{"id":11505,"date":"2002-05-25T10:01:22","date_gmt":"2002-05-25T08:01:22","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11505"},"modified":"2017-06-15T10:47:14","modified_gmt":"2017-06-15T08:47:14","slug":"ivana-keser-avtorski-casopis-svoboda-dezinformacije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11505","title":{"rendered":"Ivana Keser: Avtorski \u010dasopis: svoboda dezinformacije"},"content":{"rendered":"<p>Svet umetnosti | Javna predavanja | <a href=\"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/strategije-predstavljanja-2-in-3\">Strategije predstavljanja 2<\/a> | 2001\/02| Arhiv<\/p>\n<hr \/>\n<p>Svet komunikacij je sestavljen iz sloganov, ki imajo namen, in tudi tole moje razstavljanje je en sam neskon\u010den slogan. Danes je vpra\u0161anje, kako drugi posku\u0161ajo prepri\u010dati nas, morda \u0161e pomembnej\u0161e od vpra\u0161anja, kako bi mi prepri\u010dali druge. Dan za dnem drugi odlo\u010dajo o tem, \u010demu bo dovoljeno postati novica, mi pa se ukvarjamo s tem, da lo\u010dujemo resnice od neresnic, dejstva od fikcije. Nekdaj so se povsod po svetu najudarnej\u0161i dru\u017ebeni slogani sklicevali na svobodo, danes pa govorijo o varnosti. Varnost pomeni gotovost, ne pa nujno tudi svobode. Pa vendar bi morala biti svoboda pomemben dejavnik vsesplo\u0161ne varnosti in s tem tudi gotovosti. Zato se v svojem delu najve\u010d spra\u0161ujem o svobodi informacije.<\/p>\n<p>Propagando, kamor \u0161tejem vsako v javnost poslano besedo, so si izmislili, da bi provocirala odgovore brez razmi\u0161ljanja. Takim refleksnim odgovorom pravim odgovori <em>ready made<\/em>, ker so nastali iz avtomatizma in pod vplivom skupnosti, v kateri \u017eivimo, pa tudi pod vplivom vsake slike, sporo\u010dila ali besede, s katero smo kdaj pri\u0161li v stik. Danes je vsa vizualna komunikacija podobna poro\u010dilom. Marsikaj je narejeno tako, da je videti kakor novica, reklame pri tem pretiravajo, lahko so novice ali pa tudi ne. Povr\u0161ine mest, na primer, so ideolo\u0161ke povr\u0161ine. Povr\u0161ine imajo svojo ceno in pojem in prostor javne lastnine se \u010dedalje bolj o\u017eita. Celo nebo in plo\u010dniki so nosilci sporo\u010dil. Pogled in pokrajina se nenehno spreminjata v zasebno lastnino, ki je naprodaj. Tej primarni privatizaciji na\u0161ih pogledov pravimo vizualna polucija.<br \/>\nZaradi inflacije sporo\u010dil in ideologij na\u0161a negativna razmi\u0161ljanja marsikdaj niso na\u0161a, ampak so posledica ne\u010desa, na kar so nas napeljali drugi. Lahko bi rekli, da smo tako dobro strenirani, da razmi\u0161ljamo o svetu tako predvidljivo in tako dolo\u010deno, da tega niti ne opazimo ve\u010d.<br \/>\nVsak, ki nekaj ka\u017ee javnosti, zavestno ali nezavedno generira manipulacijo. Na pogosto vpra\u0161anje \u201cAli lahko demokratiziramo informacijo?\u201d je \u010dedalje manj odgovorov, vse ve\u010d pa je dokazov, da je mogo\u010de demokratizirati manipulacijo.<\/p>\n<p><strong>Razstave lokalnih problemov<\/strong><\/p>\n<p>\u0160ir\u0161i naslov mojega projekta <em>Razstave lokalnih \u010dasopisov<\/em> je iz dveh sestavin: avtorskih \u010dasopisov in intervencij z obstoje\u010dimi \u010dasopisi v nekem mestu ali dr\u017eavi. Iz obeh sestavin nastane razstava lokalnih problemov.<br \/>\nZa obve\u0161\u010danje o tem, kako se moji sodelavci in jaz sama potepamo od enega lokalnega problema, ki se mi zdi pomemben, do drugega, sem izbrala tiskani medij. Izraz &#8220;\u010dasopis&#8221;, ki ga uporabljam, ne glede na \u0161tevilo strani ozna\u010duje prostor ideje in zgo\u0161\u010denega delovanja, in ne estetike medija. \u010casopisi so najpomembnej\u0161e videnje lokalnega v sleherni dr\u017eavi, regiji ali mestu. Prepri\u010dana sem namre\u010d, da je pogled na svet ne glede na center mo\u010di zmerom lokalen, in da je globalni pogled le posledica mo\u010di. V jeziku sloganov, iz katerih je sestavljena dana\u0161nja komunikacija, lahko re\u010dem, da je na eni strani \u010dasopisa marsikdaj mogo\u010de povedati ve\u010d kakor s celo razstavo.<\/p>\n<p>Teme, ki jih zajemam z avtorskim \u010dasopisom, razvr\u0161\u010dam v ve\u010d problematik:<\/p>\n<ul>\n<li><em>lokalno-globalno<\/em><br \/>\nLOCAL-GLOBAL (Rotterdam, 1996) in LOCAL NEWSPAPER (Cleveland, 1997)<\/li>\n<li><em>zasebno in javno<\/em><br \/>\nNOTHING PERSONAL in PRIVAT COPY (Umag in Zagreb, 1997)<\/li>\n<li><em>osebna utopija<\/em><br \/>\nSRE\u0106A JE MUTACIJA S \u010cETIRI LISTA ., Zagreb, 1994, PARADISE (Gradec, 1996), PRIVATE UTOPIA (Barcelona, 2000), WEEKEND ART NEWSPAPER (Stockholm, 1999) in GARDEN MIRROR (Luksemburg, 2001)<\/li>\n<li><em>urbana frustracija<\/em><br \/>\nFRUSTRATIONS &amp; OBSESSIONS (Dunaj, 1999) in FRENETIC (Dunaj, 2000)<\/li>\n<li><em>migracije in identitete<\/em><br \/>\nSTRANGERS IN THE CITY (Celje, 2000),\u00a0 MIGRANTS (Zagreb, 2001-2002).<\/li>\n<\/ul>\n<p>Mojih del ni mogo\u010de lo\u010diti od konteksta in od \u010dasa, v katerem nastajajo, vendar pa ni nujno, da se moj lokalni kontekst pokriva z zemljepisnim pojmom lokalnega. Vse novej\u0161e globalne svetovne odlo\u010ditve so lokalne. To je sli\u0161ati fantasti\u010dno samo do trenutka, ko dojamemo, da tistih globalnih problemov, ki so edini skupni nam vsem, sploh ne re\u0161ujemo globalno. Nekateri problemi na tem svetu so bolj globalni od drugih: globalno ogrevanje, korporacijski fa\u0161izem, planski in selektivni terorizem z genskimi tehnologijami niso tako urgentni kakor, denimo, terorizem, in zato lahko po\u010dakajo. \u010ce torej ho\u010dete imeti mo\u017enost, da razvr\u0161\u010date \u201cglobalne\u201d probleme po pomembnosti in da delujete lokalno in s tem dose\u017eete \u0161ir\u0161i odmev, morate biti \u010dim bli\u017eji centru mo\u010di. Bli\u017ee ko ste centru mo\u010di, ve\u010dje mo\u017enosti imate, da va\u0161 lokalni problem (ideologijo) vsilite svetu, \u010de\u0161 da je globalen. Pri tem imajo kajpada dr\u017eavno-politi\u010dni problemi znerom prednost pred dr\u017eavljansko-politi\u010dnimi. Dr\u017eavna varnost ima vedno prednost pred dr\u017eavljansko varnostjo, in tako naprej v neskon\u010dnost.<\/p>\n<p><strong>O informaciji<\/strong><\/p>\n<p>Vse dru\u017ebe, kar jih je, so dru\u017ebe informacije in dezinformacije. Dezinformacija ni abstrakcija, s katero se ukvarja javnost, dezinformacija se za\u010dne med vami in mano, tukaj in zdaj. Vsakdo je lahko vir informacij in vsaka informacija je interpretacija. Torej je tudi resnica interpretacija. Lahko gremo v skrajnost in re\u010demo, da danes nih\u010de ve\u010d ni avtor svojih besed, ker so bile vse besede \u017ee nekje uporabljene.<br \/>\nObrabljeno vpra\u0161anje \u201cAli mediji zaznamujejo \u010das ali \u010das zaznamuje medije?\u201d je, \u010de pogledamo nanj skozi nespodbitni vpliv medijev, \u0161e zmerom intrigantno. Kvantiteta informacij nas navdaja z iluzijo, da \u0161e nikoli nismo bili bli\u017ee resnici. Nikoli bli\u017ee, pa vendar tako zelo upo\u010dasnjeni. Zdi se, da nam je dostopno vse, nadzora pa nimamo nad ni\u010demer. Medije zanima samo tisto, kar se lahko sprevr\u017ee v mno\u017ei\u010dno histerijo. In kadar novic ni, jih je treba narediti. Ali ste opazili, da imajo najtanj\u0161i \u010dasopisi najdebelej\u0161e naslove? Nogometna tekma v nedeljo je lahko zabavna, \u010de pa je na\u0161a sre\u010da odvisna od tega, kako igra \u201cna\u0161a\u201d najljub\u0161a ekipa, potem imamo resen lokalni problem. Mediji pri tem, da se \u017eenejo za dobi\u010dkom, nenehno spodbujajo idolatrijo, obnorenost z zvezdami in junaki, in to celo tam, kjer je sme\u0161no malo porabnikov in so pi\u010dle mo\u017enosti za zdrav <em>show business<\/em>. Je bil svet nekdaj bolj\u0161i kraj za \u017eivljenje kakor je zdaj? Odgovor je \u201cne\u201d, razlika je zgolj ta, da se zdaj vse znajde v medijih. Novice so dandanes iskanje povr\u0161inskih ekscesov. Komunikacija se je spremenila v te\u017eko industrijo, gotovi dobi\u010dek, kakor je veljalo za \u010drno metalurgijo konec 19. stoletja ali avtomobilsko industrijo v za\u010detku 20. stoletja.<\/p>\n<p>Od umetnikov se pri\u010dakuje, da se njihovo delo dotika lokalnih problemov. A kakor sem \u017ee rekla, lokalni problemi, tudi \u010de se jim re\u010de lokalni, niso povsod zadosti lokalni. Eden izmed o\u010ditnih lokalnih problemov, na katerega bi rada opozorila, je zatiranje individualne iniciative: tega ne po\u010dno samo lokalni nacionalisti v majhnih dr\u017eavah, kakor bi pri\u010dakovali, ampak svetovne korporacije, katerih \u017eelja je ukaz. To delajo tako, da odpravljajo konsenz, pa s polucijo percepcije in nazadnje s korporacijskim terorizmom. Tako imenovano obdobje tranzicije, v katerem se je zna\u0161la dr\u017eava, v kateri \u017eivimo, je popoln teren za eksperimentiranje. Dezinformacija ima pri tem glavno vlogo. Dati ljudem ideje na izbiro pomeni dati jim na izbiro politike. Mediji, naj so \u0161e tako decentralizirani (linearni: radio, tisk, televizija, ali tisti, ki imajo to prednost, da so hipertekst: internet), imajo s politi\u010dnega gledi\u0161\u010da \u0161e naprej svojo staro, znano, nevarno zna\u010dilnost, in sicer, da z njimi \u201ceden nagovarja mno\u017eico\u201d.<\/p>\n<p>S tiskanim medijem delam zato, da generiram sum, diskusijo v javnosti in da opomnijam, da je lahko vsak svoj urednik in zalo\u017enik. Virginia Woolf je investirala v lastno doma\u010do tiskarno in zato je v dvajsetih letih preteklega stoletja slovela kot ena izmed prvih necenzuriranih piscev nove dobe. Samo petdeset let pozneje je zalo\u017enik lahko postal vsak, ki je lahko pri\u0161el do kopirnega stroja. Internet je multipliciral pravico do glasu in je naredil iz svojih uporabnikov\u00a0 doma\u010de zalo\u017enike in distributerje. Remitenda ni samo ekolo\u0161ki odpadek, ampak je politi\u010dni poraz. Marsikateri zalo\u017enik se sramuje svojih zalog. Remitendo kot napako v ideologiji, ki se jo da prikriti, pogosto uporabljam v svojem delu. Tudi tiskarski \u0161krat je sredstvo za izra\u017eanje, ki ga cenim.<\/p>\n<p><strong>Rasa, razred, seksualnost<\/strong><\/p>\n<p>Od leta 1994 v raznih kontekstih razstavljam skladovnice po tiso\u010d primerkov dnevnikov in tednikov. V dela vpelujejm paralelna branja in pomene, pri katerih se kot izhodi\u0161\u010da vseh lokalnih problemov ka\u017eejo vpra\u0161anja rase, razreda in seksualnosti. Pri \u010dasopisu je mogo\u010de zdru\u017eiti veselje do ilustracije, risbe, fotografije, teksta. \u010casopisi so koncentrirani komentar, saj \u017eivimo v \u010dasu, ko \u201cmora biti vse kratko in zabavno\u201d. \u010casopis je v bistvu stali\u0161\u010de do izbrane teme (lokalno in globalno, zasebno in javno, informacija in dezinformacija, urbane nevroze in utopije . ). V glavnem je to raziskovanje polarnosti. Teme, s katerimi se ukvarjam, govorijo o vsakdanu. Zato je zame pomembno, da je \u010dasopis na voljo \u0161iroki javnosti in da prodre tudi ven iz elitiziranih in pogosto omejenih kulturnih prostorov. \u010casopisi se po navadi tiskajo v nakladi 2000 do 10 000 izvodov. V\u010dasih delam priloge za obstoje\u010de dnevnike: taka je bila priloga \u201cParadise\u201d v nakladi 23 000 izvodov za avstrijski <em>Kleine Zeitung<\/em> leta 1996 ob <em>Avstrijskem trienalu fotografije<\/em> ali priloga &#8220;Frenetic&#8221; v avstrijskem <em>Der Standard<\/em> leta 2000 v organizaciji Museum in Progress.\u00a0 Leta 1996 sem v \u010dasopisu <em>Lokalno Globalno<\/em>, ki je nastal za <em>Manifesto I<\/em> v Rotterdamu, objavila tekst z istim naslovom, ki odpira temeljno vpra\u0161anje o javnem delovanju posameznika in o dveh vlogah, ki sta edini \u0161e mogo\u010di: vloga aktivista ali atavista. Za isto razstavo sem pakirala \u010dasopise po kli\u0161ejskih kategorijah porabni\u0161ke psihologije v raznobarvne plasti\u010dne vre\u010dke: \u010dasopisi za \u017eenske, za poslovne\u017ee, za \u0161portnike . \u010dasopisi, ki jih kupimo na slepo, najprej pla\u010damo in \u0161ele potem vidimo, kaj smo dobili. Leta 1996 sem toskanski \u010dasopis, ki sem ga prej stehtala, zavila v prozorno folijo in nalepila nanj nalepko, ki je precizirala politi\u010dno vsebino in koli\u010dino resnice v njem v gramih. V tem delu z naslovom <em>Resnica<\/em> sem iskala definicijo resnice in odgovor na vpra\u0161anje, koliko razli\u010dic je resnice. Ker je informacija interpretacija, \u010dasopis, zapakiran glede na svojo te\u017eo v gramih, pove, da je tudi resnica interpretacija.<br \/>\nUmetnik se giblje v nekaj danih okvirih in formatih. Poleg prostorskega, \u010dasovnega in fizi\u010dnega je tukaj \u0161e birokratski. Ve\u010dina javnih krajev ni dostopnih. Leta 1997 sem v newyor\u0161kem Central Parku postavila <em>Razstavo lokalnih \u010dasopisov<\/em>. Potrebovala sem tri mesece, da sem dobila dovoljenje za postavitev svojega dela. Zato sem to delo poimenovala birokratsko.<br \/>\nLeta 2001 sem imela v Luksemburgu v organizaciji Casino Luxemburg akcijo zbiranja \u010dasopisov, h kateri sem prebivalce povabila z oglasom v \u010dasopisu. \u010casopise sem dala v kletko, leto dni pozneje pa sem v kletko zaprla satelitsko anteno.<br \/>\nRazstavljam na javnih krajih, umetnostnih in neumetnostnih, na ulici, v parkih, in odkrito nagovarjam publiko, naj aktivno sodeluje pri mojih delih: naj teptajo, spreminjajo informacije, ustvarjajo svoje osebne novice, naj imajo kriti\u010den odnos do gotovih dejstev. Pri tem sodelujem s publiko, publika ni postavljena pred gotovo dejanje, temve\u010d lahko sodeluje in redefinira. Informacije tako tehtam, pakiram, transformiram, kli\u0161eiziram v skladu z nekak\u0161nimi kulturnimi kanoni, stereotipi in spolnimi predsodki, \u010dasopise, ki jih delam sama, pa delim zastonj ali jih po\u0161iljam naokoli kot <em>mail art<\/em>.<\/p>\n<p><strong>Skupnostna umetnost<\/strong><\/p>\n<p>Z delom <em>Indoktrinacija<\/em>, pri katerem je publika dokon\u010dala za\u010deto delo (2000-2002: Zagreb, Beograd, Moskva, Skopje), sem naredila inverzijo obi\u010dajne udele\u017ebe publike. <em>Indoktrinacija<\/em> je delavnica brez mojstra, sestavljena je iz remitende, nekaj mojih za\u010detnih sporo\u010dil, ki visijo na zidu, in je prepu\u0161\u010dena svobodi izra\u017eanja publike in osvobojena cenzure. Publika artikulira delo, glede na\u00a0 kontekst pu\u0161\u010da politi\u010dne, poeti\u010dne, ironi\u010dne sledove in opazke s tehniko izrezovanja in z lepljenjem \u010drk, tako kot v anonimnih grozilnih pismih. Skratka, obiskovalci pu\u0161\u010dajo nepodpisano na zidu tisto, \u010desar ne morejo javno izre\u010di. Sodelujem s publiko, publika je ta, ki gradi delo. <em>Indoktrinacija<\/em> je proizvod \u010dasa, v katerem se i\u0161\u010dejo manjkajo\u010de besede. Moj osebni razlog za celo situacijo indoktrinacije je bilo diplomatsko reklo, ki se v mojem delu ve\u010dkrat ponovi: \u201cBesede je treba urediti tako, da nikogar ne prizadenejo.\u201d<\/p>\n<p>Svoje javne intervencije in izdajanje \u010dasopisov za\u010denjam iz podlage, ki mi jo dajeta konfrontacija mnenj in dejavni dialog. Delom, ki temeljijo na sodelovanju s publiko in pri katerih se proces ne kon\u010da nujno s produktom, imenujem skupnostna umetnost (<em>community art)<\/em>. Termin skupnostna umetnost je nastal, ko sem sodelovala z Aleksandrom Battistom Ili\u0107em, najino sodelovanje pa je temeljilo na skupnem dojemanju umetnosti\u00a0 kot dialoga. Dialog ali sodelovanje pri tem pomeni, da je pravzaprav publika ta, ki proizvaja pomen artefaktov. <em>Community Art<\/em> je tudi ime za \u0161ir\u0161i javni projekt trajnega sodelovanja s strokovnjaki z raznih interesnih prodro\u010dij, ki so povezana z anga\u017eirano umetnostjo.<\/p>\n<p><strong>Novice<\/strong><\/p>\n<p>Sporo\u010dilo \u201cNe verjemite vsemu, kar preberete in sli\u0161ite\u201d , je ve\u010dno. Ljudje radi delajo pojme in konstrukte. Od nekdaj so me zanimali sistemi, naravni in umetni. Sistemi vrednosti, sistem naklju\u010dij, sistem mo\u010di. In medtem ko se centri mo\u010di ukvarjajo z zmerom istimi strategijami reguliranega izkori\u0161\u010danja na vseh podro\u010djih, lahko opazimo, da se vsi dogodki ponavljajo, samo imena ljudi, kraji in datumi dogajanja se spreminjajo.<br \/>\n\u010casopis iz leta 1995, pravzaprav plakat, na katerem je velika \u010drka \u201cA\u201d, sem naslovila <em>2500 tipografskih pik<\/em>, kar je v resnici velikost\u00a0 te monumentalne \u010drke. Ta \u010dasopis je za \u0161tevilne demokracije \u0161e zmerom najbolj bran \u010dasopis. Za\u010dne se s prvo \u010drko abecede in se morebiti z njo tudi kon\u010da. Od centra mo\u010di je odvisno, kdo ima v lasti tisto, \u010demur se re\u010de dejavnik prikrojevanja novic (nekateri pravijo temu cenzuriranje). Beseda novica (<em>news<\/em>) je lingvisti\u010dna, utopijska domislica, pri kateri vsaka \u010drka ozna\u010duje eno stran sveta (n-orth, e-ast, w-est, s-outh). Novica je morala raz\u0161iriti pojem sporo\u010dila (<em>message<\/em>), a se je nazadnje namesto sporo\u010dilu bolj pribli\u017eala pojmu motnje (<em>messy-age<\/em>). Centri mo\u010di imajo monopol na dezinformacijo in zato se nam v \u010dasu proklamirane enakosti, svobode in demokracije vsiljuje vpra\u0161anje o svobodi dezinformacije.<\/p>\n<p><strong>Obsesije in frustracije<\/strong><\/p>\n<p>Celo \u017eivljenje me u\u010dijo, da se moram bati &#8211; \u017ee \u010desa. Ta spoznanja so prepletena z neprijetnim ob\u010dutkom nenehnega omejevanja in nadzorovanja moje osebne svobode. Namen del, v katerih se ukvarjam z obsesijami in frustracijami, je spodbuditi tiste, ki sodelujejo pri mojem delu, da prepoznajo del\u010dke lastne identitete. Hiperinformacija je ustvarila psihozo, ki se od\u010dituje v nenehnem iskanju identitete. S tem ko razkrivam svoje obsesije, govorim tudi o tujih obsesijah, strahovih in frustracijah, ker so taka kroni\u010dna stanja v urbanih okoljih nalezljiva.<br \/>\nUmetnost navsezadnje, \u010de se \u0161e enkrat sklicujem na svoj tekst <em>Lokalno Globalno<\/em> iz leta 1996, ni ni\u010d drugega kakor planetarna razse\u017enost z globalnimi posledicami: torej z vsoto lokalnih frustracij. Inflacija se ka\u017ee v vseh sferah \u017eivljenja. Nepregledne koli\u010dine novic, informacij, napotkov in navodil je konglomerat smiselnega, nesmiselnega, koristnega, nekoristnega, prepleten z vsakdanjim \u017eivljenjem, ki ga je nemogo\u010de v celoti obvladati. Informacija brez selekcije pomeni utrujenost materiala. Beg od tega materiala pomeni nenehno simuliranje iluzije odsotnosti. Beg v odsotnost pogosto pomeni odvisnost.<br \/>\nKadar govorimo o odvisnosti, imamo ponavadi v mislih kemi\u010dno odvisnost. Seveda pa niso vse odvisnosti odvisnosti od kemije. Vsako vedenje, ki pripelje do ugodja, bomo ponavljali v neskon\u010dnost, \u0161e zlasti, \u010de se za to ni treba preve\u010d truditi. Znamenja odvisnosti so povsod okrog nas.<br \/>\nOdvisnosti, svoje ali tuje, oklestim na skrajno bistvo: dela zvedem na iste imenovalce. Stekleni\u010dko z zdravilom, univerzalni medikament za doseganje permanentnega stanja evforije in meditacije, za kolektivno identiteto in predanost projekciji prihodnosti nekje med utopijo in histerijo imenujem <em>Stimulans in relaksan<\/em>.<br \/>\nStres je danes bistveni znak statusa in uspeha. Veliko ljudi boleha od strahu, da niso dovolj pod stresom. Pravilo je preprosto: \u010de vas ho\u010dejo, to pomeni, da ste uspe\u0161ni, in vsak, ki ni pod stresom, je nedvomno zguba. Ve\u010dina urbanih ljudi je v skrbeh, da ne bodo imeli o \u010dem skrbeti, kajti \u010de niste zaposleni, niste zanimivi. Tako je lahko tudi stres predmet presti\u017ea. Poleg tega, da je za\u017eeleno biti pod stresom, je za\u017eeleno tudi, da imate slabosti.<br \/>\nSlabost je znamenje, da sta bili indoktrinacija in manipulacija uspe\u0161ni.<br \/>\nZa za\u010detek poglejte okoli sebe. Morda se bo mimo vas sprehodila kak\u0161na reklama na dveh nogah. Reklamiranje je propaganda. Reklame nastajajo iz ekonomskih, torej iz politi\u010dnih interesov. Vedenje dana\u0161njih ljudi je mogo\u010de zvesti na nekaj stereotipov. Ali lahko pre\u0161tejete, koliko reklam vidite ali sli\u0161ite v enem dnevu: na radiu, televiziji, v \u010dasopisih, katalogih, na plakatih?\u00a0 Nekdo, \u017ee kdo, vam nenehno posku\u0161a spremeniti \u017eivljenje. Psihologija reklam in sloganov je nekaj, kar tako kot vse drugo do\u017eivlja evolucijo, ne pa nujno tudi napredka. Dru\u0161tva potro\u0161nikov so sprva temeljila na ideji o psiholo\u0161ki ekspertizi za doseganje splo\u0161ne blaginje in ne na manipulaciji z ljudmi zaradi ekonomskih ciljev.<br \/>\n\u017de vse \u017eivljenje prou\u010dujem napotke in navodila, kako \u017eiveti. S tem sem se ukvarjala tudi v delu <em>Salle d&#8217;indoctrination<\/em> (Umag, 1997). <em>Salle<\/em> je bila soba kakor vse druge sobe po vzoru naprednih, prefinjenih, zgodovinskih evropskih dvorov, kjer imate modre, bele, zlate salone in budoarje. <em>Salle d&#8217;indoctrination<\/em> je s svojo vsebino osvobojena ideolo\u0161kih predznakov. Je zapeljivo ro\u017enata, vesela, prosta\u0161ka, porabni\u0161ka, nenasitna, polna slabosti in diktata \u010dasa. Pri\u010da o sindromu uniformizma v na\u010dinu mi\u0161ljenja. Kot vsaka prava propaganda uporablja recept manipulacije in dezinformacije, me\u0161anico ne\u0161kodljivosti in zabavnosti. Vsak bi si moral narediti svojo sobo za indoktrinacijo, da bi samega sebe spoznal. Ko namre\u010d stvari, ki jih zbiramo, postavimo na ogled, se zavemo, da smo v resnici sami v lasti tistega, kar si lastimo. Za <em>Salle d&#8217;indoctrination<\/em> sem naredila tudi \u010dasopis z naslovom <em>Ni\u010d osebnega<\/em> &#8211; v resnici pa je bilo v tem \u010dasopisu vse zelo osebno.<\/p>\n<p><strong>O besedah in slikah<\/strong><\/p>\n<p>Jezik, slika, sporo\u010dilo ali iluzija odsotnosti sporo\u010dila &#8211; to prihaja do nas iz zunanjega sveta. \u010casopise prevajam v \u010dim ve\u010d jezikov, da bi bili lokalni. Pogosto ponavljam sporo\u010dila, \u010de je razlog za to. Sporo\u010dilo \u201cVse mora biti kratko in zabavno\u201d je iz\u0161lo iz sloganov \u201cDolg\u010das je luksus\u201d in \u201cPrihodnost je luksus\u201d. Pri svojem delu kot obliko komunikacije pogosto uporabljam tavtologijo, ker je to danes edini na\u010din, da te sploh opazijo. \u010casopisi razen v hrva\u0161\u010dini, nem\u0161\u010dini, franco\u0161\u010dini in \u0161pan\u0161\u010dini najve\u010dkrat izhajajo tudi v angle\u0161\u010dini, saj imam angle\u0161\u010dino za svojevrsten esperanto, ki ni strogo vezan na uradno verzijo tega jezika, ampak je jezik v nastajajnju. Ko \u017ee govorimo o sloganih, moram poudariti, da se tudi jaz, kakor vsi ljudje, ki si \u017eelijo komunicirati, dr\u017eim lokalnih pravil komuniciranja. Moj \u010dasopis ima eno splo\u0161no sporo\u010dilo, in to je: \u201c\u010ce ti novice niso v\u0161e\u010d, pojdi in si naredi svoje.\u201d Vsi tisti, ki se bojijo povedati, kaj mislijo, si lahko oddahnejo in posvojijo slogan mol\u010de\u010de ve\u010dine: \u201c\u0160e sre\u010da, da obstajajo pravila vedenja.\u201d<br \/>\nMarsikdaj sli\u0161im ljudi govoriti, da je v \u010dasopisu po navadi preve\u010d stvari, da nih\u010de ve\u010d ne ve, \u010demu naj verjame. To je strah zbujajo\u010de, ker ti ljudje se najve\u010dkrat \u010disto nehajo zanimati za kakr\u0161no koli informacijo. Morda je v takih primerih za spremembo dobro uporabiti terapijo z etrom. Nenavadno je, da imajo televizijski gledalci mo\u017enost, da parcialno izklju\u010dijo zvok, ne pa tudi slike.<br \/>\nLeta 2001 sem napisala polurno radijsko dramo, ki so jo predvajali v rednem hrva\u0161kem radijskem programu. Drama je bila sestavljena iz dialoga med tremi liki: med moderatorko in futurologoma, ki sta imela nasprotujo\u010di si predstavi o prihodnosti sveta: eden je bil zagovornik ufologije in drugi zagovornik na\u010drtovanja dru\u017ebe. Drama je imela naslov <em>Prihodnost je luksus<\/em> in je nastala v okviru \u0161ir\u0161ega medijskega projekta <em>Broadcasting<\/em>.<br \/>\nRadio ima nekaj \u010darobnega, nekaj, \u010desar drugi mediji nimajo, in to je ti\u0161ina. Poleg tega, da je to medij, pri katerem lahko tudi nepismeni oddajajo in poslu\u0161ajo program, je tudi brez slike, zaradi \u010desar je polucija etra manj\u0161a.<\/p>\n<p><strong>Informacija je interpretacija<\/strong><\/p>\n<p>V delu <em>Onesna\u017eena voda<\/em> iz leta 1998 sem govorila o svobodi interpretacije. Imela sem petdeset lavorjev, napolnjenih z vodo, in v vsakem je plaval en \u010dasopis, doma\u010di ali tuji. Razstava je bila odprta mesec dni in \u010dasopisni papir je za\u010del razpadati, voda je skoraj popolnoma izhlapela, kar pa je od nje ostalo, je bilo podobno umazani, smrdljivi lu\u017ei. Delo je izzvalo proteste, zlasti novinarjev, ki so prepoznali svoje \u010dlanke in so v njem posku\u0161ali najti politi\u010dno sporo\u010dilo v splo\u0161nem politi\u010dnem ozra\u010dju nara\u0161\u010dajo\u010de paranoje.<\/p>\n<p><strong>Vrednote in odpadki<\/strong><\/p>\n<p>Kdor se ukvarja s kakovostjo in z vrednotami, se ne more izogniti sre\u010danju s skrajnostjo, torej z vpra\u0161anjem odpadkov. Koli\u010dina in kakovost odpadkov sta v sodobnem svetu dokaz o stopnji civiliziranosti. In medtem ko v materialnem svetu porabni\u0161tva nemo\u017enost izbire ustvarja rev\u0161\u010dino, izobilje izbir pa bogastvo, tudi odpadki ka\u017eejo stopnjo bogastva predsodkov, da ne re\u010dem \u201crazvoja\u201d. Marsikdaj povem, da je moj \u010dasopis moj osebni prispevek k civilizaciji odpadkov. Dobra stvar je, da je \u010dasopis, druga\u010de od vseh drugih odpadkov, na koncu vendarle mogo\u010de reciklirati. Odpadki so politi\u010dno vpra\u0161anje, ker je razkrinkavanje dru\u017ebenih vrednot bole\u010de. Nimamo vsi iste predstave o vrednotah. V\u010dasih je lahko nekaj, kar je za nekoga vrednota, za koga drugega odpadek. Kdor je narodni heroj za en narod, je za drugega lahko vojni zlo\u010dinec. Pravijo, da je informacija najvi\u0161ja vrednota, pa vendar je pri \u010dasopisu tako, da je tisto, kar je bilo v\u010deraj informacija, danes odpadek.<\/p>\n<p><strong>O utopiji<\/strong><\/p>\n<p>Leta 1991, ko sem kon\u010dala \u0161tudij, me je eden izmed profesorjev &#8211; slikar -, ko je videl moja video dela na temo odnosa med posameznikom in informacijo, vpra\u0161al: \u201cKje pa je tukaj poezija?\u201d Vpra\u0161anje bi morda sodilo v 19. stoletje, mogo\u010de pa tudi ne. \u010ce izena\u010dimo poezijo in naravo, bomo videli, da so stvari, ki jih imamo za \u201cnaravne\u201d, celo takrat, ko gre za samo naravo, zmerom modificirane z raznimi \u010dlovekovimi interesi: institucionalnimi, ideolo\u0161kimi, vojnimi, vladnimi ali korporacijskimi.<br \/>\nOdmerek narave in umetnega je nemogo\u010de nadzorovati. Skrajnosti porajajo skrajnosti. Leta in leta sem delovne dni pre\u017eivljala v tovarni uradnih \u010dasopisov, pisala in oblikovala sem\u201cprave\u201d novice, in prav tako sem leta in leta sleherno nedeljo hodila na hrib z Aleksandrom Battistom Ili\u0107em in Tomislavom Gotovcem in u\u017eivala pri projektu <em>Weekend Art<\/em>. Projekt je bil ta, da smo posneli na stotine fotografij, z vedno istimi protagonisti in na vedno istem hribu. Na\u0161 nedeljski odhod na hrib je v kontekstu okolice pomenil terapijo z naravo in obenem tudi obliko upora.<\/p>\n<p>Konec osemdesetih, ko sem \u0161tudirala slikarstvo, je bil ra\u010dunalnik zame na vrhu hierarhije mo\u017enih abstrakcij. Obenem sem imela takrat, kakor tudi danes, vse medije v kontekstu umetnosti samo za medije, torej za posrednike med umetnikom in \u0161ir\u0161o publiko. \u0160e danes ni nobenega medija, ki bi mu dajala prednost pred drugimi. Mislim, da komunikacija prihodnosti ne bo zgolj elektronska, ampak da bo elektronska komunikacija samo ena izmed mo\u017enih komunikacij. Izum telefona ni povzro\u010dila izginotja pisem. Televizija ni pokopala radia. Ra\u010dunalniki niso ustvarili sveta brez papirja. Kiberprostor je podoben svojemu stvarniku realnemu svetu. To, da lahko posamezniki ali skupine, ki se ukvarjajo z vpra\u0161anji, kakr\u0161na so pravice manj\u0161in ali pravice \u017eensk, postavijo svojo spletno stran, \u0161e zmerom ni spremenilo razmerij mo\u010di v realnem svetu. Ne glede na to, kaj pi\u0161ejo \u010dasopisi ali kaj beremo na internetu, je treba priznati, da zgodba postane velika \u0161ele, ko pride na televizijo.<br \/>\nOsebno tudi ne verjamem v nikakr\u0161ne konce: knjige, tiskanega medija, umetnosti ali civilizacije. Vonj, okus, dotik, \u010dlove\u0161ki stik ali seks bodo vedno analogne sestavine na\u0161ega \u017eivljenja.<\/p>\n<p><strong>O politi\u010dnosti<\/strong><\/p>\n<p>Ko govorim o naravi, rada poudarim, da v naravi vlada zakon ulice.<br \/>\nKoliko posameznikov si upa re\u010di, da zasebno mislijo isto kakor javno?<br \/>\nSem proti politi\u010dnosti, ki nasilno prihaja v vse sfere \u017eivljenja, vendar pa vem: \u010de se sama ne bom ukvarjala s politiko, se mi bo zgodilo, da se bo ona ukvarjala z mano. Mene v vsem zanima samo osebno. Osebno pa je, to \u017ee dolgo vemo, politi\u010dno.<br \/>\nV svetu informacije najpogosteje vidimo samo tisto, kar ho\u010demo videti. Najte\u017ee je videti tisto, \u010desar se ne da opisati, kar je podzavestno, neliterarno, kar nas osupne s prvim pogledom, ko odpremo o\u010di. Na\u0161a percepcija odkriva, kako nas je svet, v katerem \u017eivimo, oblikoval kot zasebno, profesionalno in politi\u010dno bitje. Medtem ko centri mo\u010di uspavajo na\u0161o \u010duje\u010dnost z demokracijo, enakostjo in svobodo govora, jaz vztrajam pri svoji politi\u010dni pravici do dezinformacije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Propagando, kamor \u0161tejem vsako v javnost poslano besedo, so si izmislili, da bi provocirala odgovore brez razmi\u0161ljanja. Takim refleksnim odgovorom pravim odgovori ready made, ker so nastali iz avtomatizma in pod vplivom skupnosti, v kateri \u017eivimo, pa tudi pod vplivom vsake slike, sporo\u010dila ali besede, s katero smo kdaj pri\u0161li v stik. <\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11572,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11505"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11505"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11505\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11778,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11505\/revisions\/11778"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11572"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11505"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11505"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11505"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}