{"id":11501,"date":"2002-05-25T09:48:40","date_gmt":"2002-05-25T07:48:40","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11501"},"modified":"2017-06-15T10:32:43","modified_gmt":"2017-06-15T08:32:43","slug":"boris-buden-z-umetnostjo-do-starih-porazov-avstrijski-primer","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11501","title":{"rendered":"Boris Buden: Z umetnostjo do starih porazov: avstrijski primer"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Strategije predstavljanja 2<\/a> | 2001\/02| Arhiv<\/p>\n

\n

V tem tekstu bo govor o razmerju med politiko in umetnostjo v \u010disto konkretni zgodovinski situaciji – v politi\u010dnem vrenju, ki\u00a0 zadnji dve leti pretresa Republiko Avstrijo. Pri tem se nam takoj postavi tole vpra\u0161anje: ali se je v razmerju med politiko in umetnostjo v Avstriji v tem obdobju zgodilo kaj enkratnega in izvirnega, zaradi \u010desar bi morali primeru posvetiti posebno pozornost? Odgovor je preprost: ne! Med politiko in umetnostjo se v teh avstrijskih razmerah ni zgodilo ni\u010d novega, \u0161e zlasti pa ni\u010d revolucionarnega. Vse je ostalo v okvirih dobro znanega. Tudi ni umetni\u0161ka intervencija v ni\u010demer spremenila toka politi\u010dnega dogajanja, niti ni politika – bodisi v agresivnem napadu na umetnost bodisi v nujni samoobrambi pred njo – bistveno vplivala na umetnostno produkcijo ali radikalno posegla v \u017eivljenje in delo avstrijskih umetnic in umetnikov. S tem pa problem ni re\u0161en, saj navsezadnje sploh ni bistven odgovor, ampak samo vpra\u0161anje, na\u0161e prepri\u010danje, da ima umetnost nedvomno pomembno vlogo v politi\u010dnem in zgodovinskem dogajanju in da je vsaki\u010d, ko se zgodi nekaj pomembnega v politiki, ne le legitimno, ampak naravnost hevristi\u010dno koristno, da se vpra\u0161amo: In kaj je pri tem imela umetnost?<\/p>\n

Pri tem se ravnamo po logiki, ki \u0161e zmerom deluje v nasprotju z dejstvi. Vzemimo, na primer, samo na\u0161e tradicionalne medije. V njih je rubrika >kultura in umetnost< \u0161e zmerom strogo lo\u010dena od rubrik, namenjenih politiki ali gospodarstvu. Tradicionalni mediji, tiskani ali elektronski, se v tem pogledu \u0161e zmerom dr\u017eijo klasi\u010dnega – denimo, Webrovega – koncepta modernosti, po katerem kultura in umetnost tvorita avtonomno ali napol avtonomno dru\u017ebeno sfero, lo\u010deno od sfere prakti\u010dnega uma ali od sfere religije in politike. V tem pogledu prina\u0161a postmoderna radikalno spremembo: meje med omenjenimi avtronomnimi sferami dru\u017ebe \u010dedalje hitreje izginjajo, in sicer tako, da prihaja do ekspanzije – Frederic Jameson govori o eksploziji – kulture na vse druge sfere dru\u017ebenega \u017eivljenja. Vse, pa naj bo to ekonomija, politika, religija ali kar koli drugega, na neki na\u010din postaja kultura.<\/p>\n

S tem je do temeljev zrahljana, \u010deprav \u0161e ne povsem podrta stara predstava, po kateri je umetnostna ali kulturna proizvodnja nekak\u0161na specializirana dejavnost in kot taka sodi med vi\u0161je oblike dru\u017ebene reprodukcije. Seveda gre pri tem za tradicijo klasi\u010dne, me\u0161\u010danske, visoke kulture. Stara delitev na visoko in tako imenovano mno\u017ei\u010dno kulturo se prav tako zabrisuje, s \u010dimer hkrati slabi tudi napetost med normativno superiornostjo visoke kulture, ki naj bi bila \u010duvarka humanisti\u010dne dedi\u0161\u010dine in branilka pred >barbarstvom< grde stvarnosti.
\nZahteva po avtonomiji kulture in umetnosti izgublja svoj dru\u017ebenokriti\u010dni naboj ali svoj progresivni pomen. Pa ne samo to, lahko se spremeni v moto prav nasprotne, celo, recimo, desne populisti\u010dne mobilizacije. Februarja 2001 so po Hamburgu korakali neonacisti s transparenti, na katerih je pisalo >Desni rock za vse< in >Desna radikalna glasba za vse – povsod<. Desni radikalci so se tako uradni prepovedi rasisti\u010dnih in neonacisti\u010dnih koncertov po nem\u0161kem pode\u017eelju uprli z naskokom na urbano kulturno sceno s parolo >umetni\u0161ke svobode<.<\/p>\n

Kultura in umetnost namre\u010d s tem, ko sta nehali funkcionirati kot avtonomna sfera, nista izgubili ni\u010d svojega dru\u017ebenega zna\u010daja. Narobe. Njuna mo\u010d delovanja na dru\u017ebo se je neznansko pove\u010dala. Vsaj na levi politi\u010dni sceni, na kateri je vpra\u0161anje kulturne hegemonije postalo odlo\u010dilno vpra\u0161anje dru\u017ebene prevlade ali odpora proti tej prevladi. Boj v kulturi (Kulturkampf<\/em>) je postal prepoznavna oblika levega politi\u010dnega anga\u017emaja. Radikalno dru\u017ebeno spremembo si je danes na levem koncu politi\u010dnega spektra mogo\u010de misliti predvsem kot spremembo hegemonske – torej v naj\u0161ir\u0161em pomenu kulturne – strukture dru\u017ebe.
\nTo je torej, v najsplo\u0161nej\u0161em smislu, zgodovinsko kulturni kontekst, v katerem se je zgodil omenjeni avstrijski primer, na temelju katerega bomo spregovorili o zdaj\u0161njem razmerju med umetnostjo in politiko.<\/p>\n

Najprej pa vendarle nekaj besed o tem, kaj se je, politi\u010dno, zares zgodilo v Avstriji?
\nGovorimo o \u010dasu po avstrijskih parlamentarnih volitvah v za\u010detku oktobra 1999, oziroma o \u010dasu v za\u010detku februarja 2000, ko je na oblast pri\u0161la nova avstrijska vlada pod vodstvom kanclerja Helmuta Sch\u00fcssla. Ta vlada je, da takoj zaokro\u017eimo zgodbo, padla lansko jesen, zaradi \u010desar so bile razpisane nove volitve, in ko to pi\u0161emo, se \u0161e ne ve, v kak\u0161ni koalicijski obliki bo zaprisegla nova avstrijska vlada.
\nKaj se je torej zgodilo v avstrijski politiki pred dvema letoma, kaj je tako vznemirilo avstrijsko in tudi \u0161ir\u0161o, evropsko oziroma svetovno javnost?
\nStranka svobodnjakov (FP\u00d6) pod vodstvom svojega desnopopulisti\u010dnega liderja J\u00f6rga Haiderja je dobila 27 % glasov (s \u010dimer je za nekaj sto glasov prehitela tudi \u00d6VP, stranko narodnjakov, predstavnico tako imenovanega me\u0161\u010dansko-konservativnega bloka), s tem je postala druga najve\u010dja politi\u010dna sila v Avstriji in je kmalu zatem stopila v novo koalicijsko vlado kanclerja Sch\u00fcssla.<\/p>\n

Zakaj je to, kakor smo \u017ee rekli, \u0161okiralo ne samo avstrijsko, ampak tudi \u0161ir\u0161o, svetovno javnost? Zato ker s pojmom dana\u0161nje liberalne demokracije na tihem razumemo nekak\u0161no vladavino srednje opcije, vladavino uravnote\u017eene dr\u017eavljanske ve\u010dine, ki ima sicer resda svojo zmerno levo oziroma zmerno desno, konservativno krilo, vendar sta ti dve prejkone le dva odtenka enega in istega. Ti dve krili ali odtenka se izmenjujeta – ali pa koalirata – na oblasti, a tako, da s tem nikoli bistveno ne spremenita situacije in ne postavljata pod vpra\u0161anj temeljnih na\u010del demokracije oziroma sveta dr\u017eavljanske normalnosti in stabilnosti. Za obstanek tega demokrati\u010dnega koncepta je klju\u010dno, da permanentno izklju\u010duje ali, bolje, marginalizira tako imenovane radikalno desne in radikalno leve opcije, ki so odrinjene na rob politi\u010dne sfere in v glavnem izklju\u010dene iz parlamentarne politike, \u010de pa so vendarle navzo\u010de, imajo neznaten vpliv na bistvene odlo\u010ditve in na oblikovanje uradne politike.<\/p>\n

Zato torej \u0161ok. Na oblast je pri\u0161la radikalno desna, v dr\u017eavljanski demokrati\u010dni normalnosti dotlej v glavnem marginalizirana politi\u010dna sila, namre\u010d Haiderjeva stranka, ki je svoj politi\u010dni program zasnovala na rasisti\u010dnih parolah, usmerjenih predvsem proti tujcem, pa tudi proti \u0161iritvi EU na vzhod, oziroma stranka, ki je v smislu politi\u010dne tradicije – \u010deprav bolj implicitno, z enozna\u010dnimi in nedvoumnimi aluzijami, kakor eksplicitno – zastopala tako imenovane deutschnationale <\/em>(nem\u0161konacionalne) sile, ki imajo politi\u010dne in ideolo\u0161ke korenine v nem\u0161kem nacizmu. Gre torej za eksplozivno me\u0161anico sodobnega kulturrasizma (sovra\u0161tva do tujcev), nacifa\u0161isti\u010dne nostalgije in neoliberalne deregulacije. V sredi\u0161\u010du Haiderjeve populisti\u010dne propagande je tako imenovani mali \u010dlovek, \u010digar socialni resentiment je poglavitni vir mobilizacijske energije svobodnjakov. In taka stranka je torej sredi demokrati\u010dne Evrope postala odlo\u010dilni dejavnik v parlamentarnem \u017eivljenju dr\u017eave \u010dlanice EU, taka stranka je v tej dr\u017eavi postala zastopnica skorajda tretjine prebivalstva.<\/p>\n

Tudi reakcija Evrope je bila za njene demokrati\u010dne razmere radikalna: Avstrijo so zadele celo sankcije EU.<\/p>\n

Na doma\u010di, avstrijski politi\u010dni sceni nova parlamentarna opozicija ni imela dovolj mo\u010di, da bi organizirala upor proti novi oblasti. Socialiste je zajel defetizem ali celo razsulo, zeleni pa niso bili nikakr\u0161na odlo\u010dilna politi\u010dna sila.
\nTem mo\u010dnej\u0161a je bila reakcija tako imenovane leve demokrati\u010dne javnosti, ki se je po\u010dutila pu\u0161\u010deno na cedilu oziroma politi\u010dno povsem brez zastopnika. Ta javnost je vzela nase tako reko\u010d vso protestno aktivnost ali, kakor se je v Avstriji govorilo in se \u0161e govori, Wiederstand<\/em>, torej ne samo odpor proti inavgurirani \u010drno-modri vladi kanclerja Sch\u00fcssla, ampak tudi v celoti proti tistemu politi\u010dnemu stanju, ki je pripeljalo do takega razpleta.
\nV tem politi\u010dnem kontekstu je pri\u0161lo do odkrite mobilizacije kulturne in umetni\u0161ke scene. Organizirali so se mno\u017ei\u010dni protesti – najve\u010dji je bil mno\u017ei\u010dni zbor na Heldeplatzu februarja 2000, na katerem je sodelovalo ve\u010d kakor 200 000 ljudi. Organizirali so tudi tako imenovane Donnerstagdemonstration<\/em> – \u010detrtkove demonstracije, ki so bile na Dunaju vsak \u010detrtek vse do padca vlade lani jeseni. Organizirali so tudi vrsto intervencij na kulturni in javni sceni, ki jih inspirirajo ali izvajajo sami umetniki ali pa ljudje, ki so aktivni na umetnostni sceni: kuratorji, kritiki, intelektualci . To je bil tudi generacijski protest – ve\u010dinoma so bili to mladi ljudje, veliko tudi takih, ki so bili po zakonu \u0161e premladi, da bi lahko volili.<\/p>\n

Akterji odpora so sami definirali sebe, svojo vlogo ali dru\u017ebeno bazo protesta kot civilno dru\u017ebo, in sicer z geslom Upor civilne dru\u017ebe (Aufstand der Zivilgesellschaft<\/em>). Toliko so umetni\u0161ko intervencijo v politiko \u017ee vnaprej razumeli kot vidik politi\u010dne mobilizacije civilne dru\u017ebe. Pojem civilne dru\u017ebe je bil obenem tudi dru\u017ebenopoliti\u010dni okvir za intervencijo umetnikov.
\nProtest – kolikor je bil reflektiran – se ni osredoto\u010dil na tedanje stanje in ne na Haiderjev lik, niti ne na oblasti\u017eeljnost Sch\u00fcsslovih narodnjakov, pa\u010d pa na strukturne probleme realno obstoje\u010de demokracije.
\nPredvsem je bila to odtujitev politi\u010dnih struktur, strankarskih birokracij od mno\u017eic in od interesov dr\u017eavljanov. Ve\u010dina ljudi je imela ob\u010dutek, da nimajo nikakr\u0161nega vpliva ve\u010d na politi\u010dne odlo\u010ditve. Depolitizacija mno\u017eic je dolgo paralizirala sleherni poskus spremembe in na koncu ogrozila demokracijo samo na sebi.
\nV tem smislu lahko enega izmed poglavitnih ciljev intervencije umetnikov v politi\u010dno in dru\u017ebeno stvarnost opi\u0161emo kot repolitizacijo, kot na videz ideolo\u0161ko nevtralno prebujanje zanimanja za politiko samo na sebi, seveda v okviru civilne dru\u017ebe. Cilj tega ni bilo ustvarjanje novih strank, niti ne revolucionarne akcije, ampak reanimacija obstoje\u010de demokracije. Vdahniti ji novo \u017eivljenje, to je bil glavni cilj intervencije. Najve\u010dji del kulturnoumetni\u0161kih akcij in iniciativ je bil prav v funkciji te repolitizacije civilne dru\u017ebe.
\nDruga velika tema odpora je rasizem ali aktualna politika do migrantov in tujih delavcev. V tem se je avstrijska kulturnoumetni\u0161ka scena priklju\u010dila splo\u0161nemu trendu repolitizacije, ki se je za\u010del v umetnosti na nem\u0161kem govornem podro\u010dju v devetdesetih letih preteklega stoletja. Tudi tukaj je reakcija umetnikov na pove\u010danje rasizma v dru\u017ebi pomembno zaznamovala umetni\u0161ki in politi\u010dni anga\u017ema.<\/p>\n

Tako so v za\u010detku devetdesetih let v Hamburgu, K\u00f6lnu, D\u00fcsseldorfu, Frankfurtu in M\u00fcnchnu organizirali tako imenovane Wohlfahrtsaussch\u00fcsse<\/em> (dru\u017ebeni sveti, odbori), v katerih sklepajo zveze glasbeniki, umetniki in pisci na eni strani in klasi\u010dne avtonomne protifa\u0161isti\u010dne in univerzitetne aktivisti\u010dne skupine levi\u010darjev na drugi. Skupni cilj je odpor proti neonacionalizmu in rasizmu, ki se je razbohotil v Nem\u010diji po padcu berlinskega zidu, torej po zdru\u017eitvi. Ta skupna protifa\u0161isti\u010dna iniciativa umetnikov in aktivistov je imela tudi dolgoro\u010dni cilj – prestopiti mejo, ki je dotlej lo\u010devala \u0161tevilne formacije levi\u010darjev, mejo med kulturo in politiko. Tako je pri\u0161lo do kooperacije med deli tako imenovanih politi\u010dnih levi\u010darjev in deli pop- ali kulturlevi\u010darjev. V letih po tem je pri\u0161lo do vsesplo\u0161nega crossover<\/em> kriti\u010dnih avtorjev na podro\u010djih glasbe, politike, umetnosti in teorije. Kakor pravi Holger Kube Venturi (Politische Kunstbegriffe<\/em>, Selene, Dunaj, 2002), bi lahko ta crossover<\/em> razumeli tudi kot nekak\u0161no novo levi\u010darsko gibanje.\u00a0 Iz takih pobud so nastali \u010dasopisi, kakr\u0161ni so Texste zur Kunst<\/em>, Die Beute<\/em>, Springer<\/em>, kakor tudi nekaj letnikov Spexa<\/em> ali pa projekti, kakr\u0161en je, na primer k\u00f6lnski Friesenwall<\/em>, z\u00fcri\u0161ki Shedhalle, dunajski Depot<\/em>, Kunstlerhaus Stuttgart ali m\u00fcnchenski Kunstverein, ali pa velike prireditve in sre\u010danja, denimo Rahmenprogram<\/em> za k\u00f6lnski Unfair 1992<\/em>, m\u00fcnchenska Sommerakademie 94<\/em>, l\u00fcnebur\u0161ki Services-Projekt<\/em>, k\u00f6lnski Messe2ok 1995<\/em>, berlinski Minus-Messe96<\/em>, ali pa Hybrid-Workspace<\/em> v okviru Documente<\/em> 10<\/em>.<\/p>\n

Sicer pa je Kube Ventura v svoji analizi definiral tri vrste te nove politizirane umetnosti: prva je informacijska umetnost<\/strong> (Informationskunst<\/em>, termin Jochena Beckerja). To so projekti, ki kontekstualizirajo in s tem razkrivajo uradne diskurze, posku\u0161ajo\u010d ustvariti nekak\u0161no protijavnost (Gegen\u00f6ffentlichkeit<\/em>). Pri tem pa ne gre toliko za protest, ki bi kazal na slabo stanje dru\u017ebe in obto\u017eeval tiste, ki so zanj odgovorni, ampak bolj za kriti\u010dno analizo tega stanja ali njegovega procesiranja v ilustracijah, multimedijskih displejih, fotografijah, videih, intervjujih .
\nDrugo vrsto politizacije zastopa intervencijska umetnost<\/strong> (Interventionkunst<\/em>). S tem mislimo na projekte, ki ciljajo na \u010dasovno omejene naloge ali celo na neomejene strukturne spremembe zunaj umetnostnih institucij. Take iniciative segajo od Cleggove in Guttmanove >Odprte knji\u017enice< (Offener\u00a0 Bibliothek) pa do spektakularnih projektov akcijskega gledali\u0161\u010da Christopha Schlingensiefa in \u0161tevilnih \u010disto konkretnih dru\u017ebenih intervencij dunajske WochenKlausur<\/em>.
\nTretja po vrsti je hambur\u0161ka dr\u017eavljanska iniciativa >Park Fiction<: s pomo\u010djo umetnikov in z lobiranjem odgovornih za kulturo so uspeli prepre\u010diti zazidavo parcele v St. Pauliju in prisiliti oblasti, da so tam ne samo odobrile gradnjo parka, ampak so vanjo, se pravi v na\u010drtovanje, vklju\u010dile tudi okoli\u0161ke stanovalce.
\nKube Ventura je takole povzel, kaj je vsem tem projektom zna\u010dilno skupnega: V tem procesu repolitizacije umetni\u0161ki obrat ni razumljen kot zaprta trdnjava, ki jo je treba zavzeti ali celo bojkotirati, temve\u010d kot ena izmed delovnih mo\u017enosti. Umetnostni ali razstavni prostori se uporabijo v smislu informacijskih, intervencijskih oziroma impulzivnih potencialov, in sicer iz treh razlogov: da bi se alegori\u010dno artikulirala politi\u010dna pozicija; da bi dosegli kroge zunaj umetni\u0161kih in da bi se pri\u0161lo do proizvodnih sredstev. Pri tem so seveda estetski kriteriji v drugem planu.<\/p>\n

To diagnozo repolitizirane umetnosti lahko ve\u010didel uporabimo tudi za avstrijski primer. Vzemimo, na primer, odpor proti rasizmu, ki je zna\u010dilna tema avstrijskih umetni\u0161kih intervecionistov in politi\u010dnih aktivistov. S pripombo, da je prav ta rasizem oziroma njegova politi\u010dna mobilizacija prinesel Haiderju politi\u010dni uspeh.
\nNa temelju protirasisti\u010dne iniciative Gettoattack<\/em>, ki je sodelovala pri mobilizaciji civilne dru\u017ebe proti tako imenovani \u010drno-modri vladi (\u010drna je v avstrijski politiki barva narodnjakov, modra pa barva Haiderjevih svobodnjakov) je spomladi 2001, pred ob\u010dinskimi volitvami na Dunaju, nastala nova iniciativa, tako imenovana Wiener Wahlpartie<\/em> (igra z besedo Partie, ki zvo\u010dno sugerira politi\u010dno stranko, v dunajskem slengu pa pravzaprav pomeni dru\u017ebico: Dunajska volilna dru\u017ebica<\/em>). Zakaj je \u0161lo? Na Dunaju \u017eivi okoli 200 000 ljudi, ki ne morejo sodelovati na volitvah, ker so tujci. Iniciativa Wiener Wahlpartie<\/em> je pokazala na to dejstvo in odprla problem politizacije migrantov oziroma omejevanja te politizacije. Oblika, ki si jo je izbrala iniciativa, je bilo javno posnemanje – in obenem karikiranje – volilnih shodov na dunajskih trgih in ulicah, torej nekak\u0161na parodija na volilno kampanjo. V konceptualnem smislu je bil njen poglavitni namen pokazati na protislovje, ki se skriva v samem jedru demokrati\u010dnega koncepta, zasnovanega na suverenosti nacionalne dr\u017eave – protislovje, da je del dru\u017ebe na\u010deloma izklju\u010den iz javnega \u017eivljenja. Vendar pa ta demokrati\u010dna iniciativa nikakor no\u010de poglabljati tega protislovja, ki bi lahko povzro\u010dilo nove dru\u017ebene konflikte. Nasprotno, protagonisti te iniciative optimisti\u010dno pojasnjujejo svojo akcijo kot enega izmed momentov revitalizacije demokracije. Njihova logika deluje nekako takole: Tujci s tem, ko se poka\u017eejo v vidnem polju, stopijo iz politi\u010dne teme in \u0161irijo polje politi\u010dno vidnega, odpirajo novo politi\u010dno obzorje. Svojo nezmo\u017enost, da bi ustanovili politi\u010dno stranko, nadomestijo s simuliranjem stranke ali strankarskega boja, agitacije, volilne kampanje itn. Ta igra s formo stranke ne samo ustreza vsebini oziroma situaciji, ampak razkriva tudi tisto, kar vsaka stranka v bistvu je – namre\u010d to, da stranka minus strankarski aparat ni ni\u010d drugega kakor akcijska forma. Tako se tujci, oziroma aktivisti\u010dna iniciativa, ki jih politi\u010dno zastopa, ne samo izena\u010dujejo z dr\u017eavljani neke dr\u017eave, ampak tudi politi\u010dno prispevajo k poglabljanju in revitalizaciji obstoje\u010de demokracije. In to brez konfliktov, brez spodbijanja tako temeljne postavke te demokracije, kakr\u0161na je koncept nacionalne dr\u017eave.<\/p>\n

Tako pravzaprav tudi omenjeno protislovje realno obstoje\u010de demokracije – protislovje, katerega glavni simptom je nemo\u017enost tujcev, da bi sodelovali v politi\u010dnem \u017eivljenju neke nacije – izgine iz vidnega polja. Igra s formo stranke v bistvu skriva svoj prisilni zna\u010daj. Tujci se lahko zgolj igrajo, da ustanavljajo stranko, zares tega ne morejo narediti. Ta igra je izraz realne nemo\u017enosti. \u0160e ve\u010d: tisti, ki ne morejo sodelovati v strankarskem \u017eivljenju dr\u017eave, v kateri \u017eivijo, ki so torej dejansko izklju\u010deni iz njega, so s tem progla\u0161eni za tako reko\u010d politi\u010dno bolj avtenti\u010dne od samih dr\u017eavljanov te dr\u017eave in njihovih politi\u010dnih strank.<\/p>\n

\u010ce bi morali ideolo\u0161ko povzeti domet vseh teh kulturnih in umetni\u0161kih iniciativ v politi\u010dnem \u017eivljenju Avstrije, potem bi morali re\u010di, da je to predvsem koncept tako imenovanega levega patriotizma. Intervencija kulture in umetnosti v politiko je imela v kon\u010dni konsekvenci en sam samcat cilj – da v nacionalni dr\u017eavi prevlada. In tega – politi\u010dnega – cilja ni uresni\u010dila. Njen realni vpliv na politi\u010dno stvarnost Avstrije je \u0161e zmerom neznaten.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V tem tekstu bo govor o razmerju med politiko in umetnostjo v \u010disto konkretni zgodovinski situaciji – v politi\u010dnem vrenju, ki zadnji dve leti pretresa Republiko Avstrijo. <\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11572,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11501"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11501"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11501\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11769,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11501\/revisions\/11769"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11572"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11501"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11501"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11501"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}