{"id":11514,"date":"2003-05-25T12:46:19","date_gmt":"2003-05-25T10:46:19","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11514"},"modified":"2017-06-15T10:19:47","modified_gmt":"2017-06-15T08:19:47","slug":"anne-cartel-david-dronet-multimedijski-kulturni-center-station-mir","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11514","title":{"rendered":"Anne Cartel, David Dronet: Multimedijski kulturni center Station Mir"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Strategije predstavljanja 3<\/a> | 2002\/03| Arhiv<\/p>\n

\n

David Dronet
\nMultimedijski kulturni center Station Mir<\/strong><\/p>\n

Station Mir je multimedijski laboratorij za raziskovalne, ustvarjalne in izobra\u017eevalne dejavnosti, ki jih izvaja kolektiv umetnikov, ki so iz\u0161li iz Visoke \u0161ole lepih umetnosti v Caenu.<\/p>\n

Od leta 1995 Station Mir razvija \u0161tevilne projekte: razstave, intervencije in kolektivno ustvarjalnost. Na temelju teh praks je Postaja Mir razvila mo\u010dno sodelovanje z doma\u010dimi normandijskimi in tujimi partnerji.<\/p>\n

Dru\u0161tvo se odlikuje z neupogljivo dr\u017eo, s samosvojo in vmesno pozicijo med alternativnim prostorom in institucionalnimi strukturami. Podpira umetnike, ki preizku\u0161ajo nove tehnologije in jih me\u0161ajo s tradicionalnej\u0161imi nosilci, zaradi \u010desar je referen\u010dni akter pri nastajanju novih umetni\u0161kih praks.<\/p>\n

Postaja Mir tesno sodeluje s CloaQ, na isti lokaciji delujo\u010dim dru\u0161tvom likovnih umetnikov, s \u010dimer \u0161iri polje svoje dejavnosti saj ji to omogo\u010da, da v okviru umetni\u0161kih rezidenc gosti \u0161tevilne projekte.<\/p>\n

\n

Anne Cartel
\nVmesnost Postaje Mir <\/strong><\/p>\n

Za delovanje Postaje Mir so zna\u010dilne izmenjave, mre\u017ee, medsebojne povezave, sporazumevanje in intermedia. Enako bi lahko opisali dejavnosti, ki jih od leta 1991 izvaja umetni\u0161ki kolektiv Trance Femel Co (anagram francoskega Telekoma), katerega pobudnika sta bila David Dronet in Stephan Zanini iz Visoke \u0161ole lepih umetnosti. Ni ju zanimal kult lastnega jaza, temve\u010d dialektika komunikacije, interaktivnosti in njunih orodji, ki sta jih kasneje izbrala kot umetni\u0161ki medij. Kolektiv Trance Femel Co je \u017eelel z nenehnim iskanjem in preizku\u0161anjem novih interaktivnih zmo\u017enosti medijev med drugim olaj\u0161ati dostop do medijev tudi drugim umetnikom in s tem spodbuditi medsebojne izmenjave. Leta 1995 so ustanovili Station Mir (M<\/strong>ultimedia-I<\/strong>nteractive-R<\/strong>esearch). Station Mir, tudi brez besedne igre, si prizadeva, da bi bila satelit, oddajnik-sprejemnik multimedijskih raziskav in produkcije. Ta pro\u017eni, raztezljivi prostor, ki je s svojo strastjo do raziskovanja postal nepogre\u0161ljiv \u010dlen umetni\u0161ke verige, deluje kot vmesnik med obstoje\u010dimi prostori sveta umetnosti.<\/p>\n

Multimedia – motor Postaje. Ni bolj\u0161e oznake za intervencije, ki jih v obliki dogodkov organizira kolektiv Postaje Mir. \u0160tevilne udele\u017ebe na festivalu Les rencontres Vid<\/em>\u00e9o Arts Plastiques<\/em> (VAP) v H\u00e9rouville-St-Clair. Po prvotni pobudi, da bi to prireditev prena\u0161ali na lokalni televiziji, je Postaja Mir v sodelovanju s CloaQ, umetni\u0161kim kolektivom, usmerjenim v prostorske projekte, leta 1999 predlagala La Tour de Babel<\/em> (Babilonski stolp). Ta instalacija, sestavljena iz me\u0161anih volumnov, ki jih povezuje \u0161tirinadstropno kovinsko ogrodje, orkestrira elektronsko glasbo, video in prenos VAP prek kabla in svetovne mre\u017ee in tako simbolizira razmno\u017eevanje na festivalu spo\u010detih umetni\u0161kih pristopov. Na obrobju stolpa se v obliki bara razvija dru\u017eabni prostor, ki se navezuje na zasnovo projekta Mir de Bar<\/em>, ki ga Postaja Mir razvija od leta 1996.\u00a0 Gre za instalacijo, ki jo je mogo\u010de razstaviti in ki ponovno o\u017eivi v drugem, bolj organskem projektu In Cube<\/em>, ki je v sodelovanju s Culture Comunne[1]<\/a><\/a> v mestu Loos-en-Gohelle potoval od Querequevilla v Normandiji do Quebeca. Instalacijo sestavljajo dva krat dva metra veliki kubusi, medsebojno povezani s kovinsko strukturo. Kombinacija se vsaki\u010d prilagaja kraju postavitve. Vsak umetnik ali kolektiv se umesti v enega ali ve\u010d kubusov. Polja razmi\u0161ljanja in produkcije se kri\u017eajo, v\u010dasih vplivajo drug na drugo ali, nasprotno, igrajo na razdalje – I. <\/strong><\/p>\n

Postaja Mir snuje in izdaja avdio zgo\u0161\u010denke in cederome. Od leta 1998 sta iz\u0161li dve zbirki: Fractal Music,<\/em> zvo\u010dne in eksperimentalne (hrup, zvo\u010dna poezija.) skladbe pod umetni\u0161kim vodstvom Jo\u00ebla Hubauta[2]<\/a><\/a> in No(w)here<\/em>, v partnerstvu s Culture Commune, ki je virtualna simulacija nahajali\u0161\u010da rude 11\/19 mesta Loos-en-Gohelle, kjer je povabljeni umetnik posebej za to nahajali\u0161\u010de formuliral svoje delo in tako potegnil uporabnika v virtualno in realno potovanje po umetni\u0161kem delu[3]<\/a><\/a> – M.I.<\/strong><\/p>\n

Mir X-presse,<\/em> knjiga umetnika, predstavljena v ovitku za cederom, ponuja spet druga\u010den prostor, ki temelji\u00a0 na omejitvah formata. Iz\u0161lo je devet \u0161tevilk z regionalnimi in drugimi umetniki: Manuel Passard, Gilles Soilly, Eric Mareau, Xavier Lucas, Christophe Tarkos, Fr\u00e9d\u00e9ric Lecomte, Christian Gratia, Yveline L\u00e9cuyer. Umetniki si to izdajo prilagajajo kot novi nosilec svojega po\u010detja. IRM <\/em>(Imagerie par R\u00e9sonance magn\u00e9tique – Magnetna Resonanca),\u00a0 revija, ki izhaja na tri mesece, ponuja carte blanche<\/em> umetnikom, pisateljem, pesnikom in kritikom, ki \u017eelijo druga\u010de zastaviti svoje raziskave in prostor revije uporabiti za svobodnej\u0161i izraz – M.R.<\/strong><\/p>\n

Dogodkovno in efemerno sta del \u017eivljenja Postaje Mir in ustrezata neobstojnosti in preigravanju medijev. V tem neprekinjenem me\u0161anju umetnosti in \u017eivljenja kolektiv Postaje Mir poudarja interaktivnost medijev in gradi dogodke, v katere vklju\u010duje gledalce kot sprejemnike ali oddajnike. Leta 1999 jih je Fondation Cartier[4]<\/a><\/a> v Parizu\u00a0povabila k sodelovanju v okviru ciklusa dogodkov Soir\u00e9es Nomades<\/em> (Nomadski ve\u010deri): na pobudo Jo\u00ebla Hubauta so predstavili Fractal Pacsing Musik<\/em>, projekt, ki je osmim umetnikom, ki so iz\u0161li iz zbirke Fractal Music<\/em>, pridru\u017eil osem drugih nekompatibilnih umetnikov in s tem izzval tr\u010denja, mno\u017eenje in motnje gledi\u0161\u010d in sli\u0161nosti. Z dogodki umetniki s Postaje rade volje soustvarjajo z zunanjim svetom, z ulico (Les Arts dans la rue<\/em> v Chatillonu, 1999; Cut Off, Close the Windows<\/em>, video-tehno koncert v l’H\u00f4tel de la Duchesse Anne v Nantu, 1999), ali pa razvijajo druge oblike bli\u017eine z ob\u010dinstvom, na primer z dru\u017eabnimi ve\u010deri Mir de Bar<\/em>, kjer se multimedijske instalacije, video in koncert prepletajo s sre\u010danji in z debato ob kozar\u010dku. Tak\u0161na izmenjava ob\u010dasno vklju\u010duje \u0161tudente umetnosti. Leta 2001 je Club Automtique, kolektiv intermedijskih umetnikov (Michel Piet, G\u00e9rard Couty …), ki uporablja obliko kulinari\u010dnih dogodkov, v sodelovanju s Postajo Mir v okviru festivala Vid\u00e9o Arts Plastiques<\/em> predlagal delavnico za \u0161tudente Visoke \u0161ole lepih umetnosti v Caenu. Instalalacija je bila postavljena v obliki kulinari\u010dnega teko\u010dega traku, katerega industrijski in serijski zna\u010daj se je, s pravo igro degustacije, ki je bila na voljo ob\u010dinstvu, podvajal v povratni zanki. Transparentnost snovanja jedi in izpostavljenost procesa opravijo svoje. Ta iniciativa se je ponovila leto dni kasneje: s podporo Francoskega kulturnega centra v D\u017eakarti ter v partnerstvu z AFAA (Francosko zdru\u017eenje za promocijo umetnosti) in z regijo Spodnja Normandija. Projekt, katerega temelj je bila \u0161e vedno kombinacija\u00a0 multimedijske instalacije in kulinari\u010dnega performansa, je bil tokrat delavnica z indonezijskimi \u0161tudenti. Ena klju\u010dnih besed \u010dlanov Postaje Mir je izmenjava,\u00a0 tako v nacionalnem kot v mednarodnem pomenu (Culture Commune<\/em> – nacionalna scena v Loos en Goelle, Le Lieu<\/em> v Quebecu, Goethe in\u0161titut v Hamburgu, LIP<\/em> v Jakarti, La friche Belle de Mai<\/em> v Marseillu .). Volja po ustvarjanju mre\u017e se konkretizira v televizijskiem mediju: Univers City TV<\/em> – mednarodna televizijska mre\u017ea umetnikov, umetnostnih \u0161ol in dru\u0161tev, ki omogo\u010da utopijo eksperimentalne televizije, je povezana z ustvarjanjem in pelje k projektom, kakr\u0161ni so UBIK<\/em> v Quebecu (1996), FMR TV<\/em> (1996) in VAP<\/em> v H\u00e9rouville-St-Clair. Na lokalnem nivoju je Postaja Mir postavila na noge projekt LabC,<\/em> namenjen \u0161irjenju na Kablu 9 mesta H\u00e9rouville-St-Clair. Cilj tega projekta: majhna lina v svet ustvarjanja, nov prostor za eksperimentiranje,\u00a0 ponujeno in ne vsiljeno branje umetnosti – M.I.R.<\/strong><\/p>\n

R. <\/strong>Prostor eksperimenta, R<\/strong>aziskovanja in izobra\u017eevanja. Postaja Mir ima tudi reziden\u010dni program, ki je namenjen izmenjavam in gostujo\u010dim umetnikov. Od leta 1998 je na Postaji bivalo, se izpopolnjevalo in ustvarjalo ve\u010d kot 30 umetnikov; na\u0161tejmo le zadnje: Loic Connanski, Lydie Jean-dit-Pannel, Jean-Paul Labro, Unglee, Philippe Lepeut, Anne-James Chaton, Sammy Engramer, Jacques Donguy … Na Postaji Mir tako najdejo svoj prostor tako videi in filmi kot zvo\u010dna poezija in konceptualno pisanje. Gostujo\u010dim umetnikom je glede na njihove potrebe na voljo ve\u010d ateljejev in znanja stalnih \u010dlanov: zvo\u010dni studio, grafi\u010dni studio, 3D, video, izdelava spletnih strani.<\/p>\n

Za svojo umetnost ta orodja uporabljajo tudi stalni umetniki Postaje Mir. David Dronet je na temelju dela Apocalypse<\/em> Sergea Feraya[5]<\/a><\/a> naredil video Mirages,<\/em> iz katerega je izvlekel podobe, jih ponovno obdelal in razstavil serijo fotografskih kompozicij,<\/em> <\/strong>pri \u010demer se je igral z mejo med umetnostjo in grafi\u010dnim oblikovanjem, pa tudi s tanko mejo med tehnologijo in nesre\u010do oziroma \u010dlove\u0161ko katastrofo[6]<\/a><\/a>. Eric Mareau je naredil video, izhajajo\u010d iz performansa siO4,<\/em> ki ga je leta 2001 uprizoril kot \u0161tudent Visoke \u0161ole lepih umetnosti v Caenu. Sophie Aumont, Virginie Osmont in Sylvain Tranquart, bolj znani pod imenom Collectif Occasionnel (Prilo\u017enostni kolektiv), so pobudniki be\u017enih akcij in intervencij, ki jih spontano ali premi\u0161ljeno izvajajo v razli\u010dnih prostorih ter jih nato zaznamujejo z video deli in z instalacijami. Christophe Bouder in Manuel Passard, ki izhajata iz kolektivov Station Mir in CloaQ, v smislu aktualizacije razvijata projekt Les Colonnes<\/em>, delo, ki na hibriden na\u010din zdru\u017euje ra\u010dunalni\u0161ki in\u017eeniring, prestavljen na monitorje, ki so pritrjeni na kovinske stebre, in simulacijo resni\u010dnega prostora, v katerega so ti stebri postavljeni. Vsebina monitorjev ponuja uporabniku virtualen obisk resni\u010dnega prostora, v katerem so postavljene skulpture.<\/p>\n

Omenili smo seveda samo nekatere zna\u010dilne primere resni\u010dnega ustvarjalnega vrenja, zaradi katerega je Postaja Mir nepogre\u0161ljiv vmesni prostor za vsakega intermedijskega umetnika.<\/p>\n

Station Mir uporablja ta orodja tudi kot odgovor na potrebe ustanov kakr\u0161ne so Center za sodobno umetnost Spodnje Normandije (artoteka[7]<\/a><\/a>), FRAC[8]<\/a><\/a> Spodnje Normandije (grafi\u010dna zasnova komunikacijskih dokumentov, video monta\u017ee …) in tako v veliki meri samofinancira dru\u0161tvo, ki ga subvencionirajo tudi ODACC[9]<\/a><\/a>, DRAC in z brezpla\u010dnim oddajanjem prostorov tudi mesto H\u00e9rouville-St-Clair.<\/p>\n

december 2002<\/p>\n

Prevod: Meta \u0160tular (Francoski In\u0161titut Charles Nodier).<\/p>\n

\n

<\/a>[1]<\/a> Medob\u010dinsko zdru\u017eenje za umetni\u0161ki in kulturni razvoj ve\u010d kot tridesetih ob\u010din v rudarski kotlini v departmaju Pas-de-Calais (op. prev.).<\/p>\n

<\/a>[2]<\/a> \u017de iz\u0161lo: Sati-Tati-Kaki<\/em>, (1996) in Op\u00e9rette d’artistes<\/em> (1998).<\/p>\n

<\/a>[3]<\/a> \u017de iz\u0161lo: Start_up de eL TiGeR CoMiCs GroUP<\/em>, 2000 in Complainte de Loic Connanski<\/em>, 2001.<\/p>\n

<\/a>[4]<\/a> Zasebna kulturna fundacija, katere poslanstvo je od leta 1984 promocija sodobne umetnosti in \u0161irjanje z njo povezanih znanj.<\/p>\n

<\/a>[5]<\/a> Serge Feray, Apocalypse<\/em>, Cahier de nuit, Station Mir, 2000.<\/p>\n

<\/a>[6]<\/a> To razmi\u0161ljanje je sklenil leta 2001 z razstavo v Centru za sodobno umetnost v H\u00e9rouville-St-Clair.<\/p>\n

<\/a>[7]<\/a> Zbirka umetni\u0161kih del za izposojo (op. prev.).<\/p>\n

<\/a>[8]<\/a> Le Fonds R\u00e9gional d’Art Contemporain (FRAC) ali Regionalni fond za sodobno umetnost (op. prev.).<\/p>\n

<\/a>[9]<\/a> L’Office D\u00e9partemental d’Action Culturelle de Calvados (ODACC) ali Urad za kulturno dejavnost departmaja Calvados (op. prev.).<\/p>\n

\n


\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Station Mir je multimedijski laboratorij za raziskovalne, ustvarjalne in izobra\u017eevalne dejavnosti, ki jih izvaja kolektiv umetnikov, ki so iz\u0161li iz Visoke \u0161ole lepih umetnosti v Caenu. <\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11515,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11514"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11514"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11514\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11752,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11514\/revisions\/11752"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11515"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11514"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11514"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11514"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}