{"id":11517,"date":"2003-05-25T12:48:47","date_gmt":"2003-05-25T10:48:47","guid":{"rendered":"http:\/\/www.worldofart.org\/aktualno\/?p=11517"},"modified":"2017-06-15T10:23:03","modified_gmt":"2017-06-15T08:23:03","slug":"daniel-jewesbury-skopo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/archives\/11517","title":{"rendered":"Daniel Jewesbury: Skopo"},"content":{"rendered":"

Svet umetnosti | Javna predavanja | Strategije predstavljanja 3<\/a> | 2002\/03| Arhiv<\/p>\n

\n

Tole bo govor o tem, kako se Belfasta ne da reprezentirati. Ne bo reprezentacija Belfasta – taka reprezentacija bi bila \u010dista polomija -, ampak bo komentar o tem, da ga ni mesta, ki bi ga bilo mogo\u010de poznati. Mesto postane mesto \u0161ele, ko je preveliko, da bi ga lahko opisal en sam \u010dlovek.<\/p>\n

Beseda o reprezentaciji: pri reprezentaciji gre za totalizirajo\u010de izjave, pri umetnosti – vizualiziranju – gre za\u00a0 samozavestne trditve. Isto je s kritiko: ‘to je to, pa bi moralo biti ono, potem bi bilo bolj\u0161e’.<\/p>\n

Vizualiziranje in reprezentacija sta momenta travme. Fiksirata nematerialno in parcialno in ju naredita konkretno.<\/p>\n

Pa \u0161e beseda o polomiji: To ni zgolj nekak\u0161na potsmoderna igra, ne izogibam se politi\u010dni ali ideolo\u0161ki poziciji, govorim o polomiji kot o strategiji, ki nam pomaga razumeti, da je ‘objektivna realnost’ nekaj, kar gradimo mi vsi, od znotraj, ne pa nekaj, do \u010desar ‘pridemo’ od zunaj.<\/p>\n

Mogo\u010de mi lahko ljudje tukaj pomagajo, da zgradim Belfast zanje, ki nikoli niso bili tam. Da ga zgradim kot podobo.<\/p>\n

\u0160e ena opomba: mesto ni ve\u010d tako. To je bil samo trenutek, ki je minil.<\/p>\n

In \u0161e ena opomba: Nisem iz Belfasta.<\/p>\n

*****<\/p>\n

V Belfastu je bila<\/strong> trgovina s pohi\u0161tvom, velika angle\u0161ka blagovnica ki se ji je reklo Habitat. V izlo\u017ebi je bil napis ‘It’s home time’. \u010cas za dom. Konec je, lahko greste domov. Trgovina je zdaj zaprta. Govori se, da zato, ker niso hoteli pla\u010dati za varovanje. Dobrodo\u0161li doma. V Dublinu so zgradili stanovanjsko naselje ob reki in na tablah je pisalo: ‘\u010ce bi \u017eiveli tukaj, bi bili zdaj doma’. Idejo so dobili iz Zdru\u017eenih dr\u017eav. Martha Rosler je neko\u010d organizirala projekt na temo javne umetnosti in javnega prostora z naslovom ‘\u010ce bi \u017eiveli tukaj’.<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

\u010ce bi \u017eiveli tukaj .<\/em><\/p>\n

Kje je dom? Kako ve\u0161, kdaj si doma? Kdo pove, kje je dom? Se spomnite Davida Byrna, ki je pel ‘this is not my beautiful house?’ Se spominjate, v kaj je vstala Zlatolaska, medtem ko so bili trije medvedi v Habitatu? Kaj bi rad povedal? Tole: Ali se vam kdaj zazdi, da je nekdo prestavljal pohi\u0161tvo?<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Konec je, lahko greste domov. Tako kakor uboga Judy Garland smo tudi mi potrebovali predolgo (trideset let predolgo), da smo dojeli, da je ljubo doma, kdor ga ima.<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Saj vas ne moti, \u010de re\u010dem ‘mi’?<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Ivor Cutler, \u0161kotski pesnik, pravi, da je dom povsod, kjer si. Je dom tukaj, zdaj, ali je nekje v prihodnosti? Je to kraj, kjer smo, ali kraj, kamor ho\u010demo priti? Ali lahko kdaj dospemo tja? Lahko kdaj pridemo domov? Smo kdaj od\u0161li zdoma? Poka\u017ei mi pot domov<\/em>.<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Nisem od tukaj.
\nNismo od tukaj.
\nMislim, da ne bi smeli biti tukaj.
\nUgasi radio.
\nUgasi radio. Parkiraj tukaj. Ali ve\u0161, kam gremo?<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n\n

(30 milj na uro in mesto nas sploh ne pusti za seboj. Tako bi se lahko vozili celo no\u010d in sploh ne bi od\u0161li. Lahko bi se vozili celo no\u010d in ves \u010das ne bi bili nikjer. Ali se sploh premikamo?)<\/p>\n

Kje hudi\u010da so vsi?
\nNajdi cesto, ki ima smisel, in malo pospe\u0161i.<\/p>\n

[Na hitrico<\/em><\/strong>]<\/p>\n

(Vzporednice nas vle\u010dejo v daljavo, celo ko jih ri\u0161emo pred sabo, centra vsega sta dva, izginjajo\u010da to\u010dka in oko. Vse stvari so ume\u0161\u010dene med tidve to\u010dki, vse so name\u0161\u010dene tako, da jih vidimo od tukaj. Lahko bi vam rekel, da vozite vso no\u010d, mogo\u010de bi pri\u0161li ven.)<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

[Hlastno<\/em><\/strong>]<\/p>\n

Ugasi radio. Ugasi lu\u010di. Sedi tukaj vso no\u010d s pri\u017eganim motorjem.<\/p>\n

Ustavi.
\nUmakni se. Naj pogledam. Ugasi radio, ne vidim.<\/p>\n

Vo\u017enja po robu mesta.<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

[konec videa]<\/p>\n

(Vo\u017enja po robu mesta me spravlja na rob. Nikoli ne bomo pri\u0161li, ker kraja, kamor gremo, ni nikjer, lahko, da smo \u017ee tam, pa se \u0161e kar premikamo, \u0161e kar naprej gremo nikamor.)<\/p>\n

Desno.<\/p>\n

[Ritmi\u010dno. Hlastno<\/em><\/strong>]<\/p>\n

Spravite me stran. Stran od robov. ‘Driving in your car, I never never want to go home . Take me anywhere, I don’t care.’<\/p>\n

O\u010di me bolijo. Ugasi radio.<\/p>\n

[Naprej<\/em><\/strong>]<\/p>\n

(Vsi se kar naprej vozimo okrog ne\u010desa, ne\u010desa, kar je preveliko, da bi zaznali, da bi razumeli, da bi videli. Vsi, vse tukaj, vsi deli tega, razen nas, tukaj, zdaj. Ne moremo reprezentirati tega mesta, ne moremo videti tega mesta, tema ne skriva ni\u010desar. \u010ce se odmaknemo, vidimo mesto, ne vidimo sebe v mestu, ne vidimo mesta v nas. Kako naj reprezentiramo to?)<\/p>\n

[Nazaj<\/em><\/strong>]<\/p>\n

To se ne zdi varno. Ali ne bi ugasili radia?
\nTo je nikjer. Nikamor ne spadam.<\/p>\n

Ni\u010d ve\u010d se ne premikamo, in \u0161tevec ka\u017ee 60. Kolesa se vrtijo in mi se ne premikamo. Kaj \u010de bi kar odprl vrata?<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Daj radio bolj na glas. <\/strong>
\nRadijski valovi se premikajo skozi mesto, uporni\u0161ko, brez reda, od 88 do 108 MHz. Radio vdira v pozidano okolico. Argumenti, ki zdaj kro\u017eijo glede interneta, so isti kot takrat, ko so radio odobrili za javno uporabo. V dvajsetih letih je Brecht verjel, da bomo kmalu vsi posredovali informacije drug drugemu, da bo radio postal medij za komuniciranje. Odlo\u010dili so se, da tega ne smejo dovoliti.
\nNisem od tukaj.<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Ugasi radio.<\/p>\n\n

Nova pozidava Belfasta je prinesla premik od horizontalnega k vertikalnemu. Navadili smo se na to, da gledamo luknje in odprte prostore v mestu, da vidimo daljavo, tisti drugje <\/em>nad mestom. Nismo navajeni, da so hi\u0161e druga zraven druge v sklenjenih vrstah. Zdaj pogled v vseh smereh izginja, obzorje se o\u017ei, in mo\u017enost za tisti drugje se zmanj\u0161uje. V mestu smo lahko samo tukaj, zdaj. Pa saj mesto, ki nam dovoljuje, da za\u010dutimo mo\u017enost nekega drugje, sploh ni pravo mesto. \u017divljenje v mestu zahteva dejanje vere<\/em>, odpoved slehernemu drugje. Mesto mora biti zmo\u017eno, da poskrbi za vse va\u0161e potrebe.<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Spominjam se, da so bila tukaj vse naokoli parkiri\u0161\u010da.<\/em><\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Ti pogledi: mesto obdajajo gri\u010di, Black Mountain, Divis, Wolf Hill, Squires Hill, Napoleon’s nose, Whiteabbey, Carrick, Kilroot, Holywood hills, Castlereagh hills. Tako kot Rim, le da jih ima Rim samo sedem. \u010ce pono\u010di stojite na Rocky Road ali na Crumlinu, se pod vami svetlika mesto, gri\u010di nad njim pa so v vi\u0161ini va\u0161ih o\u010di.<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Ti pogledi so zdaj blokirani. Nehaj sanjati, tukaj si. Zdaj.<\/p>\n

Prej je bilo tako, da si stopil s Central Station in takoj zagledal Waterfront Hall. Samozavestni novi Belfast, ki stoji nasproti staremu. In zmaguje. Avtobusna postaja na Oxford Street in krvavi petek in gasilci, ki pobirajo dele teles z ograje, vse to je za vedno izginilo, nadomestili so jih zabavni bendi in Boney M, in karneval Ulstrskega unionisti\u010dnega sveta, ki mu ni konca.\u00a0 Ampak nekdo je zgubil \u017eivce in se odlo\u010dil, da je bolje, da to stavbo zapremo med druge.<\/p>\n

Tako se Waterfront, katere bistvo je bilo, da se jo vidi, zdaj ni\u010d ve\u010d ne vidi. To stavbo, ki se je ponosno definirala skozi gledanje in vidnost, so skrili.<\/p>\n

Skopofilija<\/em> je ljubezen do gledanja, do opazovanja.<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

[konec videa]<\/p>\n

Staro mesto so pozidali in prezidali do neobstoja. Prezidali smo Nemire tako, kot da jih ni nikoli bilo<\/em>. Mesto, kjer so se zgodili, bo kmalu izginilo, nih\u010de ga ne bo pogre\u0161al, nih\u010de \u017ealoval za njim. In potem za\u010dnemo od za\u010detka. Leto ni\u010d.<\/p>\n

Kaj pomeni<\/em> ta horizontalni premik? Zemljevid, pogled \u010dez glavo ostane isti, ampak ta nam nikoli<\/em> ni ni\u010d povedal. Ni nam odkril prostora, odkril je samo sebe. Ni nam mogel ni\u010desar povedati o mentalnih linijah in razdelitvah, ali o pogledih, ki se ponujajo s to\u010dke Ti si tukaj. Mogo\u010de je to samo sprememba v senzibilnosti, v ob\u010dutenju mesta, mogo\u010de nam ni\u010desar ne pove o tem, kako dobra ali slaba je nova pozidava, ali kako dobro ali slabo je bilo mesto. \u010ce so pozidava in kozmeti\u010dni popravki slabi, ali to pomeni, da smo imeli mesto radi tako, kakr\u0161no je bilo? Ljudje so se nau\u010dili \u017eiveti z njim, seveda; znali so mu kljubovati – pa je to isto, kot da bi ga imeli radi? Bli\u017enjice in mentalne povezave, mre\u017ee mesta se postavljajo na novo, posiljene nazaj v tisti formalni vzorec, na katerega je zemljevid nenehno namigoval, ki pa smo se mu tako dolgo ogibali ali ga enostavno ignorirali. To neformalno, improvizirano mesto bo pri\u0161lo nazaj v \u010drto.<\/p>\n

V \u010crte.<\/p>\n

Prekleti nekrvavi prevrat. Fantje niso zadovoljni.<\/p>\n

Fantje ne bodo zadovoljni.<\/p>\n

Ne morejo nas vpra\u0161ati, kaj mi<\/em> ho\u010demo, ker fantje ne bodo zadovoljni.<\/p>\n

Toliko demokracije, vse te preklete volitve, nas pa niti vpra\u0161ali<\/em> niso.<\/p>\n\n

[Po\u010dasi<\/em><\/strong>]<\/p>\n

‘They paved paradise, put up a parking lot.’ Od nekdaj sem sovra\u017eil Joni Mitchell. Joni, na na\u0161ih parkiri\u0161\u010dih gradijo<\/em>.
\nSpomnim se, da so bila parkiri\u0161\u010da vse to, do koder je lahko videlo oko!<\/em>
\nDo koder je lahko videlo oko.
\nKaj pa, \u010de je jaz<\/strong> lahko<\/u> videl<\/em>?<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Vsi mi na novo odkrivamo svojo podobo mesta, tega na\u0161ega doma. Vendar pa ni ve\u010d tako, kot smo ga pustili, ni tako, kot je bilo zadnji\u010d, ko smo pogledali. Za trenutek smo mu obrnili hrbet, mislili smo na druge stvari. Zdaj je druga\u010dno, torej ga posku\u0161amo spet spoznati, ga brati, kakor smo ga nekdaj.<\/p>\n

Saj vas ne moti, \u010de re\u010dem ‘mi’?<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Prej je bilo politi\u010dno \u010disto preprosto reprezentirati Belfast. \u010ce si to naredil, si imel posebno agendo. Sama beseda je bila politi\u010dna, Belfast, BELFAST – pa smo spet pri Boney M. Zdaj smo nazaj ven iz mesta, zunaj in ponosni, in je tako, kot da sploh nikoli ni bilo problema. Kot da nikoli ni bilo nobenih politi\u010dnih reprezentacij, nobene politike reprezentiranja.<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Zdaj lahko vsakdo naredi sliko mesta. Hodimo naokrog s svojimi fotoaparati in kamkorderji in rekonstruiramo mesto v svetlobi in barvi, rekonstruiramo ga takega, kakr\u0161no bi moralo biti, tako da je spet celo, da ga lahko spet razumemo, razumemo njegovo fragmentacijo. Skoraj prelahko je. Poskusite sami: narediti mesto polno pomena. Vse posnetke poznate, shranjeni so tik za va\u0161o mre\u017enico, samo to je, da jih je toliko, med katerimi je treba izbirati; po\u010dasen posnetek, ulice pono\u010di, mno\u017eice praznih obrazov, melanholija, odtujenost. Spustite zraven pravo glasbo, da ne bo pomote glede razpolo\u017eenja.<\/p>\n

Vsi gradimo svoje naklju\u010dne psihogeografije mesta in verjamemo, da bolj ko so naklju\u010dne, manj ko so namerne, manj usmerjene, bolje je – kakor da bi lahko u\u0161li reprezentaciji, s tem da se pretvarjamo, da zemljevida sploh ni bilo. Poglejte:
\nCrumlin Road. \u017divel sem na Crumlin Road \u0161t. 100. Ampak to je bilo v Dublinu. 100 Crumlin Road, Dublin 12. Na Crumlin Road v Belfastu ni \u0161tevilke 100. Hi\u0161e ni ve\u010d, samo \u0161e prazen prostor je. (Kakor da sploh obstaja prazen prostor!<\/em>)\u00a0 Hodil sem po Crumlin Road, od bencinske \u010drpalke Edenberry pa vse do doma, s kovancem za pet penijev v \u010devlju. Pozabil sem, da imam luknjo v \u017eepu, pa je drobi\u017e spolzel na tla, razen teh pet penijev, ki so zdrsnili v moj \u010develj. Zunaj je padal de\u017e (ni imel druge mo\u017enosti, kot je rekel Beckett) in avtobusa ni bilo, zato sem kar hodil. Spominjam se grafita, ki sem ga videl za vogalom: JOHHNY SE DAJE DOL S\u00a0 TRACY IN GINA TO VE. TRACEY JE ZA NJENO DRU\u017dINO IZDAJALKA.<\/strong> Mimo izginule \u0161tevilke 100, mimo zaporov, lepih georgijanskih terasastih hi\u0161, nanizanih za ograjo, izza katere se vidijo samo pahlja\u010dasta okenca in drsna okna v zgornjem nadstropju. Morda bodo te hi\u0161e zahtevali nazaj, ko bo zid padel, in bodo spet enkrat postale dru\u017einski domovi. Mimo praznega sodi\u0161\u010da, mimo bolni\u0161nice Mater, naokrog, vso pot v mesto in spet iz mesta na Botanic Avenue in Rugby Road, medtem ko je pet penijev trkalo ob moj palec, po\u010divalo na mojem nartu, odskakovalo od usnja na notranji strani mojega \u010devlja. Nisem jih imel kje vzeti ven, dokler nisem pri\u0161el domov. Ena ura s kovancem za pet penijev v \u010devlju.<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Kam nas je to <\/em>pripeljalo?<\/p>\n

Neko\u010d smo na filmskem festivali v Belfastu pokazali film Alana Clarka Elephant (Slon)<\/em>. Film je nekak\u0161na psihogeografija umora, ampak o\u010di\u0161\u010dena vsakr\u0161nega konteksta ali pomena, vsakr\u0161ne politike; v njem so vsi umori obravnavani enako, vsa streljanja kot eno, vsa enako nesmiselna. Proti koncu filma se zazdi, da samo mesto pobija te ljudi. In zdaj se bomo ma\u0161\u010devali temu krutemu, sadisti\u010dnemu mestu, ki je veselo gostilo toliko grozovitih umorov in pohabljenj.<\/p>\n

Mesto je stroj, ki nas potegne vase samo, \u010de ustrezamo njegovemu proizvodnemu ciklusu. Izrinilo nas je z zemlje, v \u017eage in tovarne in hi\u0161e, in v svoje neskon\u010dne no\u010di. Stara skupna zemlji\u0161\u010da so zagradili in ogradili, vagabundi brez zemlje so postali Novi Evropski Proletariat. Ampak Belfast je mesto, ki nima<\/em> ve\u010d delujo\u010de ma\u0161inerije. V starih britanskih industrijskih krajih – Belfastu, Manchestru, Glasgowu, Bradfordu, Brunleyju, Rochdalu, Oldhamu – lahko vidite staro kolonialno mesto, kazbo, voja\u0161ko postojanko, \u010drnsko \u010detrt. Geografije slu\u017eenja in dominacije, ki poleti v\u017eigajo ulice.<\/p>\n

V filmu Gilla Pontecorva Bitka za Al\u017eirijo<\/em> iz leta 1965 francoski poro\u010dnik skozi daljnogled opazuje kazbo. Zagleda tablo, na kateri pi\u0161e ‘Buvez Champagne’. Obrne se k svojim nadrejenim. Vpra\u0161ajo ga, kako bo dal ime svoji operaciji, s katero bo zavzel kazbo. ‘Rekli ji bomo Operacija \u0161ampanjec,’ se zare\u017ei.<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Mesto je en sam<\/em> zasebni prostor. Ni<\/em> javnega prostora, vsa kolektivnost, vse odlo\u010ditve so privatizirane, zbirokratizirane, jezno so nam jih vzeli.<\/p>\n

Zato niti ne pomisli na to, samo usedi se nazaj v avto in pelji, ker nisi od tukaj, in mi tudi ne.<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n\n

Kaj lahko <\/em>re\u010demo, povemo, poka\u017eemo o mestu, o Belfastu, ali reprezentiramo od mesta, od Belfasta?<\/p>\n

[Hitro<\/em><\/strong>]<\/p>\n

1. Ta ‘kraj’ ima v sebi ‘stvari’.
\n2. Nekatere so unikatne, veliko ve\u010d ni unikatnih.
\n3. Unikatna je ureditev teh stvari.
\n4. Ta ureditev je kompleksna, spreminja se, obstaja v \u010dasu<\/em>.
\n5. Noben posameznik se ne zaveda vseh stvari, niti vseh razmerij med njimi.
\n6. Niti ena oseba nima dovolj informacij, da bi lahko rekla, da vse te stvari niso tako ali druga\u010de povezane med seboj, niti tega, kako bi bile povezane, \u010de bi bile.<\/p>\n

[konec videa]<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

\u010ce bi stopili korak nazaj in imeli v mislih, da tisto, kar vemo o mestu, ni zares tudi tisto, kar lahko o njem doka\u017eemo, bi videli, da celo to ne more ustrezno opisati na\u0161ega razmerja s tem krajem. Premikamo se nad in med in pod zemljevidom, ki ga je mogo\u010de dokazati, k ideji mesta kot mre\u017ee dru\u017ebenih razmerij. Ampak celo to je neuporabno, \u010de ne povemo \u010desa o konfliktu in kontradikciji in negaciji. Na\u0161e razumevanje tega kraja, na\u0161ega doma, je kompleksno, diskontinuirano, odvisno od okoli\u0161\u010din, pogosto neverbalno. Grdo govorimo o njem, ploskamo mu, identificiramo grdo govorjenje drugih in se identificiramo z njim, grdo govorimo drug o drugem in o sebi v njem. Kaj posku\u0161a reprezentacija – katera koli reprezentacija – povedati o takem sre\u010danju s krajem, sre\u010danju, ki ni nikoli, na nobeni to\u010dki v \u010dasu, ni\u010d drugega kot samo delna izku\u0161nja? In ki jo lahko v trenutku ovr\u017eemo ali jo zatajimo?<\/p>\n

Bruce LaBruce, strokovnjak pornograf, pravi, da je sodobna pornografija samo \u0161e podoba in ni\u010d estetike. Da je zdaj preve\u010d lahko, preve\u010d poceni narediti porni\u010d, in da zdaj, ko je porno mainstream, ni ve\u010d nobena umetnost. Ko opravimo z estetiko in pridemo do \u010diste podobe, je pornografsko telo samo \u0161e meso. Pornografija postane \u010dista struktura. \u010cisti orgazem. LaBruce pravi: ‘Elektronska revolucija je prinesla liberalizem, enotnost sloga in substance brez sleherne domi\u0161ljije, ki zvaja pomen na vrsto slogovnih imperativov, oropanih vsakr\u0161ne kompleksne medigre. Misel, da lahko formalni vidiki jam\u010dijo za vsebino, ki bi proizvedla kontradikcijo ali paradoks ali sintezo, je mrtva, pomen je su\u017eenjsko kapituliral pred tehnologijo produkcije – pred \u010disto formo.’<\/p>\n

Vse to je neskon\u010dno ponavljanje. Umetnost ni bila nikoli reprodukcija, nikoli preprosta mimesis<\/em>; \u0161e celo socialisti\u010dni realizem, ki je bil\u00a0 namerno popa\u010denje – portret sveta, s katerim so upali, da bodo izrinili <\/em>realno, je lahko bolj realen od realnosti, ker izriva posrednika in ponuja neposredovano izku\u0161njo <\/em>bolj dokon\u010dne realnosti. Zdaj realno in podoba nista ve\u010d relevantna. Kaj posku\u0161amo potla\u010diti s svojimi neskon\u010dnimi reprezentacijami? Svojim neskon\u010dnim postvarjanjem podob? Kateri manko nas nenehno sili v to?<\/p>\n

Zakaj ne bi raje v miru gledali televizije?<\/p>\n

[Hitro<\/em>]<\/strong><\/p>\n

Samuel Beckett se je, zavedajo\u010d se nere\u0161ljivega problema konteksta in mediacije, odlo\u010dil, da bo pisal v franco\u0161\u010dini, da bo pretrgal vez z malome\u0161\u010danskostjo, s pritlehnim\u00a0 nacionalizmom, z jezikom. Brecht, ki se je na vsak na\u010din hotel izogniti manipulacijam naturalisti\u010dne drame, je vpeljal svoj Verfremdungseffekt<\/em>, narativno napravo, s katero je gledalca ‘oddaljil’ od zapleta igre, da bi ta, teoreti\u010dno, lahko bolje analiziral vedenje dramske osebe v dolo\u010denih situacijah. Brecht je napisal, da bi morali napetost izgnati iz drame, da bi moralo biti gledali\u0161\u010de kraj, kjer bi se lahko med igralci in gledalci razvijala informirana, diskurzivna dialektika. Danes se pri filmu, v umetnosti in pri pisanju sre\u010dujemo z novimi naturalizmi, ki se skrivajo pod preobleko ‘postmoderne’ ali ‘nelinearne’ naracije: posnetki s kamkorderjem iz roke, nepostavljeni prizori, zamegljevanje lo\u010dnice med igranim in dokumentarnim, med prvo in tretjo osebo, med avtorjem, osebami in bralcem ali gledalcem. Ti neonaturalizmi manipulirajo z nami, zapeljujejo na\u0161 pogled: izkori\u0161\u010dajo na\u0161o \u017eeljo po nekak\u0161nem neomade\u017eevanem stiku, nekak\u0161ni resni\u010dni povezavi s objektivnim svetom, ki ga sicer lahko izkusimo zgolj iz druge roke.<\/p>\n\n

Kaj nam v resnici pripovedujejo ta zemljevid, ta fotografija, te zrnate video podobe? Nam pripovedujejo, kje smo? Komajda. Nam pripovedujejo, kje je mesto v nas? To je \u017ee bli\u017ee. Nas ume\u0161\u010dajo v svojo lastno reprezentacijo mesta? Absolutno. Kje smo torej? Smo na nekak\u0161nem sre\u010di\u0161\u010du \u010drt in barv na mre\u017easti reprezentaciji prostora? Ali pa je ta reprezentacija v nas? Kje nam zemljevid ne <\/em>pove, da smo? Katerih razmerij nam ta reprezentacija ne poka\u017ee? Kje si ti? Ti si tukaj. In kje je tukaj? Tukaj je ti<\/em>.<\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Kje sem bil?<\/p>\n

*****<\/p>\n

Kartografija ima v Belfastu vznemirjajo\u010de konotacije. Fotografija iz zraka ima poseben pomen. To je \u0161e zmerom voja\u0161ka zadeva, delanje zemljevidov se \u0161e ni lo\u010dilo od svojega ozadja, od nadzorovanja in preverjanja.
\nSituacionisti\u010dni, marksisti\u010dni, feministi\u010dni in postmodernisti\u010dni geografi so vsi po vrsti kritizirali iluzijo zemljevida, to idejo o totalni reprezentaciji mesta, nemogo\u010di pogled, to fantazijo dominacije, ki podcenjuje mesto in njegov vsakdan in ga zvaja zgolj na ozadje, na scenerijo. Mesto ni abstrakten prostor, je zbir vseh dru\u017ebenih razmerij v njem, teh razmerij med dominacijo in izklju\u010devanjem, ki so ves \u010das na preizku\u0161nji, ki nenehno mutirajo. V Belfastu je mo\u010d vizualnega, mo\u010d pogleda, mo\u010d o\u010desa, ki dela zemljevide, \u0161e toliko bolj ob\u010dutna, pa \u010deprav sta vojaka in terorista zamenjala na\u010drtovalec in graditelj. Vsi se bojujemo vsak za svoje reprezentacije in pojmovanje mesta, bojujemo se za svoj prostor v mestu, bojujemo se drug z drugim in s to novo vojsko birokratov in kapitalistov, ki \u010dakajo, da ga bodo v na\u0161em imenu pomladili. Mesto, kri\u010dimo, smo mi. Mi smo<\/em> mesto!<\/p>\n

Tukaj smo \u017ee bili. Ne vidite? Mislim, da smo mogo\u010de doma.<\/p>\n

Mislim, da smo<\/em> mogo\u010de doma.<\/em><\/p>\n

[pavza]<\/p>\n

Konec je. Lahko greste domov. <\/em><\/p>\n

[Lu\u010d ugasne]<\/em><\/strong><\/p>\n


\n
\n
\n
\n<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tole bo govor o tem, kako se Belfasta ne da reprezentirati. Ne bo reprezentacija Belfasta – taka reprezentacija bi bila \u010dista polomija -, ampak bo komentar o tem, da ga ni mesta, ki bi ga bilo mogo\u010de poznati. Mesto postane mesto \u0161ele, ko je preveliko, da bi ga lahko opisal en sam \u010dlovek.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":11518,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[45],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11517"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11517"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11517\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11755,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11517\/revisions\/11755"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11518"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11517"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11517"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.worldofart.org\/arhiv.worldofart.org\/aktualno\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11517"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}