasbenem podro\u010dju, bi zahteval \u0161e in \u0161e modulov zase, predavanj verjetno kar za vse \u017eivljenje, iskanj vzrokov, kako da je pri glasbi pri\u0161lo do tako drasti\u010dne lo\u010dnice, kot jo nobena druga t. i. artisti\u010dna praktika ne pozna. \u0161tudentkam, \u0161tudentom glasbe v Ljubljani je tako, recimo, pod vsako \u010dastjo, da bi igrali muziko na cesti in s tem vadili pa \u0161e razveseljevali druge.<\/p>\n

Re\u010di niti ni treba razlagati na dolgo in \u0161iroko. Ostanimo zgolj pri osnovni podmeni, da je seveda \u017ee skrajni \u010das, da sama kulturna praksa s socialnim ob\u010dutjem – in socialno ob\u010dutje je bolj kulturno, v kulturi osnovnej\u0161e od vsake, \u0161e tako “artisti\u010dno dognane” pretenzije – za\u010dne zavra\u010dati kategorijo “mladih” kot edino zveli\u010davno kategorijo subkultur. Ni si predstavljati, kaj naj bi to “mladi” sploh bilo, kajti klubsko \u017eivljenje, vsakdanja metelkovska praksa nam dokazuje, da generacijski kriteriji ne zdr\u017eijo in da gre za precej raztegljiv pojem, predvsem pa povsem druga\u010den od problematike mladinskih centrov po Sloveniji. \u0161e pri teh bi se dalo razpravljati, ali ni morda kategorija, ki ena\u010di mlado in subkulturo, sociolo\u0161ko pre\u017eiveta, neustrezna, skratka: Kako je mogo\u010de, da veda dolo\u010da, upo\u0161teva neko starostno omejitev, po kateri se neha\u0161 ukvarjati s subkulturno prakso in gre\u0161 v nekaj drugega, drugam. Postane\u0161 kulturnej\u0161i ali kaj? Spet gre za produkt uradnega kulturnega pogleda, ki je, vsaj z definicijo subkulture, ki jo podajamo nocoj, nekolikanj v sporu. Subkultura namre\u010d ni nekaj, kar v eni \u010dlove\u0161ki \u010dasovni enoti obstaja, potem pa se kultivira, in osebek neha biti panker, odpre firmo in za\u010dne zahajati na klasi\u010dne koncerte v Cankarjev dom.<\/p>\n

Tovrstna starostna delitev kultur je seveda voda na mlin raznim postmodernisti\u010dnim teorijam, njihovi temeljni vseenosti, ki dopu\u0161\u010da domnevno svobodo. Pri tem vsiljenem projektu se velja spomniti na lepo definicijo svobode v na\u0161ih krajih, ki jo je neko\u010d podal Slavoj \u017di\u017eek, reko\u010d, da ni \u010dudo, da ni pri nas ni\u010d dovoljenega, ker tudi ni ni\u010d prepovedanega. Tako se skrivi, popa\u010di pojmovanje svobo\u0161\u010din in svobode: Populacija si dovoli marsikaj, pa ravno zaradi tega si ne more pravzaprav privo\u0161\u010diti ve\u010d ni\u010desar. Vse ostane na ravni razsuvanja zabojnikov in \u0161tudentskih cvi\u010dkarij. Pomislite samo, kako malo je pri nas svobode v ustvarjanju godb ali invencije na zabavah …Pahlja\u010da subkultur, kakor jo prerada razodeva sociologija s fakultete za dru\u017ebene vede – tista, ki sploh ne \u017eivi (ve\u010d) nikakr\u0161nih subkultur, pa\u010d pa to po\u010dne iz kabineta -, se idealno lepi na postmodernisti\u010dne teorije: slednje niso ni\u010d drugega kot s silo in prej omenjenimi koncepti zo\u017eene kulture megakorporacijskih praks in neokapitalisti\u010dnih gro\u017eenj presekani koncepti nevarnega bavbava modernizma, ko je ta, neobremenjen s pezo avantgardnega, komaj za\u010del \u017eiveti samega sebe in na\u0161el prve momente, da bi lahko za\u010del osvajati \u0161ir\u0161e prostore druga\u010dnosti. Nasilno pretrgan koncept modernizma oz. to hkrati prelahkotno in hkrati pretogo, naravnost obvezujo\u010de pojmovanje kulture je sproduciralo tudi idejo o subkulturi kot mladostni\u0161ki zablodi in generacijskem sindromu. Podoben zgled za tezo o pre\u017eivetem nahajamo v raz\u0161irjenem pojmovanju svobodno improviziranih godb – izrazito zunajzgodovinsko igrane godbe je postmodernisti\u010dno skrotovi\u010den um nenadoma razglasil za koncept, ki je ustrezal 70. letom …in jih tako enozna\u010dno oropal – povezal jih je z dolo\u010dno epoho, z razcvetom zahodnja\u0161kih svobo\u0161\u010din. Pa \u010deprav so se tak\u0161ne godbe igrale v vseh razdobjih glasbenega ustvarjanja. Pa \u010deprav se tak\u0161ne godbe “geopoliti\u010dno” ne omejujejo nikdar!<\/p>\n

Ni si \u017eeleti, da bi se nam v Ljubljani na ve\u010djem zemlji\u0161\u010du ponovili \u017delezniki. Za kaj gre? Ne vem, koliko ste seznanjeni s snovjo, ampak \u017eelja po restrukturaciji subkultur je v \u017deleznikih na Gorenjskem obenem silovita, pa tudi tako zelo zapletena v pravo pravcato krajevno vojno, da ji skoraj ni videti izhoda. \u017delezniki – in ne samo \u017delezniki – so kraj, kjer ljudje pri ma\u0161i RKC sli\u0161ijo pridigo o svojih sokrajanih, sokrajankah, \u0107e\u0161 da zaprti kje na samem gojijo satanisti\u010dne dejavnosti. \u017delezniki so eden izmed tistih paradigmatskih krajev, kjer se tak\u0161ne izjave – morda, bi rekel, k sre\u010di – izjavljajo vsaj na glas, pa \u010deprav pri ma\u0161i, kar je vsekakor bolje kakor prediren molk. In v \u017deleznikih so pred nekaj tedni neznani storilci podrli gozdno ko\u010do Petek, trinajstega, zbirali\u0161\u010de druga\u010de misle\u010dih. V nadaljnjem razpredanju o tem, kaj lahko povzro\u010di napa\u010dno pojmovanje svobode, se ka\u017ee ustaviti \u0161e pri “\u0161tudentskih klubih”. Kakor re\u010deno, \u017ee izraz “mladinski center” se ne zdi ustrezen za ve\u010dino izmed dejavnosti, zdi se cenzorski in objame tudi veliko manj od \u017ee dose\u017eenega in tamkaj teko\u010dega. S “\u0161tudentskim klubom” dobimo poleg cenzure \u0161e finan\u010dno nesorazmerno tvorbo. Po slovenskem prostoru jih je nebroj, ki imajo dotacije tudi do nekaj deset milijonov na leto, kar je, seveda, neprimerljivo z “mladinskimi centri” ali s kako Metelkovo. Njihova dejavnost \u0161tudentsko populacijo \u017eene pre\u010d od alternative, saj v glavnem ponujajo predvidljive re\u010di, ki z mainstreamom v kulturi uvajajo ljudi za mainstreamovsko \u017eivljenje, kot jih \u010daka po diplomi. Kar zadeva delitev sredstev in razna druga poru\u0161ena razmerja med \u0161tudentsko populacijo in druga\u010de misle\u010dimi, ne glede na starost, na eni strani ni pretiranega razloga za veselje, res pa je tudi, da vsaj tisti, ki se ukvarjamo z druga\u010dno dejavnostjo, s prostovoljnim ali premalo pla\u010danim delom in cenenimi prireditvami, niti ne vidimo pretiranega razloga za strah, kajti v samo redefinicijo, restrukturacijo subkultur spada \u017ee samo dejstvo, da je zbijanje strahu pred dobro kotirajo\u010dimi \u0161tudentskimi centri kulturno dejanje par excellence, da se skozi tovrstno dejavnost lahko razbere nevarnost in se lep\u0161e vidi pot, kako to nevarnost premagati. Zgled: \u017ee suhoparna ekonomska logika nam pove, da je za delovanje “prostora kulture” nujno povsem uravnote\u017eeno razmerje med programskimi in neprogramskimi, torej materialnimi stro\u0161ki. Kakor je torej frustrirajo\u010da ugotovitev, kot jo poznam s fakultete, da sem namre\u010d radikalnej\u0161i od svojih \u0161tudentk, \u0161tudentov, tako mi je kot klubskemu \u010dloveku v neskon\u010dno veselje, da kapitalizma la\u010dna \u0161tudentska populacija ne ve, da se ji program v “kulturnem centru” lahko sesuva tudi spri\u010do pretiranega vlaganja v opremo, aparature itn.<\/p>\n

V Kranju sem pred tedni na samem svetem mestu, na Tednu slovenske drame, opozoril na posebnost. Napro\u0161en sem bil, da govorim na zapovedano temo, “ali po politi\u010dni in poeti\u010dni drami spet prihaja \u010das za socialno dramo”. Zadevo sem pograbil pri korenu in – na robu javnega \u0161kandala in spro\u017eiv\u0161i vso potrebno medijsko ignoranco – spregovoril o tem, da seveda do socialne drame lahko pride v marsikaterem trenutku, denimo, v primeru, da zaradi gradnje “akademijskega multipleksa” pade kateri koli del Metelkove. \u0161e ve\u010d, v tem primeru imamo hkrati “dogodek v mestu Gogi” in \u0161e prvovrstno socialno dramo. \u0161olski produkcijski centri za teater in drugo zrinejo te\u017eko opazne, ob\u010dutljive akterje in akterke na cesto, obenem pa se precej\u0161njemu delu mestne populacije odvzame \u0161e edino pribe\u017eali\u0161\u010de. Materializiral bi se kulturni nesporazum, na delu bi ujeli znotrajkulturne rasizme, pa \u0161e definicija \u0161ole bi se v hipu zo\u017eila \u0161e bolj kot \u017ee je. Skratka, \u017ee \u010de se – na konto tega, da \u0161tudirajo\u010di, vzemimo, na AGRFT pridejo do svojega produkcijskega prostora – zru\u0161i samo en segment Metelkove, pade ena sama stavba, potem se nam skoz ru\u0161ilni \u0161olma\u0161trsko-gradbinski pohod nadvse plasti\u010dno razkrije \u0161e vsa razlika med kulturo in subkulturo. Eni vidijo, drugi ne.<\/p>\n

Bom kar ponovil, saj vidim, da se gibljem proti koncu in vas niti ne zabavam ve\u010d kaj dosti (kolikor je nocoj\u0161nja tema – \u010deprav subsumira tudi zabavo – sploh lahko koli\u010dkaj zabavna!): Subkultura je tista, ki vidi in sli\u0161i in \u010duti per definitionem, kulturo pa nahajamo tam, kjer je treba za to, da se sploh kaj vidi in sli\u0161i in \u010duti, vklju\u010diti dodatne ali umetne paradigmatske sklope. Ni\u010d nenavadnega, da kulturo potem – spri\u010do tak\u0161nih in druga\u010dnih umetnih paradigem – ena\u010dijo z umetnostjo. Paradigmatski sklopi so torej po navadi razsuti po posami\u010dnih umetnostih – umetnostna praktika je kulturi prejkone izgovor za suho standardizacijo, za samopotrjevanje v dr\u017eavnem, nacionalnem itd. merilu. Samo kultura lahko izre\u010de stavek, da umetnosti zado\u0161\u010da njena estetska funkcija. Subkultura – in to je njen drugi razlo\u010dek od kulture – nima nikakr\u0161ne potrebe po izpostavljanju estetskega kriterija, ker se globoko zaveda, da sta kreacija oz. – materialisti\u010dno re\u010deno – produkcija “umetnosti” prav tako esteti\u010dna kakor eti\u010dna, politi\u010dna, ekonomska, pravna itn. itd.<\/p>\n

Z vsem nujnim dvomom ka\u017ee zatorej razglasiti neko temeljno nerazumevanje: Kako je mogo\u010de, da se del kulturni\u0161ke srenje (verjetno pod krinko postmodernisti\u010dne farse) loteva organizacije ali produkcije artisti\u010dnih projektov z golo mislijo, da gre lahko pri tem za nadomestek politi\u010dnega aktivizma? Obup nad preteklimi desetletji, v katerih domnevno ni bila speljana politi\u010dna revolucija, ne more upravi\u010diti \u0161e tako pogumnega revolucioniranja umetni\u0161kih praktik. Tak\u0161na odlo\u010ditev namre\u010d spominja na terapevtsko funkcijo umetnosti, ko ta zapusti polje zdravilstva, klinike. \u010ce se za finale spustim na drsno podro\u010dje razlik med subkulturami 80-ih, 90-ih in kasnej\u0161ih let, ka\u017ee ugotoviti, da njihova organizacijska sfera z leti vedno bolj verjame svetu artizmov in artisti\u010dnih praks kot svetu, v katerem je mo\u017eno re\u010di spreminjati do tiste stopnje, ki dajejo vi\u0161ek zadovoljstva. Temu kratko malo ni tako: Kakor virtualen prostor ni zadosten eksisten\u010den pogoj za ustvarjanje, pa\u010d pa moramo imeti za to tudi telesen prostor, tako tudi sama umetnost ni dovolj za revolucioniranje sveta. Prepri\u010dan sem celo, da nam dogajanja na svetu – z veseljem pa ugotavljam, da tudi na Metelkovi – v zadnjih mesecih dokazujejo obrnjeno: Stopnja revolucionarne strasti je tako mo\u010dna, da bi bilo naravnost zablodno, zapirati se bodisi izklju\u010dno v teoretsko polje ali pa samo v umetnost. Kot so bile umetnostne praktike, njih delitev, delegirane s strani dominantne kulture, tako bi tudi tak\u0161na ekskluzivisti\u010dna dejavnost pomenila podpiranje mra\u010dnih sil, ki si prizadevajo razbiti \u017eivljenjsko enotnost etike, estetike, politike, prava in ekonomije, enotnost, s kakr\u0161no subkultura v svoji do-it-yourself praksi ni imela nikdar ve\u010djih te\u017eav.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kaj se je torej v \u0161estdesetih, sedemdesetih, osemdesetih na sceni dogajalo podobnega kot danes, kaj druga\u010dnega, kak\u0161ni so razlo\u010dki, kje nasledki. \u0161e bolj pa gre nocoj za to, da se ozremo k izbrani nevralgi\u010dni to\u010dki in sku\u0161amo znotraj nje nahajati trenutno bojevitost oz. videti, kako se obna\u0161a prostor, ki s tem, ko ogro\u017ea ob\u010do specifiko, smisel za razliko, spro\u017ea \u017ee pravi pravcati buldo\u017eerski diskurz.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11570,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11499"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11499"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11499\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11636,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11499\/revisions\/11636"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11570"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11499"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11499"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11499"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}